SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 1999

1. IME PREDMETA

BIOLOGIJA IN MIKROBIOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

56

14

70

2.

    

 

3.

56

14

70

4.

54

14

68

skupaj

166

42

208

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

Predmetna področja:

Letnik

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

1. letnik

Biologija z ekologijo

54

14

            

2. letnik

                  

3. letnik

Mikrobiologija z epidemiologijo

56

14

            

4. letnik

Biologija z ekologijo

54

14

            

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu biologija in ekologija dijak:

  • doseže razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja celice, osnovnih življenjskih procesov, organizacijskih tipov živih bitij, ekologije in biologije človeka;

  • razvije sposobnosti za proučevanje življenjskih procesov in pojavov;

  • doseže, da z lastnim iskanjem in proučevanjem dijaki pridejo do določenih spoznanj in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji;

  • doseže razumevanje soodvisnosti znanj s področja biologije z drugimi naravoslovnimi ter družboslovnimi in tehniškimi znanji;

  • razvije sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru svoje stroke;

  • razvije sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje;

  • razvije sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;

  • razvije odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje;

  • vzbudi spoznanje, da je človek sestavni del narave;

  • razvije razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitij.

    Pri predmetu mikrobiologija z epidemiologijo dijak:

  • pozna skupine mikroorganizmov, njihovo zgradbo, osnovno delovanje;

  • razume delovanje človekovega imunskega sistema ter pomen aktivne in pasivne imunosti ter preobčutljivih reakcij;

  • pozna glavne medicinsko pomembne povzročitelje bolezni posameznih organskih sistemov, njihov način prenosa in možnosti preprečevanja tega prenosa ter osnove mikrobiološke diagnostike;

  • pozna osnovne metode nadzora rasti in uničevanja mikroorganizmov;

  • pozna osnovne poti širjenja mikroorganizmov ter preprečevanja njihovega prenosa pri delu v zdravstvenih ustanovah in v domačem življenjskem okolju;

  • je pripravljen za izobraževanje pri sorodnih predmetih v višjih letnikih;

  • zna povezovati teoretično znanje s praktičnim delom.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    UVOD V BIOLOGIJO

    Dijak

    Dijak

    		  

    Bilogija kot znanost in veda

    		      

  • se seznani z mestom biologije v znanosti in njenim pomenom v vsakdanjem življenju

  • značilnosti živega

  • načrtovanje biološke raziskave

  • seznani se s kvantitativnimi in kvalitativnimi meritvami

    		•

  • pravilno uporablja mesto biologije v znanosti in njen pomen v vsakdanjem življenju;

  • poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih ter tehniških ved in znanosti;

  • samostojno izvede laboratorijsko delo;

    		•

    Razumevanje dela raziskovalca-znanstvenika mu odpre pomembnost raziskovalnega dela v biologiji.

    Na delovnem mestu razvija delovno disciplino in odgovornost.

    Laboratorijsko delo: kako merimo.

  • spozna grafikone za napoved rezultatov in za potrditev hipotez

  • pozna kaj je dejstvo, podatek, hipoteza, teorija in nauk

  • spozna bazične in aplikativne znanosti

    		•

  • interpretira rezultate raziskave in formulira zaključke;

    		•

     

    Laboratorijsko delo: raziskovanje neznanih snovi.

    Mikroskopiranje

     

     

     

  • pozna delovanje svetlobnega mikroskopa

  • pozna postopke za mikroskopiranje

  • pozna dele svetlobnega mikroskopa

  • seznani se z izdelovanjem skic

    		•

  • zna pravilno uporabljati mikroskop;

  • obvlada tehnike mikroskopiranja;

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate;

  • zna natančno opazovati in skicirati kar vidi;

    		•   

    Laboratorijsko delo: mikroskop in mikroskopiranje.

    kemo- in bioevolucija

     

     

     

  • pozna hipoteze o razmerah na zemlji pred nastankom živih bitij

  • seznani se s kemoevolucijo

  • seznani se z nastankom organskih spojin v atmosferi

  • definira heterotrofni organizem

    		•

  • sklepa o nastanku življenja;

  • razloži nastanek organskih spojin v atmosferi;

  • loči med kemo in bioevolucij;

    		•

     

     

  • opredeli kemo in bioevolucijo

  • pozna definicijo heterotrofnega in avtotrofnega organizema

    		•       

    celica

     

     

     

  • celica – osnovna življenjska enota

  • definira pojem celice

  • spozna prokariontsko celico

  • pozna osnovno zgradbo celice

  • pozna zgradbo rastlinske in živalske celice

  • pozna pojma specializacije in diferenciacija celic

  • zgradba in vloga celične membrane

    		•

  • pravilno uporablja osnovne pojme;

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celice;

  • presodi o pomenu specializacije in diferenciacije;

    		•

    Pri delu je skrben in upošteva navodila nadrejenih.

    Navaja se skicirati mikroskopske preparate.

    Vaja: mikroskopiranje rastlinskih in živalskih celic.

    pozna osnovno zgradbo

     

     

     

  • seznani se s plazmolizo in deplazmolizo rastlinske celice

  • pozna pomen celične membrane

  • osvoji pojem selektivne prepustnosti celične membrane

  • loči med pasivnim in aktivnim transportom

    		•

  • pravilno uporablja pojem selektivne prepustnosti celične membrane;

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo;

  • pozna razliko med aktivnim in pasivnim transportom;

    		•

    Razume pomen aktivnega transporta ob različnih koncentracijah naravnega okolja.

    Laboratorijsko delo: lastnosti plazmaleme.

    celična stena

     

     

     

  • pozna osnovno zgradbo in vlogo celične stene

  • opiše pomen celične stene za rastline

    		•

  • sklepa o pomenu celične stene;

    		•     

    celični organeli

     

     

     

  • seznani se z celičnimi strukturami in organeli

  • pozna vlogo: vakuol, plastidov, mitohondrijev, ribosomov in lizosomov

  • opiše pomen jedra za celico

  • definira vlogo kromosomov

    		•

  • sklepa o pomenu celičnih organelov za celico;

  • sklepa o pomenu jedra za celico;

  • presodi o vlogi kromosomov za živa bitja;

    		•   

    Vaja: opazovanje slik celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom.

    celični cikel

     

     

     

  • seznani se s stopnjami celične delitve in spozna delitev

  • pozna razliko med delitvijo celice z mejozo in delitvijo z mitozo

    		•

  • pozna pomen mitoze in mejoze za živa bitja;

  • pojasni pomen diploidnosti in haploidnosti;

  • razume pomen kemijske sestave za celico;

  • razume pomen vode za celico in organizem;

    		•

     

    Laboratorijsko delo: delitev rastlinske celice.

  • loči pojma diploidnost in haploidnost

  • spozna cepitev

  • kemijska zgradba celice

  • pozna kemijsko sestavo celice

  • pozna biogene elemente

  • pozna osnovne fizikalne in kemijske lastnosti vode

  • pozna glavne skupine organskih spojin,ki gradijo celice in organizme

  • pozna osnovno zgradbo,lastnosti in pomen ogljikovih hidratov,lipidov in beljakovin

    		•

  • sklepa o pomenu posameznih organskih spojin,ki gradijo celice;

    		•     

    osnovni življenjski procesi

     

     

     

    energijsko bogate molekule

     

     

     

  • pozna pomen molekul atp in energijskih dogajanj v celici

  • razume proces pretvorbe energije v celici

  • razume katabolizem in anabolizem

    		•

  • sklepa o pomenu energije za organizem;

  • ve, kaj je spojina atp;

  • razume nastanek in zgradbo atp;

    		•

    Razume nastanek in zgradbo ATP.

    		  

    encimi

     

     

     

  • spozna zgradbo encimov in razume potek encimatsko vodene reakcije

  • seznani se z razlikami in podobnostmi v delovanju anorganskega in organskega katalizatorja – encima

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov (ph, temperatura, velikost delcev)

    		•

  • načrtuje poskus z encimi;

  • sklepa o pomenu encimov v živih celicah;

  • izvede poskus z encimi;

  • definira pomen encimov v celici;

    		•

    Zave se pomena encimatskih reakcij.

    Laboratorijsko delo: delovanje enostavnih katalizatorjev.

    pozna pomen encimov v celici.

     

     

     

    Vrenje

  •  

    		•     

  • pozna potek alkoholnega vrenja, pozna razlike med alkoholnim, ocetnokislinskim in mlečnokislinskim vrenjem

    		•

  • opredeli in razloži glikolizo;

  • razlikuje med posameznimi vrenji;

  • sklepa, da so v procesu vrenja udeleženi encimi;

  • sklepa, da se pri energijskih dogajanjih sprošča toplota;

  • pravilno uporablja vrenje, kot proces biokemijskih in energijskih pretvorb;

    		•

    Zave se pomena različnih vrenj v živilski industriji.

    Laboratorijsko delo: proučevanje alkoholnega vrenja.

    Celično dihanje

     

     

     

  • pozna pojem celično dihanje

  • pozna proces aerobne razgradnje ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija

  • spozna anaerobno in aerobno dihanje

    		•

  • sklepa na podobnosti in razliki med gorenjem in celičnim dihanjem;

  • presodi o pomen celičnega dihanja za živa bitja, pravilno uporablja podobnosti in razlike pri oskrbi z energijo in njeni porabi pri avtotrofnih in hetetrofnih organizmih;

    		•   

    Laboratorijsko delo: raziskovanje neznane snovi ali Vpliv kisika na rast bakterij.

    Fotosinteza

     

     

     

  • pozna pomen vezave ogljikovega dioksida in vode med fotosintezo za rastline

  • pozna, da se v procesu fotosinteze tvorita glukoza ter kisik

  • spozna različna barvila

  • opiše vlogo klorofila in kloroplastov pri fotosintezi

  • spozna, da potekajo svetlobne in temotne reakcije

    		•

  • sklepa na pomenu fotosinteze za živa bitja na zemlji;

  • sklepa o pomenu ogljikovih hidratov kot enega osnovnih virov energije za živa bitja;

    		•   

    Laboratorijsko delo:

  • barvila v zelenih listih,

  • fotosinteza,

  • nastajanje škroba v rastlinah.

    		•

    organizacijski tipi živih bitij

     

     

     

    Sistemi živih bitij

     

     

     

  • pozna strokovne kriterije za razvrščanje organizmov v sisteme

  • zna definirati pojem vrsta

  • pozna višje taksonomske enote

  • seznani se z dvojnim poimenovanje

  • pozna določevalne ključe

    		•   

    Razvije spoštovanje do vseh oblik življenja.

    Vaja: preprosti ključi in njihova uporaba.

    Osnove razmnoževanja pri živih bitjih

     

     

     

    Definira osnovne tipe razmnoževanja in pozna predstavnike

     

     

     

    Glive;

    Lišaji

     

     

     

  • spozna osnovne značilnosti gliv

  • seznani se s pojmom mikoriza

  • spozna zgradbo lišajev

  • spozna pomen lišajev pri ugotavljanju onesnaženosti zraka

    		•

  • razume pomen gliv za človeka;

    		•

    Zaveda se pomembnosti mikorize za vsako drevesno vrsto.

    		  

    rastline

     

     

     

    Alge

     

     

     

  • spozna zgradbo alg in steljčnic

  • spozna nekatere značilnosti alg

  • seznani se z nekaterimi predstavniki alg in kje živijo

    		•   

    Razvije občutek pomena alg glede kisika v atmosferi.

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov alg.

    Mahovi

     

     

     

  • spozna osnovno zgradbo mahov

  • razume oploditev mahov

  • seznani se s predstavniki

    		•     

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov mahov.

    Praprotnice

     

     

     

  • spozna osnovno zgradbo praprotnic

  • spozna razmnoževanje praprotnic

  • seznani se s posameznimi predstavniki praprotnic

    		•     

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov praprotnic.

    semenke

     

     

     

    Golosemenke

    Kritosemenke

     

     

     

  • spozna osnovno zgradbo semenk in s tem brstnic

  • spozna zgradbo lista, stebla, korenine in cveta

  • definira oprašitev in oploditev

  • spozna zgradbo semen in njihovo vlogo

    		•     

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov golosemenk in kritosemenk.

    živali

     

     

     

    Praživali

     

     

     

  • spozna enoceličarje

  • seznani se z zgradbo enoceličarjev

  •  spozna nekaj predstavnikov

    		•

  • pozna pomen enoceličarjev za človeka;

    		•     

    Spužve

     

     

     

  • našteje nekaj značilnosti spužev

  • pravi mnogoceličarji

  • spozna nekaj značilnosti pravih mnogoceličarjev in njihov nastanek

    		•   

    Seznanja se s parazitskimi enoceličarji, ki so nevarni človeku.

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov praživali.

    Nečlenarji

    Ožigalkarji

    Ploski črvi

    Valjasti črvi

     

     

     

    Mehkužci

     

     

     

  • spozna značilnosti skupin

  • seznani se s posameznimi predstavniki

    		•

  • pozna pomen nečlenarjev za človeka;

    		•

    Oblikuje pravilen odnos do enkratnosti individualnih organizmov.

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov nečlenarjev.

    Mnogočlenarji

    Kolobarniki

     

     

     

    Členonožci

     

     

     

  • seznani se z členjenostjo telesa

  • spozna kolobarnike in členonožce

  • seznani se z nekaterimi predstavniki

    		•     

    Vaja:

  • prepoznavanje posameznih predstavnikov kolobarnikov,

  • prepoznavanje posameznih členonožcev.

    		•

    Maločlenarji

     

     

     

  • Iglokožci

  • spozna nekaj osnovnih značilnosti

  • spozna nekaj skupin iglokožcev

    		•     

    Vaja: prepoznavanje predstavnikov iglokožcev.

    Strunarji

    Brezglavci

    Plaščarji

    Vretenčarji

     

     

     

  • spozna osnovne strunarske znake

  • seznani se s škrgoustko in plaščarjem

  • spozna, da so vretenčarji strunarji

  • našteje značilnosti vretenčarjev

  • spozna glavne skupine vretenčarjev

    		•     

    Vaja: prepoznavanje posameznih predstavnikov vretenčarjev.

    3. letnik

    mikrobiologija z epidemiologijo

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Medicinska mikrobiologija z epidemiologijo

    Dijak

    Dijak

     

  • seznani se s predmetom mikrobiologija z epidemiologijo

    		•

  • poudari pomen predmeta in je sposoben vzpostaviti korelacije z drugimi predmeti;

    		•

    Zaveda se pomena medicinske mikrobiologije z epidemiologijo za uspešno opravljanje njegovega poklica.

    		  

    Razdelitev mikroorganizmov in njihove osnovne značilnosti

     

     

     

  • pozna zgradbo prokariontskih celic

  • našteje skupine prokariontskih in evkariontskih mikroorganizmov

  • pozna zgradbo in razmnoževanje virusov, bakterij in gliv

  • pozna lastnosti bakterij in pogoje, ki so potrebni za njihovo rast

  • pozna osnovne značilnosti posameznih parazitskih živalskih predstavnikov

  • loči med neposrednim in posrednim življenjskim krogom parazitskih živali

    		•

  • skicira prokariontsko celico;

  • sklepa o izvoru virusov in razume, zakaj so most med živim in neživim;

  • sklepa o pomenu sporulacije bakterij,

    		•

    Zaveda se odgovornosti prenosa teoretičnega znanja v prakso.

    Vaja:

  • ogled različnih oblik bakterij,

  • barvanje po gramu,

  • ogled kvasovk in plesni na gojišču.

    		•

    Naravna in pridobljena odpornost proti mikroorganizmom

     

     

     

    Nespecifična odpornost

     

     

     

  • ve, kaj je nespecifična odpornost in našteje njene dejavnike

  • razume proces vnetja

    		•

  • sklepa o delovanju imunskega sistema;

    		•     

    Imunost

     

     

     

  • se seznani z vrstami imunosti

  • pozna osnovne značilnosti antigenov in protiteles

    		•       

    Preobčutljivostne reakcije

     

     

     

  • loči med reakcijami hitrega in kasnega tipa

  • pozna osnovne tipe preobčutljivostnih reakcij

    		•

  • razume, zakaj in kdaj lahko določene snovi v okolju delujejo kot antigeni;

    		•     

    Dokazovanje mikrobnih okužb

     

     

     

    Neposredno dokazovanje mikrobnih okužb

     

     

     

  • seznani se z vrstami kužnih materialov in gojišči za različne kužnine

  • spozna postopke odvzema in transporta kužnih materialov

    		•

  • upošteva splošna pravila pri ravnanju s kužninami;

    		•

    Razvije osebno odgovornost pri ravnanju s kužninami in zna ravnati z njimi.

    Vaja:

  • ogled mikrobiološkega laboratorija (2 uri),

  • prepoznavanje in delo s posodicami za odvzem kužnin (2 uri).

    		•

    Posredni dokazi za mikrobne infekcije

     

     

     

  • spozna postopke za posredno dokazovanje mikrobnih okužb in njihove značilnosti

    		•       

    Načini širjenja okužb

     

     

     

  • pozna pojme infekcija, patogenost, virulenca

  • pozna načine povzročanja bolezenskih sprememb, načine širjenja in možnosti prenosa

    		•

  • sposoben je pravilno ukrepati ob nevarnosti razšititve različnih okužb;

    		•     

    Preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov

     

     

     

    Čiščenje, razkuževanje, sterilizacija

     

     

     

  • zaveda se pomena nadzorovanja števila in vrst mikroorganizmov v okolju in telesu

  • seznani se s postopki za preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov in njihove lastnosti

    		•

  • sklepa o dobrih in slabih učinkih razkuževanja in sterilizacije;

  • sposoben je izbrati ustrezno metodo razkuževanja ali sterilizacije glede na material;

  • sposoben je po navodilu izvesti razkuževanje in sterilizacijo;

    		•

    Zaveda se pomena skrbi za red in higieno delovnih prostorov in bolniških sob.

    Seminar: pravilno delo z razkužili, razkuževanje inštrumentov, postopek razkuževanja in čiščenja površine ob razlitju kužnine.

    Kemoterapevtiki

     

     

     

  • pozna glavne skupine kemoterapevtikov in njihovo delovanje na mikroorganizme

    		•     

    Vaja: antibiogram.

    Preprečevanje prenosa mikroorganizmov v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah

     

     

     

    Zaščita osebja pred okužbo

     

     

     

  • razume, zakaj je potrebno zaščitno cepljenje prebivalstva in zakaj osebja v zdravstvenih ustanovah

  • razume uporabo zaščitnih imunoglobulinov

  • razume zakaj, kako in kdaj je potrebno umivati roke ter kako in kdaj razkuževati roke

    		•

  • zna si pravilno umiti in razkužiti roke in uporabljati medicinske rokavice;

  • ve, kako ravnati ob izbruhu bolnišnične okužbe;

  • ve, kako ravnati ob vbodu, vreznini, brizgu in razlitju kužnine, zlasti krvi;

    		•

    Odgovorno preprečuje prenos in širjenje okužb pri delu in pazi na osebno higieno in higieno rok.

    Seminar in vaja (2 uri):

  • spoznavanje pripomočkov za higiensko kontrolo bolnikovega okolja in rok,

  • mokri brisi,

  • codac ploščice,

  • gojišča za kontrolo zraka,

  • spore za kontrolo sterilizatorjev.

    		•

    Različni načini prenosa in nadzorovanja okužb v zdravstvenih ustanovah

     

     

     

  • pozna ukrepe za preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah

  • zaveda se pomembnosti upoštevanja higienskih predpisov pri delu v bolnišnici

  •  pozna osnovne načine sanitarno mikrobiološkega nadzora

    		•   

    Zaveda se pomena navodil, ki jih posreduje Enota za preprečevanje bolnišničnih okužb in okužb v drugih zdravstvenih ustanovah.

    		  

    Okužbe kože

     

     

     

  • našteje najpogostejše bakterijske, virusne in glivne okužbe kože ter okužbe s parazitskimi živalmi

  • pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost mikrobiološkega dokazovanja bolezni

    		•

  • sklepa na fiziološke pregrade kože;

  • na primeru črnih koz se zaveda pomena cepljenj za itkoreninjenje nalezljivih bolezni;

  • upošteva navodila za preprečevanje prenosa okužb kože;

    		•

    Zaveda se pomena cepljenja.

    		  

    Okužbe ran

     

     

     

  • pozna najpogostejše povzročitelje okužb ran

  • seznanjen je s povzročitelji tetanusa in plinske gangrene

    		•

  • razume pravila, ki ščitijo bolnika pred okužbo rane;

    		•

    Zaveda se pomena aseptičnega previjanja in oskrbovanja rane.

    		  

    Okužbe dihal

     

     

     

  • našteje najpogostejše bakterijske, virusne in glivne okužbe dihal ter okužbe s parazitskimi živalmi

    		•

  • sklepa na fiziološke pregrade dihal;

  • razume pravila za preprečevanje epidemije in pandemije;

    		•

     

     

  •  pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost mikrobiološkega dokazovanja bolezni

    		•       

    Okužbe prebavil

     

     

     

  • našteje najpogostejše bakterijske in virusne okužbe prebavil ter okužbe s parazitskimi živalmi

  • pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost mikrobiološkega dokazovanja bolezni

  •  pozna pomen normalne bakterijske populacije v prebavilih in najpogostejše zastrupitve in okužbe z živili in vodo

    		•

  • sklepa na fiziološke varovalne mehanizme v prebavilih;

  • razume pomen higienske priprave hrane in zagotovitve zdrave pitne vode ter nadzora nad živili in vodo;

    		•

    Razume pomen umivanja rok po stiku z iztrebki, po uporabi stranišča, pred hranjenjem.

    Vaja: ogled mikroskopkih preparatov; paraziti v prebavilih.

    Okužbe sečil, rodil in spolovil ter spolno prenosljive bolezni

     

     

    		  

  • našteje najpogostejše bakterijske, virusne in glivne okužbe sečil, rodil in spolovil ter okužbe s parazitskimi živalmi

  • pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost mikrobiološkega dokazovanja bolezni

  • pozna pomen normalne bakterijske populacije v področju spolovil

    		•

  • sklepa na fiziološke pregrade in varovalne mehanizme pred okužbo v sečilih, rodilih in spolovilih;

  • zna odvzeti urin za mikrobiološko preiskavo, razume pomen kvantitativne preiskave urina;

  • zna se zaščititi pred okužbo pri delu s kužninami;

    		•

    Zaveda se pomena zaščitnih ukrepov pred okužbami pri spolnih odnosih

    Vaja:

  • preiskava urina po sanfordu,

  • urinokultura.

    		•

    Okužbe osrednjega živčevja

     

     

     

  • našteje najpogostejše bakterijske, virusne in glivne okužbe osrednjega živčevja ter okužbe s parazitskimi živalmi

  • pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost mikrobiološkega dokazovanja bolezni

    		•

  • sklepa na fiziološke pregrade živčevja;

  • zna se zaščititi pred epidemičnim meningitisom;

  • pozna pomen preventivnega cepljenja;

  • zna ukrepati ob ugrizu živali;

    		•     

    Zoonoze

     

     

     

  • našteje najpomembnejše prenašalce povzročiteljev bolezni z živali na človeka ali s človeka na človeka

  • razume, kaj je zoonoza

  • pozna glavne zoonoze pomembne za Slovenijo in okolico

    		•

  • zna preprečevati prenos okužbe;

    		•

    Zna se pravilno obleči in zaščititi pred klopi in drugimi piki ter ugrizi žuželk.

    Vaja: odstranjevanje klopa.

    Parazitske bolezni krvnega obtoka in mezgovnic

     

     

     

  • našteje parazitske bolezni in njihove prenašalce s človeka na človeka

  • pozna način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe, glavne bolezenske oblike, možnost dokazovanja bolezni

    		•       

    Virusne bolezni, ki prizadenejo mezgovnice

     

     

     

  • pozna lastnosti herpesnih virusov, ki povzročajo okvare ploda, možganov, jeter ter nastanek novotvorb

    		•   

    Pozna ukrepe in zaščito pri herpesu na sluznicah.

    		  

    4. letnik

    BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    GENETIKA

    Dijak

    Dijak

    		  

    Dedovanje

    		      

  • seznani se s pojmoma fenotip in genotip

  • pozna osnovne tipe križanj in princip dedovanja

  • zna definirati pojem genske modifikacije

    		•

  • razume zakonitosti osnovnih tipov križanj;

  • pravilno uporablja pojme fenotip, genotip in modifikacije;

    		•

    Seznanja se z dejstvom od kod razlike in podobnosti med organizmi.

    Laboratorijsko delo: monohibrudno in dihibridno križanje.

    Geni in kromosomi

     

     

     

  • pozna pojem alel in kromosom

  • pozna zgradbo kromosoma

    		•

  • razume pomen kloniranja;

  • sklepa o pomenu kromosomov in alelov;

    		•     

    Populacijska genetika

     

     

     

  • zna definirati pojem klona in čiste linije

  • pozna pomen Hardy- Weinbergovega načela

  • pozna pojem genski sklad

  • pozna pomen selekcije, selitve, izolacije in mutacije za nastanek vrst

  • pozna dedovanje spola pri človeku

  • pozna primere dednih bolezni pri človeku

  • pozna kariogram človeka

  • pozna rodovnik

  • pozna dedovanje krvnih skupin

  • seznani se s pomenom genetike pri izboljševanju lastnosti gospodarsko pomembnih živih bitij

    		•

  • na primeru razloži selekcijo, selitev, izolacijo in mutacijo;

  • sklepa o nastanku vrst;

  • sklepa o pomenu genetike pri izboljševanju lastnosti gospodarsko pomembnih živih bitij in našteje primere;

  • razloži dedovanje krvnih skupin;

  • razume pomen genskega svetovanja;

    		•

    Oblikuje pravilen odnos do poskusov, ki spreminjajo zgradbo DNK.

    Laboratorijsko delo:

  • dedovanje barvne slepote,

  • zaloga genov.

    		•

    Nukleinske kisline

     

     

     

  • pozna zgradbo nukleotida

  • seznani se z načini povezovanja nukleotidov v verigo

  • pozna zgradbo DNK

  • pozna podvajanje DNK

  • opiše razliko me DNK in RNK

  • zna definirati genski kod

  • pozna sintezo beljakovin

    		•

  • na modelu ali shemi polinukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov v verigo;

  • sklepa o zvezi med DNK in nastankom beljakovin;

  • sklepa o nalogi ribosomov;

  • samostojno opiše sintezo beljakovin;

    		•

    Razvije občutek pomembnosti molekule DNK.

    Vaja: model DNK.

    Mutacije

     

     

     

  • seznani se s pojmom mutacij in tipi mutagenov, ki jih našteje

  • pozna mutagene dejavnike

  • pozna gensko, kromosomsko in genomsko mutacijo

    		•

  • sklepa o posledicah mutacij, pojavom sindromov pri človeku;

  • razloži delovanje mutagenov;

  • razloži razlike med posameznimi vrstami mutacij;

    		•     

    . Genska regulacija

     

     

     

  • seznani se z zgradbo operona

  • pozna prenos DNK iz celice v celico

  • pozna plazmide

    		•

  • razume prenos DNK iz celice v celico;

  • razloži pojem strukturni gen;

  • sklepa o pomenu strukturnega gena;

  • opiše pomen operona;

    		•     

    Biotehnologija

     

     

     

  • spozna biotehnologijo in genski inženiring

    		•       

    EKOLOGIJA

     

     

     

    Osnovni pojmi iz ekologije

     

     

     

  • seznani se z neživimi in živimi dejavniki

  • pozna biotop in biocenozo

  • opiše pojme: habitat in ekološka niša

  • zna definirati pojem ekosistem

  • zna definirati pojem narava, biom

    		•

  • opredeli pojem ekologije in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje;

  • sklepa, da okolje kot skupnost dejavnikov vpliva na življenje živega bitja;

  • opredeli pojem narave;

  • našteje nekaj neživih in živih dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu;

    		•     

    Odnosi med organizmi

     

     

     

  • seznani se z medvrstnimi odnosi in odnosi znotraj vrste

    		•

  • na primerih pojasni medvrstne odnose in odnose znotraj vrste.

    		•

     

    		  

    Ekologija populacij

     

     

     

  • zna definirati pojem populacije

  • pozna glavne lastnosti populacije

  • seznani se z medsebojno odvisnostjo dejavnikov okolja

  • zna definirati pojem ekološko ravnovesje

  • pozna pojem nosilnost okolja

    		•

  • na konkretnem primeru pojasni pojem populacije;

  • na osnovi podatkov ugotovi gibanje rasti človeške populacije in predvidi posledice eksponentne rasti;

  • razloži nosilnost okolja;

  • opredeli glavne značilnosti populacije;

  • razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje;

    		•

    Razume, da je narava raznolika, kompleksna in celovita in se zaveda moralne odgovornosti pri delu z živimi organizmi.

    Vaja: opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju.

    Kroženje snovi in pretok energije v naravi

     

     

     

  • seznani se s pojmi proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec

  • pozna prehranjevalne verige in prehranjevalne splete

  • pozna ekološke piramide

  • loči kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu

  • pozna kroženje dušika in ogljika v naravi

    		•

  • izdela shemo prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta;

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu;

  • opredeli vlogo in mesto človeka v izbranem primeru prehranjevalnega spleta;

  • sklepa o akumulaciji toksičnih snovi v ekosistemu;

  • razloži kroženje snovi v naravi in pretok energije v ekosistemu;

    		•     

    Ekosistemi

     

     

     

  • loči skupne značilnosti kopenskih ekosistemov in glavne razlike med njimi

  • seznani se s temeljnimi skupnnimi značilnostmi in glavnimi razlikami med ekosistemi

    		•

  • uporabi znanje iz ekologije za razlago vplivov na biotsko raznovrstnost in številčnost živih bitij;

  • načrtuje in izvede biološko analizo vode, metodo transekta in izdelavo lišajske karte;

    		•

    Razvija odgovornost pri izvajanju bioloških analiz.

    Razvija odgovorno sodelovanje za delo v skupini.

    Terensko in laboratorijsko delo:

  • živi svet prsti,

  • biološka analiza vode,

  • metoda transektov,

    		•

  • pozna metode biološke in kemijske analize voda, zraka in tal

  • seznani se z ustreznimi biološkimi metodami za ugotavljanje kakovosti voda, zraka in tal

    		•

  • sklepa na raznolikost ekosistemov v svetu in pri nas glede na geografsko lego in klimatske značilnosti;

  • na primerih izpostavi posledice človeškega poseganja v prostor;

    		•   

  • izdelava lišajske karte.

    		•

    Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo delovanje

     

     

     

  • spozna glavne vire onesnaževanja zraka in se seznani s posledicami

  • seznani se s pomenom gozdov, spozna razloge za njihovo izginjanje

  • loči glavne vire onesnaževanja voda in vpliva na vodne ekosisteme

  • pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda

    		•

  • na osnovi znanja iz ekologije zna predlagati in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v okolju;

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic za vodno okolje;

  • pojasni propadanje gozdov zaradi kislega dežja;

  • našteje negativne posledice onesnaževanja voda;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    Razvije sposobnost analiziranja, kje so meje glede na probleme, ki jih ima človeštvo v sedanjosti in na hujše v prihodnosti.

    		  

    Varovanje naravne dediščine

     

     

     

  • pozna pojem naravna dediščina

  • pozna pomen varovanja naravne dediščine

  • pozna najbolj ogrožene ekosisteme ter organizme v Sloveniji in v svetu

    		•

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma za ekološko ustrezno ravnanje;

    		•

    Zaveda se vrednosti naravne dediščine.

    Ogled diapozitivov naših zavarovanih in redkih ter ogroženih rastlinskih vrst.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Biologija in ekologija

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • celično dihanje

    		•

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Anatomija in fiziologija 2. letnik

  • motnje dihanja;

  • dihala;

    		•

  • vrenje

    		•

    Zdravstvena nega in prva pomoč 2. letnik

  • živila;

    		•

  • celica

  • encimi

    		•

    Anatomija in fiziologija 1. letnik

  • celica;

  • prebavila;

    		•

  • dedovanje

  • geni in kromosomi

  • mutacije

    		•

    Osnove kliničnih predmetov
    4. letnik

  • psihomotorični in socialni razvoj otroka;

  • psihomotorični in socialni razvoj otroka;

  • psihomotorični in socialni razvoj otroka;

    		•

  • populacijska genetika

    		•

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

  • genetika bolezni;

    		•

  • ekosistemi

    		•

    Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko 4. letnik

  • okolje kot dejavnik zdravja in tveganja za zdravje;

  • zemlja, tla, voda, urbano in ruralno okolje;

    		•

  • ekosistemi

    		•

    Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko 1. letnik

  • promocija zdravja

    		•

  • kroženje snovi in pretok energije v naravi

    		•

    Zdrava prehrana in dietetika
    2. letnik

  • prehrana;

    		•

    Mikrobiologija z epidemiologijo

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • razdelitev mikroorganizmov in njihove osnovne značilnosti

    		•

    Biologija z ekologijo 1.letnik

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

  • praživali;

  • vplivi okolja na nastanek bolezni;

    		•

  • naravna in pridobljena odpornost proti mikroorganizmom

    		•

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko 1.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 4.letnik

  • smrt celice, tanatologija;

  • imunost in imunsko odvijanje bolezni;

  • motnje v rasti in dozorevanju celic;

  • celjenje ran;

  • kirurške okužbe;

  • tumorji;

  • antimikrobna zdravila;

  • nepričakovane reakcije na zdravila;

  • stres;

  • postopki izolacije, cepljenja,

    		•

  • dokazovanje mikrobnih okužb

    		•

    Zdravstvena nega in prva pomoč 3.letnik; 4.letnik

  • sodelovanje pri preiskavah bolnika;

  • značilnosti nalezljivih bolezni;

  • postopki izolacije, cepljenja;

    		•

  • načini širjenja okužb

    		•

    Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko 1.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 2.letnik; 4.letnik

  • zrak, voda, zemlja, tla;

  • zdrava bolnišnica;

  • infuzija;

  • osamitev bolnika;

    		•

  • preprečevanje rasti in uničevanje mikrooganizmov

    		•

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 1.letnik; 4.letnik

  • asepsa;

  • antimikrobna zdravila;

  • dezinfekcija,sterilizacija;

  • čiščenje, dezinfekcija;

    		•

  • preprečevanje prenosa mikroorganizmov v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah

    		•

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko 1.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 1.letnik; 4.letnik

  • predoperacijska priprava bolnika;

  • higiena;

  • bivalno in delovno okolje;

  • umivanje rok v zdravstveni negi;

  • bolezni, ki se prenašajo s krvjo;

    		•

  • okužbe kože

    		•

    Anatomija in fiziologija 2. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Osnove kliničnih predmetov – pediatrija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 2.letnik

  • koža;

  • kirurške okužbe;

  • opekline;

  • bolezni kože;

  • zdravila kože in sluznic;

  • preležanine;

    		•

  • okužbe ran

    		•

    Anatomija in fiziologija 2. letnik Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 3.letnik; 4.letnik

  • koža;

  • kirurške okužbe;

  • poškodbe;

  • cepljenja;

    		•

  • okužbe dihal

    		•

    Anatomija in fiziologija 2. letnik Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Osnove kliničnih predmetov – pediatrija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 2.letnik; 3.letnik

  • dihala;

  • motnje dihanja;

  • bolezni dihal;

  • poškodbe prsnega koša;

  • bolezni dihal;

  • zdravila respiratornega trakta;

  • zdravstvena nega in razvoj otroka;

  • zdravstvena nega otroka pri boleznih dihal;

    		•

  • okužbe prebavil

    		•

    Biologija z ekologijo 1.letnik

    Anatomija in fiziologija 2. letnik 1.letnik

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Osnove kliničnih predmetov – pediatrija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdrava prehrana in dietetika 2.letnik; 3.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 3.letnik; 4.letnik

  • encimi, metabolizem;

  • prebavila;

  • bolezni prebavil;

  • abdominalna kirurgija;

  • bolezni prebavil;

  • zdravila želodca in črevesja;

  • zdravila žolčnika;

  • kvarjenje in konzerviranje;

  • diete pri obolenjih prebavil;

  • zdravstvena nega otroka pri boleznih prebavil;

  • zdravstvena nega bolnika z drisko;

    		•

  • okužbe sečil, rodil in spolovil ter spolno prenosljive bolezni

    		•

    Anatomija in fiziologija 2. letnik Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Osnove kliničnih predmetov – pediatrija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdrava prehrana in dietetika 3.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 3.letnik; 4.letnik

  • sečila;

  • spolovila;

  • motnje v delovanju sečil;

  • bolezni ledvic;

  • bolezni ovarijev;

  • kirurško zdravljenje v urologiji;

  • bolezni sečil;

  • porodne poškodbe;

  • zdravila urinarnega trakta;

  • diete pri obolenjih sečil;

  • zdravstvena nega otroka pri boleznih sečil;

  • pogostejša obolenja v ginekologiji;

    		•

  • okužbe osrednjega živčevja

    		•

    Anatomija in fiziologija 2. letnik; 1.letnik

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – pediatrija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

    Zdravstvena nega in prva pomoč 4.letnik

  • živčevje;

  • zastrupitve in motnje v delovanju osrednjega živčevja;

  • bolezni živčevja;

  • zdravila avtonomnega živčevja;

  • sedativi in hipnotiki;

  • psihotropna zdravila;

  • analgetiki;

  • mamila;

  • bolezni, ki se prenašajo preko okuženih živali;

    		•

  • okužbe, ki jih prenašajo členonožci in zoonoze

    		•

    Zdravstvena nega in prva pomoč 4.letnik

  • bolezni, ki se prenašajo preko okuženih živali;

    		•

  • parazitske bolezni krvnega obtoka in mezgovnic

    		•

    Biologija z ekologijo 1.letnik

    Anatomija in fiziologija 2. letnik

    Patologija, patološka fiziologija in osnove interne medicine 3. letnik

    Osnove kliničnih predmetov – kirurgija 4.letnik

    Farmakologija 4.letnik

  • transport snovi;

  • obtočila;

  • bolezni krvotvornih organov;

  • žilje;

  • zdravila krvi in krvotvornih organov;

    		•

  • virusne bolezni, ki prizadenejo mezgovnice

    		•

    Zdravstvena nega in prva pomoč – zdravstvena nega infekcijskega bolnika 4. letnik

  • bolezni, ki se prenašajo s kaplj. Infekcijo;

  • bolezni, ki se prenašajo s krvjo;

    		•