SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: TEHNIK OPTIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 18. seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23.7.1998

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

OPTIKA Z MERITVAMI

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • celovitost znanja in povezanost posameznih enot,

  • razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti in uporabnost v optiki,

  • razumevanje zakonitosti geometrijske in fizikalne optike,

  • poznavanje delovanja in uporabe optičnih elementov in merilnih naprav,

  • sposobnost konstrukcije leč, zrcal, prizem,

  • ustrezen pristop in izbiro uporabnih fizikalnih in optičnih podatkov v praksi,

  • sposobnost kritičnega vrednotenja izračunanih rezultatov.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI POKLICNI MATURI

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva
     

    Kandidat

    Geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    ELEKTROMAGNETNO VALOVANJE

     

     

  • opis elektromagnetnega valovanja

    		•

  • razloži osnovne pojme elektromagnetnega valovanja;

  • razloži spekter elektromagnetnega;

  • valovanja;

    		•   

  • izvor elektromagnetnega valovanja

    		•

  • našteje in opiše izvore elektromagnetnega valovanja;

    		•   

  • vrste elektromagnetnega valovanja

    		•

  • našteje in opiše vrste elektromagnetnega valovanja;

  • opiše vidni del spektra elektromagnetnega valovanja;

    		•

    svinčnik, računalo

  • širjenje elektromagnetnega valovanja

    		•

  • razloži pomen širjenja različnih vrst elektromagnetnega valovanja;

  • razloži pomen elektromagnetnega valovanja pri nastanku svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    svetloba

     

     

  • izvor svetlobe

    		•

  • našteje in opiše vire svetlobe;

  • opiše uporabnost svetil;

    		•   

  • opis svetlobe

    		•

  • opiše fizikalno teorijo svetlobe;

  • opiše nastanek svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • prehod svetlobe skozi snov

    		•

  • našteje in opiše vrste optičnih sredstev;

  • opiše pojem dioptra in našteje vrste le – teh;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • hitrost svetlobe

    		•

  • našteje in opiše načine merjenja hitrosti svetlobe;

    		•   

  • lomni količnik

    		•

  • razloži pojem razklona svetlobe v optičnih sredstvih;

  • razloži vpliv lomnega količnika na potek svetlobnih žarkov;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    odboj in lom svetlobe

     

     

  • odboj in lom svetlobe

    		•

  • razloži pojem prehoda žarka skozi optično sredstvo;

  • razloži razliko med odbojem in lomom svetlobe;

  • razloži odbojni zakon;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • lomni zakon

    		•

  • razloži lomni zakon;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • vrste loma svetlobe

    		•

  • našteje in opiše vrste loma svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    popolni odboj svetlobe

     

     

  • pojem popolnega odboja svetlobe

    		•

  • opiše popolni odboj svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • mejni kot popolnega odboja svetlobe

    		•

  • razloži in računsko podpre nastanek mejnega odbojnega kota;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • uporaba popolnega odboja svetlobe

    		•

  • razloži pomen uporabe popolnega odboja svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    barva teles

     

     

  • svetlobni tok

    		•

  • razloži pomen svetlobnega toka;

    		•

    svinčnik, računalo

  • osvetljenost

    		•

  • našteje vrste in razloži pomen osvetljenosti;

    		•

    svinčnik, računalo

  • odbojnost površine

    		•

  • razloži vpliv površine na odboj svetlobe;

    		•

    svinčnik, računalo

    disperzija

     

     

  • splošno o disperziji svetlobe

    		•

  • opiše pojem disperzije svetlobe;

  • razloži pojme specifične, delne in srednje disperzije,

  • razloži Abbejevo število in njegov pomen;

  • razloži pojem normalne in anomalne disperzije;

  • razloži pomen in vlogo akromatov in apokromatov;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • disperzija v očesu

    		•

  • razloži nastanek disperzije skozi optične dele očesa;

    		•

    svinčnik

  • disperzija mavrice

    		•

  • razloži nastanek mavrice,

    		•

    svinčnik

    polarizacija

     

     

  • polarizacija skozi refleksijo

    		•

  • razloži nastanek in vpliv polarizacije;

    		•

    svinčnik

  • brewsterjev zakon

    		•

  • razloži in matematično podpre Brewsterjev zakon;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • polarizacijski filtri in prizme

    		•

  • razloži vlogo in pomen polarizacijskih filtrov in prizme;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • polarizacijski test

    		•

  • razloži pomen in uporabo polarizacijskega testa;

    		•

    svinčnik

    interferenca

     

     

  • osnovni pojmi o interferenci

    		•

  • našteje in opiše pogoje za interferenco svetlobe;

  • opiše pojem interference svetlobe;

  • našteje in opiše optične elemente za interferenco;

  • opiše interferenco svetlobe na tankih plasteh;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • zmanjševanje refleksov pri lečah, prizmah in ploščah

    		•

  • opiše nastanek refleksov pri optičnih lečah, prizmah in ploščah;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik,

  • difrakcija - difrakcijski spekter

    		•

  • razloži pomen difrakcije;

    		•

    svinčnik

  • difrakcija na očesu

    		•

  • pozna vlogo difrakcije na očesu;

    		•

    svinčnik

    uklon svetlobe

     

     

  • splošno o uklonu svetlobe

    		•

  • razloži nastanek in vrste uklonskih pojavov;

  • razloži ter grafično in računsko podpre teorijo uklona svetlobe po Fresnelu;

  • razloži ter grafično in računsko podpre teorijo uklona svetlobe po Praunhoferju;

  • razloži ter grafično in računsko podpre teorijo uklona svetlobe na optični mreži;

  • razloži in grafično prikaže vpliv širine osvetlitvene mreže;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • uklon pri radijskih valovih in atomih

    		•

  • razloži pojav uklona pri radijskih valovih in atomih;

    		•

    svinčnik

    sipanje svetlobe

     

     

  • splošno o sipanju svetlobe

    		•

  • razloži pogoje za nastanek sipanja svetlobe;

  • razloži spremembo gostote svetlobnega toka sipane svetlobe;

  • našteje in razloži primere sipane svetlobe;

    		•

    svinčnik

    geometrijska optika

     

     

  • pravila v geometrijski optiki

    		•

  • našteje in razloži pravila znakov in predznakov v geometrijski optiki;

  • grafično in računsko razloži osnovne parametre pri lomu svetlobe;

  • grafično in računsko razloži osnovne parametre pri odboju svetlobe;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • optično preslikavanje

    		•

  • razloži pojem in vpliv optičnega preslikavanja;

  • grafično in računsko razloži nastanek slik pri lomu in odboju svetlobe na ravnem in sfernih dioptrih;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • nastajanje slike v očesu

    		•

  • razloži potek svetlobe skozi optične dele očesa do nastanka slike;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    planvzporedna plošča

     

     

  • opis planvzporedne plošče

    		•

  • opiše osnovne značilnosti in parametre planvzporedne plošče;

  • razloži odboj in lom svetlobe na planvzporedni plošči;

  • izračuna in razloži lomni količnik pri planvzporedni plošči;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • paralelni premik žarka

    		•

  • razloži potek svetlobnih žarkov;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    optična prizma

     

     

  • opis optične prizme

    		•

  • našteje in razloži osnovne parametre optične prizme;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • lom svetlobe na optični prizmi

    		•

  • grafično prikaže potek loma svetlobe na optični prizmi;

  • izračuna in razloži lomni količnik pri optični prizmi;

  • razloži merjenje lomnega količnika z mikroskopom;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • optično merjenje kota prizme

    		•

  • razloži postopek merjenja kota prizme;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • razklon svetlobe na optični prizmi

    		•

  • razloži vpliv razklona svetlobe na optični prizmi;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • uporaba optične prizme

    		•

  • našteje in opiše možnosti uporabe optične prizme;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    zrcala

     

     

  • opis zrcal

    		•

  • našteje vrste zrcal in opiše pomen ter uporabo le – teh;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • konstrukcija slike pri optični preslikavi

    		•

  • analitično in grafično določi lego slike pri ravnem zrcalu;

  • analitično in grafično izračuna naklonski kot pri paru medsebojno nagnjenih zrcal;

  • analitično in grafično izračuna goriščne razdalje in polmer cilindričnih zrcal;

  • analitično in grafično izračuna goriščne razdalje in krivinski polmer sferičnih zrcal;

  • analitično in grafično izračuna lego in velikost slike pri cilindričnih zrcalih;

  • analitično in grafično izračuna lego in velikost slike pri sferičnih zrcalih;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

    leče

     

     

  • opis in vrste leč

    		•

  • našteje vrste leč in opiše pomen ter uporabo le – teh;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • konstrukcija slike pri optični preslikavi

    		•

  • analitično in grafično izračuna goriščne razdalje, lego in velikost slike ter povečavo (pomanjšavo) pri vseh oblikah sfernih leč,

  • analitično izračuna lego glavnih ravnin pri vseh oblikah leč;

  • analitično izračuna lego glavnih ravnin pri optičnem sistemu;

  • analitično izračuna goriščno razdaljo optičnega sistema;

  • razloži vpliv spremembe optične dolžine poti na preslikavo;

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik, računalo

  • napake leč

    		•

  • pozna vrste napak in jih zna razložiti;

  • razloži vzroke za nastanek napak;

  • prikaže, kako posamezne vrste napak čim bolj omiliti.

    		•

    geometrijsko orodje, svinčnik

     

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    4.1. PISNI IZPIT

    Priporočilo

    Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Vsebinsko naj pisni del obsega naloge iz področja fizikalne in geometrijske optike ter optičnih meritev.

    Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita (primeroma)

    Izpitna pola oz. sklop

    Štev. nalog

    Tipi nalog

    Vrednotenje posameznih nalog

    (točk)

    Dovoljeni pripomočki

    Čas reševanja

    (minut)

    Delež v oceni

    (%)

    1.

    10

    kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov ter pretvarjanja enot;

    3

    geometrijsko orodje

    do 30

    30

    2.

    3

    strukturirane naloge iz uporabe zakonov in definicij s področja optike

    10

    geometrijsko orodje,

    računalo,

    do 90

    30
     

    4

    strukturirane naloge iz uporabe, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja področij geometrijske in fizikalne optike

    10

    geometrijsko orodje,

    računalo, priročnik

    		  

    40

     

    15

    SKUPAJ

    100

     

    120

    100

     

    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja največ 120 minut.

    4.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (60%*) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (40%*).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    4.3.   OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

    Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. In 4.1.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.