Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

105

105

2.

105

105

3.

123

17

140

4.

68

34

102

skupaj

401

51

452

SPOZNAVANJE GEOLOŠKIH OSNOV IN METOD RAZISKOVANJA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN

Dijak

Dijak

Dijak

Namen raziskovanja. Vrstni red raziskovalnih del. Geofizikalne metode raziskovanja rudnin nahajališč. Raziskovanje z rudarskimi deli. Vzorci. Rezerve. Definicija površinskega pridobivanja. Pogoj za površinsko in jamsko pridobivanje in primerjava.

Pridobi predstavo o pomenu rudarstva nekoč, danes in v prihodnosti.

Osvajajo povezanost z nadaljevanjem študija.

Se zave pripadnosti.

Se nauči skicirati različne oblike nahajališč.

Zna po metodi aritmetične sredine izračunati količino rude v nahajališču in količino koristne snovi v njem.

SPOZNAVANJE ODPIRANJA IN PRIPRAVE PODZEMNIH IN POVRŠINSKIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN

Definicija odpiranja jamskega nahajališča. Razvrstitev in opis jamskih prostorov. Načini odpiranja podzemnega nahajališča. Priprava jamskega nahajališča. Bunkerji in sipke. Odpiranje površinskega kopa. Zaščita pred vodo. Vrste površinskih kopov. Metode odkopavanja, vrste strojev na površinskem kopu. Odlaganje jalovine. Rekultivacija površine po odkopavanju.

Razvija veselje do dela.

Razvija sposobnost strokovnega izražanja.

Dojema pomen skrbi za okolje in ekološko zavest.

Si ogleda delo na površinskem kopu pri praktičnem pouku.

Se udeleži obvezne strokovne ekskurzije na površinskem kopu pri pridobivanju okrasnega kamna, kjer je posebna metoda pridobivanja.

SPOZNAVANJE LASTNOSTI JAMSKIH PLINOV IN NAČINOV ZRAČENJA JAMSKIH PROSTOROV

Sestava zraka. Strupeni, zadušljivi, eksplozivni plini in druge škodljive primesi. (Tehnični normativi in varstveni ukrepi v zvezi s prezračevanjem.) Jamska klima . Določevanje potrebnih količin zraka za jamsko zračenje glede na posamezne zahteve. Vzpostavitev zračnega toka v jami. Vrste zračenja, sheme prezračevanja. Razpeljava in regulacija zračnih tokov. Separatno prezračevanje. Naravna depresija.Ventilatorji. Meritve zračnih parametrov. Merilni instrumenti in meritve. Jamski požari, vzroki in gašenje. Varnostni ukrepi in predpisi v zvezi z zračenjem.

Razvija solidarnost in prijateljstvo.

Občutijo pomen zagotavljanja varnega dela.

Razumejo pomen dobre organizacije.

Pri praktičnem delu se seznanijo z načini merjenja nevarnih jamskih plinov na merilnih instrumentih.

Na praktičnem pouku, ki poteka tudi v jami se seznani z nujnostjo dobrega prezračevanja posameznih delov jame.

OBVLADOVANJE POSTOPKOV VRTANJA IN RAZSTRELJEVANJA

Dijak

Dijak

Dijak

Splošno o vrtanju. Odvisnost postopkov in učinkov pri vrtanju od lastnosti hribin. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri delu z vrtalnimi napravami. Splošno o odstreljevanju. Razstreliva. Vžig razstreliva. Sredstva za vžiganje. Oprema za vžiganje električnih detonatorjev in vezave nabojev.Učinek eksplozije, vpliv prostih ploskev. Določanje količine eksploziva. Izdelava odstrelilne mine. Napake pri odstreljevanju. Načini odstreljevanja. Varstveni ukrepi pri odstreljevanju v rudnikih. Odstreljevanje v metanskih jamah. Miniranje na površinskih kopih. Masovno miniranje. Ukrepi za zagotavljanje javne varnosti.

Se zave osebne odgovornosti.

Razvija tolerantnost.

Spozna pomen kakovosti vseh stopenj procesa za uspešno in varno delo v jami.

Zna s pomočjo tabel izračunati število vrtin in količino eksploziva potrebnega za enkraten odstrel profila.

Se udeleži ogleda kemične Kamnik, kjer se seznani z izdelavo razstreliva.

SPOZNAVANJE POSEBNIH POSTOPKOV VRTANJA
(globinsko vrtanje v jami in s površine)

Namen globinskega vrtanja. Pogonski in črpalni del, vrtalni pribor: drogovje, krone, jedrniki, itd. Izplaka. Načini vrtanja. Utrjevanje vrtine. Likvidacija vrtin.

Osvaja delovno odgovornost.

Razvija inovativnost.

Pri praktičnem pouku se dijak seznani s posebnimi postopki vrtanja in sodeluje pri teh postopkih.

POZNAVANJE POSTOPKOV ODVODNJEVANJA

Vode, ki ogrožajo jamska dela. Hribine za vodo, propustne in nepropustne. Kako ugotavljamo navzočnost vode. Vrtine, vodnjaki. Meritve propustnosti. Ukrepi za obrambo pred vodo. Črpališča, odvodnjevalni sistem. Vpliv vode na tehnologijo odkopavanja. Možnost koristne porabe jamske vode.

Razvija ustvarjalnost.

Osvaja zanesljivost.

Razvija pripadnost.

Povezuje s svojim znanjem o vodonosnih kamninah iz geologije.

SPOZNAVANJE POSTOPKOV IN METOD IZDELOVANJA JAMSKIH PROG IN VPLIVOV NA HRIBINO

Izbira velikosti in oblike profila jamske proge. Izdelovanje z miniranjem v trdnem materialu. Vrste zlomov. Delovne operacije. Strojna izdelava jamskih prog. Delovne operacije. Materiali za podgrajevanje jamskih hodnikov. Načini podgrajevanja jamskih prog. Tehnični normativi in varstveni ukrepi. Ekonomski vidiki pri izdelovanju jamskih prog.

Razvija ustvarjalnost.

Se zave strokovnosti.

Razvija osebno in poklicna odgovornost.

Pri praktičnem pouku v jami sodeluje pri izdelavi in podgrajevanju jamskih prog.

SPOZNAVANJE POSTOPKOV BOGATENJA MINERALNIH SUROVIN, PRIPRAVE IZKOPANINE ZA UPORABO IN IZDELAVO

Dijak

Dijak

Naloge bogatenja. Priprava mineralne surovine za bogatenje: drobljenje in mletje, sejanje in klasiranje, ločevanje dvofaznih sistemov. Neposredno bogatenje: prebiranje, gravitacijsko bogatenje, magnetno bogatenje, flotiranje, luženje. Pomožni postopki. Skladiščenje, kontrola, vzorčevanje.

Razvija ustvarjalno mišljenje.

Razvija logiko pri reševanju problemov.

Dijake delimo v dve skupini po 10 do 15 dijakov zaradi laboratorijskih poskusov:

SPOZNAVANJE ODKOPNIH METOD IN MEHANIZIRANEGA PRIDOBIVANJA MINERALNIH SUROVIN

Izbira odkopne metode. Razvrstitev odkopnih metod in opis glavnih sistemov. Nekatere odkopne metode pri pridobivanju kovinskih in nekovinskih mineralov. Odstreljevanje na odkopih. Mehanizirano pridobivanje premoga. Uplinjevanje premoga. Organizacija transporta pri odkopavanju. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri odkopavanju. Ekonomski vidiki odkopavanja.

Razvija natančnost.

Se zave osebne odgovornosti.

Osvaja sposobnost komuniciranja.

Dijaki se delijo v dve ali več skupin kjer s pomočjo računalniško podprtih programov rešujejo naloge o izbiri odkopne metode in načina podpiranja v določenih pogojih v jami.

SPOZNAVANJE POSTOPKOV IN METOD IZDELAVE VERTIKALNIH JAMSKIH PROSTOROV

Izdelava jaškov od zgoraj navzdol. Izdelava jaškov od spodaj navzgor. Izdelava slepih jaškov. Posebne metode pri izdelavi jaškov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri izdelovanju vertikalnih jamskih prostorov.

Razvija skrbnost.

Osvaja varčnost.

Razvija inovativnost.

Dijake delimo v vsaj dve skupini za delo v računalniški učilnici:

SPOZNAVANJE POSTOPKOV IZGRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV VELIKIH PROFILOV

Izkop velikih profilov. Izdelava z vrtanjem, miniranjem in rezanjem. Začasna (pomožna) in definitivna podgradnja. Nakladanje in odvoz izkopanine. Podgrajevanje. Prezračevanje. Hidroizolacija predorov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi.

Razvija natančnost.

Razvija ustvarjalnost.

Dijaki v skupinah s pomočjo računalniško podprtih programov izdelajo nalogo v kateri so zajeti vsi podatki o izgradnji velikih jamskih prostorov in primerne podgraditve le-teh.

SPOZNAVANJE VPLIVOV RUDARSKIH PODZEMNIH DEL NA OKOLJE

Dijak

Dijak

Vpliv na površino in površinske spremembe. Degradacija površine- obseg in velikost. Pogrezanje površine, posedanje terena. Plazenje površine. Zastajanje voda in nastanek jezer. Klimatske spremembe zaradi sprememb pokrajine. Vpliv na podzemne vodotoke in termalne vire. Seizmični efekti podzemnega miniranja. Prinašanje radioaktivnih rud na površino. Hlapljive in toksične snovi pri primarni predelavi rude. Zmanjšanje vpliva podzemnega odkopavanja na površino.

Razvija delovno odgovornost.

Zave se poklicne odgovornosti.

Osvaja strokovne izraze.

Dijake delimo v skupine pri delu v računalniški učilnici:

SPOZNAVANJE O VPLIVU NA OKOLJE ZARADI POVRŠINSKIH RUDARSKIH DEL

Spremembe površine zaradi odkopavanja. Odlagališče odkrivke. Odlagališče jalovine. Odvodnjevanje velikih površin. Zavzetje velikega prostora zaradi odkopavanja. Spremembe morfologije terena. Preselitev naselij in sociološki vplivi na prebivalstvo. Preselitev industrije, cest, železnic.

Razvija inovativnost.

Osvaja odgovornost.

Razvija ekološko zavest.

Dijaki v manjših skupinah izdelujejo plakate in iščejo nove rešitve prostorske ureditve odlaganja jalovine.

NAŠTEVANJE SEKUNDARNIH VIROV RUDARJENJA

Seizmični učinki miniranja. Vibracije terena. Zračni udari. Hrup. Kemično onesnaževanje okolja. Nastajanje odpadnih voda. Onesnaženje izvirov in podtalnice. Onesnaženje zraka. Prah. Druge nevarnosti za človeka in živali zaradi posega v okolje.

Osvaja strokovnost.

Razvija ekološko zavest.

Zave se osebne odgovornosti.

Dijake delimo v skupine za delo v računalniški učilnici, kjer s pomočjo interneta iščejo podatke za:

SPOZNAVANJE ODPADNIH SNOVI IN NJIHOVE PREDELAVE V RUDARSTVU

Odpadne snovi v rudarstvu. Od krivke. Nerodovitna prst. Spremljevalna hribina kot jalovina. Radioaktivne jalovine. Pepeli. Žveplo. Sadra- gips. Nepitne podzemne vode. Onesnažena tehnološka voda. Vdor težkih tekočin separiranja v podtalnico. Razlitje nafte pri črpanju. Onesnažene tekočine pri bogatenju. Onesnažene tekočine pri separiranju in spiranju. Onesnažene tekočine pri flotiranju. Mešanje vode z visokim pH iz mrtvih jezer z drugo vodo. Jalovine. Nerabni separati. Možnosti predelave odpadnih snovi v primarni rudarski proizvodnji. Sekundarna – industrijska predelava odpadni snovi iz rudarstva. Odlaganje odpadnih in navadnih snovi v podzemske prostore. Trajnost podzemnih odlagališč. Skladiščenje trenutno odpadnih snovi za kasnejšo predelavo.

Razvija ustvarjalnost.

Razvija inovativnost.

Zave se pomena varčnosti.

Dijake razdelimo v dve skupini, v katerih izdelujejo:

OPISOVANJE REKULTIVACIJE ZEMLJIŠČA IN OKOLJA PO KONČANIH RUDARSKIH DELIH

Pomen rekultivacije. Planiranje rekultivacije že med projektiranjem rudnikov. Izbira pravilnega tehnološkega procesa. Skladnost s socialno - ekonomskim in ekološkim sistemom okolja.

Obvarovanje estetske in funkcionalne vrednosti ekološkega sistema. Ohranitve arhitekturnih, kulturnih, zgodovinskih in arheoloških spomenikov. Obvarovanje naravnih posebnosti in pojavov. Zaščita naravnih okolij, rezervatov favne in flore. Obseg in pogoji za velike prostorske posege in vplive. Pravočasno in dolgoročno prostorsko planiranje. Prostorska izhodišča. Ureditveni načrti. Izvajanje rekultivacije v fazah. Sanacija degradiranih zemljišč. Odlaganje in razgrinjanje jalovine. Nasipavanje humusa. Zatravljanje in pogozdovanje. Pedološke raziskave. Izbira vegetacije, prilagojene avtohtoni. Zasnove prometnega, komunalnega in energetskega omrežja. Vodnogospodarska ureditev prostora. Namen in sprememba namembnosti rekultiviranih zemljišč.

Se zave poklicne odgovornosti.

Razvija ekološko zavest.

Osvaja strokovnost.

Razvija ustvarjalnost.

Dijaki se delijo v skupine, kjer se pomočjo podatkov dobljenih iz interneta in domačih izkušenj izdelujejo naloge o:

SPOZNAVANJE OSNOV IZDELOVANJA IN UPORABLJANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE S POMOČJO RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA SISTEMA

Osvaja strokovnost.

Razvija delovno odgovornost.

Dijaki se seznanijo z računalniškimi programi za izdelavo dokumentacije potrebne za delo na rudnikih.

SPOZNAVANJE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE POSTOPKOV RUDARJENJA

Razvija ustvarjalnost.

Dijaki ,se seznanijo z računalniškimi programi, ki jih uporabljajo na rudniku lignita v Velenju.