SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 2000

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

RUDARSTVO

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

poznavanje panoge rudarstva,

poznavanje raziskovanje nahajališč mineralnih surovin z rudarskimi deli,

znanje o lastnostih jamskih plinov in načinih zračenja,

interpretacijo osnov podzemnega in površinskega pridobivanja mineralnih surovin,

razumevanje postopkov vrtanja minskih vrtin,

razumevanje postopkov razstreljevanja,

poznavanje osnov globinskega vrtanja (posebni postopki vrtanja),

razumevanje odvodnjavanja,

razumevanje postopkov bogatenja mineralnih surovin,

poznavanje postopkov izdelave jamskih prog,

opis odkopnih metod in mehaniziranega pridobivanja,

poznavanje postopkov in metod izdelave vertikalnih jamskih prostorov in podzemnih prostorov velikih profilov,

znanje tehničnih normativov in varnostnih ukrepov pri rudarskih delih,

poznavanje vplivov rudarskih del na okolje ter sanacijo in rekultivacijo le-teh,

poznavanje osnov izdelovanja in uporabe tehnične dokumentacije s pomočjo računalniško podprtega sistema,

poznavanje pomena informacijskega varnostnega sistema pri rudarjenju.

1. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

VSEBINE	ZNANJA	UČNA IN DELOVNA SREDSTVA
	Kandidat
GEOLOŠKE OSNOVE IN METODE RAZISKOVANJA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN
Namen raziskovanja. Vrstni red raziskovalnih del. Geofizikalne metode raziskovanja rudnih nahajališč. Raziskovanje z rudarskimi deli. Vzorci. Rezerve. Definicija površinskega pridobivanja. Pogoj za površinsko in jamsko pridobivanje in primerjava.	pozna panogo rudarstvo prepozna oblike nahajališč razloži različne načine odkrivanja nahajališč pozna pomen določanja kvalitete rude pri raziskovanju pozna raziskovalne jamske prostore glede na pomen in način izdelave razume razliko med jamskim in površinskim pridobivanjem	slikovno gradivo in tabele
ODPIRANJE IN PRIPRAVA PODZEMNIH IN POVRŠINSKIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN
Definicija odpiranja jamskega nahajališča. Razvrstitev in opis jamskih prostorov. Načini odpiranja podzemnega nahajališča. Priprava jamskega nahajališča. Bunkerji in sipke. Odpiranje površinskega kopa. Zaščita pred vodo. Vrste površinskih kopov. Metode odkopavanja, vrste strojev na površinskem kopu. Odlaganje jalovine. Rekultivacija površine po odkopavanju.	oceni pravilen način odpiranja nahajališč glede na njihovo obliko in konfiguracijo površine razlikuje jamske prostore glede na namen uporabe pozna načine priprave jamskih nahajališč v odvisnosti od lastnosti nahajališča razlikuje sestavne elemente površinskih kopov predvidi načine pridobivanja in transporta na površinskem kopu pozna pomen vračanja površine nazaj v prvotno stanje	geografska karta slikovno gradivo
LASTNOSTI JAMSKIH PLINOV IN NAČINOV ZRAČENJA JAMSKIH PROSTOROV
Sestava zraka. Strupeni, zadušljivi, eksplozivni plini in druge škodljive primesi. (Tehnični normativi in varstveni ukrepi v zvezi s prezračevanjem.) Jamska klima. Določevanje potrebnih količin zraka za jamsko zračenje glede na posamezne zahteve. Vzpostavitev zračnega toka v jami. Vrste zračenja, sheme prezračevanja. Razpeljava in regulacija zračnih tokov. Separatno prezračevanje. Naravna depresija. Ventilatorji. Meritve zračnih parametrov. Merilni instrumenti in meritve. Jamski požari, vzroki in gašenje. Varnostni ukrepi in predpisi v zvezi z zračenjem.	pozna lastnosti jamskih plinov in nevarnega premogovega praha je sposoben predstave o načinu prezračevanja jame seznani se z načini delovanja ventilatorjev seznani se z meritvami značilnih parametrov seznani se z nevarnostjo jamskih požarov	merilni in kontrolni instrumenti tabele katalogi proizvajalcev
POSTOPKI VRTANJA IN RAZSTRELJEVANJA
Splošno o vrtanju. Odvisnost postopkov in učinkov pri vrtanju od lastnosti hribin. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri delu z vrtalnimi napravami. Splošno o odstreljevanju. Razstreliva. Vžig razstreliva. Sredstva za vžiganje. Oprema za vžiganje električnih detonatorjev in vezave nabojev. Učinek eksplozije, vpliv prostih ploskev. Določanje količine eksploziva. Izdelava odstrelilne mine. Napake pri odstreljevanju. Načini odstreljevanja. Varstveni ukrepi pri odstreljevanju v rudnikih. Odstreljevanje v metanskih jamah. Miniranje na površinskih kopih. Masovno miniranje. Ukrepi za zagotavljanje javne varnosti.	zna opisati postopke vrtanja minskih vrtin razloži katera oprema je potrebna za vrtanje vrtin pozna opremo potrebno za razstreljevanje obvlada postopke razstreljevanja pozna varnostne ukrepe pri delu s sredstvi za razstreljevanje	primeri svedrov katalogi proizvajalcev
POSEBNI POSTOPKI VRTANJA (globinsko vrtanje v jami in s površine)
Namen globinskega vrtanja. Vrtalni pribor: drogovje, krone, jedrniki, itd. Izplaka. Načini vrtanja. Utrjevanje vrtine.	pozna osnove globinskega vrtanja (posebni postopki vrtanja) pozna opremo potrebno za globinsko vrtanje loči vrtine po namenu	krone za globinsko vrtanje katalogi proizvajalcev
POSTOPKI ODVODNJAVANJA
Vode, ki ogrožajo jamska dela. Hribine za vodo, propustne in nepropustne. Kako ugotavljamo navzočnost vode. Vrtine, vodnjaki. Meritve propustnosti. Ukrepi za obrambo pred vodo. Črpališča, odvodnjevalni sistem. Vpliv vode na tehnologijo odkopavanja. Možnost koristne porabe jamske vode.	definira pojem vodonosnik pozna načine ugotavljanja pristnosti vode v hribinah razlikuje načine odvodnjevanja jame pozna odvodne sisteme jamskih vod razloži možnosti ponovne uporabe jamske vode
POSTOPKI BOGATENJA MINERALNIH SUROVIN, PRIPRAVE IZKOPANINE ZA UPORABO IN IZDELAVO
Naloge bogatenja. Priprava mineralne surovine za bogatenja: drobljenje in mletje, sejanje in klasiranje, ločevanje dvofaznih sistemov. Neposredno bogatenje: prebiranje, gravitacijsko bogatenje, magnetno bogatenje, flotiranje, luženje. Pomožni postopki. Skladiščenje, kontrola, vzorčevanje.	obvlada postopke bogatenja mineralnih surovin pozna naprave potrebne za procese bogatenja razlikuje reagente potrebne pri postopkih bogatenja razume pomen čiščenja tehnoloških odpadnih voda	sheme tehnoloških postopkov strokovna literatura
POSTOPKI IN METODE IZDELOVANJA JAMSKIH PROG IN VPLIVOV NA HRIBINO
Izbira velikosti in oblike profila jamske proge. Izdelovanje z miniranjem v trdnem materialu. Vrste zlomov. Delovne operacije. Strojna izdelava jamskih prog. Delovne operacije. Materiali za podgrajevanje jamskih hodnikov. Načini podgrajevanja jamskih prog. Tehnični normativi in varstveni ukrepi. Ekonomski vidiki pri izdelovanju jamskih prog.	pozna postopke izdelave jamskih prog pozna različne oblike jamskih prog razlikuje načine podgrajevanja prog pozna materiale za podgrajevanje prog	slikovno gradivo strokovna literatura
ODKOPNE METODE IN MEHANIZIRANO PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN
Izbira odkopne metode. Razvrstitev odkopnih metod in opis glavnih sistemov. Nekatere odkopne metode pri pridobivanju kovinskih in nekovinskih mineralov. Odstreljevanje na odkopih. Mehanizirano pridobivanje premoga. Uplinjevanje premoga. Organizacija transporta pri odkopavanju. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri odkopavanju. Ekonomski vidiki odkopavanja.	razlikuje naprave pri izdelavi jamskih prog od naprav pri pridobivanju premoga oziroma rude zna opisati odkopne metode in mehanizacijo pridobivanja pozna različne načine pridobivanja premoga pozna transport pri odkopavanju	tehniška dokumentacija
POSTOPKI IN METODE IZDELAVE VERTIKALNIH JAMSKIH PROSTOROV
Izdelava jaškov od zgoraj navzdol. Izdelava jaškov od spodaj navzgor. Izdelava slepih jaškov. Posebne metode pri izdelavi jaškov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri izdelovanju vertikalnih jamskih prostorov.	razume definicijo in pomen vertikalnega jamskega prostora pozna postopke in metode izdelave vertikalnih jamskih prostorov pozna načine podgrajevanja vertikalnih jamskih prostorov	slikovno gradivo
POSTOPKI IZGRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV VELIKIH PROFILOV
Izkop velikih profilov. Izdelava z vrtanjem, miniranjem in rezanjem. Začasna (pomožna) in definitivna podgradnja. Nakladanje in odvoz izkopanine. Podgrajevanje. Prezračevanje. Hidroizolacija predorov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi.	pozna načine izkopavanja jamskih prostorov velikih prečnih presekov pozna postopke in metode izdelave podzemnih prostorov velikih profilov predvidi možne načine podgrajevanja prostorov velikih dimenzij	slikovno gradivo
VPLIVI RUDARSKIH PODZEMNIH DEL NA OKOLJE
Vpliv na površino in površinske spremembe. Degradacija površine - obseg in velikost. Pogrezanje površine, posedanje terena. Plazenje površine. Zastajanje voda in nastanek jezer. Klimatske spremembe zaradi sprememb pokrajine. Vpliv na podzemne vodotoke in termalne vire. Seizmični efekti podzemnega miniranja. Prinašanje radioaktivnih rud na površino. Hlapljive in toksične snovi pri primarni predelavi rude. Zmanjšanje vpliva podzemnega odkopavanja na površino.	pozna tehnične normative in varnostne ukrepe pri rudarskih delih povezuje vpliv sprememb na površini s podzemnim delom pozna vpliv rudarjenja na podtalnico razlikuje spremembe na površini, ki so posledica rudarskih del od sprememb zaradi naravnih nesreč	slikovno gradivo strokovna literatura
VPLIV NA OKOLJE ZARADI POVRŠINSKIH RUDARSKIH DEL
Spremembe površine zaradi odkopavanja. Odlagališče odkrivke. Odlagališče jalovine. Odvodnjevanje velikih površin. Zavzetje velikega prostora zaradi odkopavanja. Spremembe morfologije terena. Preselitev naselij in sociološki vplivi na prebivalstvo. Preselitev industrije, cest, železnic.	pozna osnove ekologije pozna postopke načrtnega odlaganja jalovine pozna probleme, ki nastanejo pri preselitvi ljudi in infrastrukture	slikovno gradivo
SEKUNDARNI VIRI RUDARJENJA
Seizmični učinki miniranja. Vibracije terena. Zračni udari. Hrup. Kemično onesnaževanje okolja. Nastajanje odpadnih voda. Onesnaženje izvirov in podtalnice. Onesnaženje zraka. Prah. Druge nevarnosti za človeka in živali zaradi posega v okolje.	pozna učinke jamskih del na okolico, kjer živi povezuje vplive onesnaževanja voda s posegi v okolje	slikovno gradivo
ODPADNE SNOVI IN NJIHOVE PREDELAVE V RUDARSTVU
Odpadne snovi v rudarstvu. Odkrivke. Nerodovitna prst. Spremljevalna hribina kot jalovina. Radioaktivne jalovine. Pepeli. Žveplo. Sadra - gips. Nepitne podzemne vode. Onesnažena tehnološka voda. Vdor težkih tekočin separiranja v podtalnico. Razlitje nafte pri črpanju. Onesnažene tekočine pri bogatenju. Onesnažene tekočine pri separiranju in spiranju. Onesnažene tekočine pri flotiranju. Mešanje vode z visokim pH iz mrtvih jezer z drugo vodo. Jalovine. Nerabni separati. Možnosti predelave odpadnih snovi v primarni rudarski proizvodnji. Sekundarna - industrijska predelava odpadnih in navadnih snovi v podzemske prostore. Trajnost podzemnih odlagališč. Skladiščenje trenutno odpadnih snovi za kasnejšo predelavo.	pozna postopke skladiščenja odpadnih snovi pozna postopke načrtnega odlaganja jalovine in pepela zna opisati dela pri vračanju površine v prvotno stanje primerja posledice uporabe pepela v jami in njegovo odlaganje na površini pozna čiščenje odpadnih voda, ki se pojavijo kot tehnološke vode pri pridobivanju rude ali premoga in njihovem bogatenju pozna možnosti ponovne uporabe odpadnih snovi	slikovno gradivo
REKULTIVACIJA ZEMLJIŠČA IN OKOLJA PO KONČANIH RUDARSKIH DELIH
Pomen rekultivacije. Planiranje rekultivacije že med projektiranjem rudnikov. Izbira pravilnega tehnološkega procesa. Skladnost s socialno - ekonomskim in ekološkim sistemom okolja. Obvarovanje estetske in funkcionalne vrednosti ekološkega sistema. Ohranitve arhitekturnih, kulturnih, zgodovinskih in arheoloških spomenikov. Obvarovanje naravnih posebnosti in pojavov. Zaščita naravnih okolij, rezervatov favne in flore. Obseg in pogoji za velike prostorske posege in vplive. Pravočasno in dolgoročno prostorsko planiranje. Prostorska izhodišča. Ureditveni načrti. Izvajanje rekultivacije v fazah. Sanacija degradiranih zemljišč. Odlaganje in razgrinjanje jalovine. Nasipavanje humusa. Zatravljanje in pogozdovanje. Pedološke raziskave. Izbira vegetacije, prilagojene avtohtoni. Zasnove prometnega, komunalnega in energetskega omrežja. Vodnogospodarska ureditev prostora. Namen in sprememba namembnosti rekultiviranih zemljišč.	pozna možnosti vračanja površine v prvotno stanje pozna načine varovanja zgradb in celotnega okolja pred posledicami rudarjenja pozna skrb za okolje pred, med in po končanem rudarjenju	slikovno gradivo
OSNOVE IZDELOVANJA IN UPORABLJANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE S POMOČJO RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA SISTEMA	pozna osnove izdelovanja in uporabe tehnične dokumentacije
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE POSTOPKOV RUDARJENJA	pozna informacijsko tehnologijo tehnoloških postopkov rudarjenja

Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

2. OCENJEVANJE ZNANJA

Zgradba izpitne enote:

pisni izpit,

ustni izpit.

2.1. PISNI IZPIT

Priporočilo

Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

S pisnim izpitom kandidat dokaže, da zna uporabiti znanje v konkretnih računskih in grafičnih nalogah ter, da naloge rešuje natančno in sistematično, hkrati pa zna kontrolirati svoje delo. Vsebinsko pisni izpit vsebuje naloge, ki združujejo vsebine različnih poglavij.

Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita

Izpitna pola oz. sklop	Štev. nalog	Tipi nalog	Vrednotenje posameznih nalog (točk)	Dovoljeni pripomočki	Čas reševanja (minut)	Delež v oceni (%)
1.	8	kratke naloge ali vprašanja iz osnovnega znanja definicij oz. test objektivnega tipa za preverjanje osnovnih znanj iz rudarstva	5		20	40
2.	3	strukturirane naloge iz izbire oz. analiziranja postopkov in uporabe osnovnega znanja	20	geometrijsko orodje, kalkulator	70	60
		SKUPAJ	100		90	100

Trajanje pisnega izpita

Pisni izpit traja 90 minut.

2.2. USTNI IZPIT

Vprašanja na izpitnem listku

Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov je potrebno upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

Vprašanja naj zajemajo znanja iz razumevanja in uporabe (55%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).

* Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

2.3. OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

3. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.

4. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.