SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ŽIVILSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 1999

1. IME PREDMETA

MIKROBIOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

70

70

140

3.

    

 

4.

    

 

skupaj

70

70

140

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo pomen mikroorganizmov za življenje na zemlji;
  • poznajo načine uporabe mikroorganizmov v živilski industriji;
  • spoznajo načine uporabe mikroorganizmov pri ohranjanju življenjskega okolja;
  • poznajo postopke za gojenje in kontrolo rasti mikroorganizmov;
  • spoznajo nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil;
  • pridobijo ročne spretnosti za delo v laboratoriju;
  • spoznajo delo v mikrobiološkem laboratoriju;
  • poznajo patogene mikroorganizme in mikroorganizme, ki kvarijo živila;
  • poznajo parazite, ki se prenašajo z živili;
  • razvijajo zavest o poklicni odgovornosti;
  • razvijajo sposobnost timskega dela in komunikativnost;
  • razumejo osebno odgovornost za kakovost živil.

    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Mikrobiologija kot znanost

    Dijaki

    Dijaki

     

  • spoznajo zgodovino mikrobiologije

  • spoznajo veje mikrobiologije

    		•

  • spoznajo razvoj mikrobiologije kot znanosti;

  • spoznajo delitev mikrobiologije in njeno delitev glede na področja na katera posega;

  • spoznajo mikrobiološki laboratorij, pribor, opremo in osnove varnega dela v laboratoriju;

    		•

    Pridobijo odgovoren odnos do varnega dela v laboratoriju.

    Vaje:

  • spoznavanje mikrobiološkega laboratorija,

  • spoznavanje osnov mikroskopiranja.

    		•

    mikrobiologija tal in vode in uporaba mikroorganizmov v živilski industriji

     

     

     

  • spoznajo pomen mikroorganizmov za življenje na zemlji

  • poznajo kroženje snovi in biogeokemične cikluse

  • poznajo vplive na kakovost vode

  • poznajo načine čiščenja odpadnih vod

  • poznajo možnosti uporabe mikroorganizmov v živilski industriji

    		•

  • razumejo pomen mikroorganizmov za življenje na zemlji;

  • razumejo kroženje snovi v naravi;

  • poznajo načine razgradnje trdnih odpadkov in odpadnih vod ter znajo opredeliti dejavnike, ki vplivajo na kakovost vode;

  • poznajo mikrobiološke tehnike dela in jih samostojno izvajajo;

  • poznajo načine uporabe mikroorganizmov v živilski industriji;

    		•

    Zavedajo se možnosti uporabe mikroorganizmov za ohranitev življenjskega okolja.

    Pridobi odgovoren odnos do svojega okolja.

    Vaje:

  • priprava preparatov za mikroskopiranje mikroorg. iz tal in vode,

  • ugotavljanje kakovosti vode,

  • mikroskopiranje nekaterih osnovnih mikroorganizmov uporabljanih v živilski industriji,

  • odpadne vode v živilstvu.

    		•

    morfologija in razmnoževanje mikroorganizmov

     

     

     

  • obnovijo znanje o oblikah in zgradbi celic mikroorganizmov

  • spoznajo načine razmnoževanja mikroorganizmov

    		•

  • poznajo oblike in zgradbo celic različnih vrst mikroorganizmov;

  • znajo opisati načine razmnoževanja mikroorganizmov;

  • pridobijo predstavo o hitrosti razmnoževanja mikroorganizmov;

    		•

    Pridobijo natančnost pri delu.

    Vaje:

  • barvanje mikroorganizemskih preparatov,

  • merjenje velikosti mikroorganizemskih celic.

    		•

    rast števila mikroorganizmov

     

     

     

  • poznajo pogoje in načine za gojenje mikroorganizmov ter izolacijo in konzerviranje mikrobioloških kultur

  • spoznajo rastno krivuljo

  • spoznajo metode identifikacije mikroorganizmov

  • spoznajo načine štetja mikroorganizmov

    		•

  • znajo opisati pogoje za rast mikroorganizmov;

  • znajo pripraviti gojišča in šteti mikroorganizmov v vzorcu;

  • poznajo postopke izolacije in identifikacije mikroorganizmov;

  • delo z mikroorganizmov znajo izvajati aseptično;

  • znajo razložiti pojme kultura, kolonija;

  • znajo opisati rastno krivuljo;

    		•

    Pridobijo spretnost in natančnost pri aseptičnem delu.

    Oblikujejo primeren odnos do dela v laboratoriju.

    Vaje:

  • priprava gojišč in prikaz različnih načinov gojenja mikroorganizmov,

  • aseptično delo pri cepljenju vzorcev na gojišča,

  • izolacija čiste kulture,

  • prikaz načina identifikacije različnih nepatogenih vrst mikroorganizmov.

    		•

    fiziologija mikroorganizmov

     

     

     

  • spoznajo zgradbo in delovanje encimov

  • spoznajo procese metabolizma in njihovo povezanost

  • poznajo katabolne in anabolne procese

    		•

  • razumejo zgradbo in delovanje encimov;

  • poznajo vlogo encimov v metabolnih procesih;

  • znajo razložiti osnove procesov metabolizma in razumejo njihov pomen za organizem;

  • poznajo uporabo vrenj v živilski industriji in vplive zunanjih dejavnikov na končne produkte vrenj;

  • spoznajo razliko v metabolni aktivnosti različnih vrst mikroorganizmov in vpliv metabolitov na okolje;

    		•

    Zavedajo se pomena natančnega in varnega dela v laboratoriju.

    Razvijajo sposobnosti timskega dela.

    Razvijajo odgovoren odnos do dela.

    Sodelujejo pri pripravljanju vaj in jih samostojno izvajajo-

    Vaje:

  • dokazovanje metabolne aktivnosti različnih vrst mikroorganizmov (povzročitelji vrenj),

  • prikaz vplivov zunanjih dejavnikov na aktivnost povzročiteljev vrenj.

    		•

    delo industrijskega mikrobiologa

     

     

     

  • poznajo možne načine nabave delovnih mikroorganizmov

  • spoznajo osnovne načine izboljševanja lastnosti delovnih mikroorganizmov

  • poznajo načine ohranjanja mikrobnih sevov

    		•

  • spoznajo delo industrijskega mikrobiologa;

  • razume odgovornost dela industrijskega mikrobiologa;

  • nadgradi osnovna znanja iz genetike mikroorganizmov;

    		•

    Spozna osebno in poklicno odgovornost industrijskega mikrobiologa za kakovost živil in zdravje ljudi-

    Vaje: prikaz priprave mikrobioloških kultur za uporabo v živilski industriji.

    zaviranje rasti mikroorganizmov v živilski industriji

     

     

     

  • spoznajo kemijske, fizikalne in biološke postopke za podaljšanje obstojnosti živil

  • poznajo vpliv postopkov za konzerviranje živil na število mikroorganizmov v živilih

    		•

  • razumejo odvisnost kakovosti živila od postopkov konzerviranja živil;

  • določijo parametre, ki vplivajo na učinkovitost postopkov;

  • razvrstijo postopke glede na uporabnost pri proizvodnji različnih živil;

    		•

    Dojame odgovornost delavca v živilski industriji za kakovost živila.

    Razvijajo sposobnost timskega dela in komunikativnost.

    Vaje:

  • dokazovanje učinkovitosti postopkov za konzerviranje živil,

  • skupinsko delo (priprava plakatov, referatov in predstavitev dela),

  • vpliv mikroorganizmov na senzorične lastnosti živil.

    		•

    mikrobiologija živil

     

     

     

  • spoznajo mikrobiologijo žit in izdelkov iz žit

  • spoznajo mikrobiologijo sadja in vrtnin ter izdelkov iz sadja in vrtnin

  • spoznajo mikrobiologijo mesa in mesnih izdelkov

  • spoznajo mikrobiologijo mleka in mlečnih izdelkov

  • spoznajo mikrobiologijo piva, vina in alkoholnih pijač

    		•

  • ugotavljajo dejavnike, ki vplivajo na možnost rasti mikroorganizmov na različnih živilih (pričakovana mikroflora);

  • določijo kateri postopki konzerviranja živil so primerni za določena živila;

  • spoznajo mikroorganizme, ki kvarijo posamezne skupine živil in povzročajo bolezenske znake;

    		•

    Oblikujejo primeren odnos do odgovornega ravnanja v proizvodnem procesu.

    Razvijajo sposobnost timskega dela.

    Razumejo vpliv organizacije dela v proizvodnji na rast mikroorganizmov v živilih.

    Vaje:

  • mikrobiološka analiza različnih živil,

  • skupinsko delo (priprava plakatov, referatov in predstavitev dela).

    		•

    zdravstvena neoporečnost živil

     

     

     

  • znajo razložiti pojem zdravstvene neoporečnosti živil

  • poznajo dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno neoporečnost živil

  • poznajo vrste nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo živil

  • poznajo izvajalce nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo živil in njihove pristojnosti

  • spoznajo namen in način vzorčenja

  • spoznajo osnove senzoričnih, mikrobioloških in kemijskih analiz s katerimi ugotavljajo zdravstveno neoporečnost živil

  • znajo delati aseptično

    		•

  • razumejo pojem zdravstvene neoporečnosti živil;

  • zna razložiti pomen zdravstveno neoporečnost živil;

  • razumejo odgovornost do zdravja potrošnikov;

  • znajo opraviti osnovne senzorične in mikrobiološke analize na živilih;

  • poznajo postopke vzorčenja;

  • seznanijo se z osnovnimi kemijskimi analizami na živilih;

    		•

    Zavedajo se odgovornosti delavca v živilski industriji za proizvodnjo zdravstveno neoporečnih živil.

    Razumejo pomen nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo živil za zdravje potrošnika.

    Pridobivajo spretnost pri laboratorijskem delu.

    Vaje:

  • senzorična analiza živil (priprava ocenjevalnih listov, izvedba ocenjevanja in primerjava rezultatov),

  • jemanje in analiza brisov delovnih površin in rok,

  • jemanje vzorcev.

    		•

    zdravstveni nadzor nad živili v živilski industriji

     

     

     

  • spoznajo strategijo zdravstvenega nadzora nad živili

  • spoznajo različne sisteme nadzora

  • poznajo haccp sistem nadzora

    		•

  • razumejo pomen zdravstvenega nadzora nad živili;

  • spoznajo in primerjajo sisteme zdravstvenega nadzora nad proizvodnjo živil;

  • znajo opisati in razložiti bistvo haccp sistema;

  • določijo uporabnost načinov nadzora za različne panoge živilske industrije;

    		•

    Zavedajo se odgovornosti vseh zaposlenih v živilski industriji za kakovost izdelkov in zdravje potrošnikov.

    Zavedajo se odgovornosti delavca v kontroli kakovosti živil.

    Razumejo pomembnost zdravstvenega nadzora nad živili.

    Zavedajo se osebne odgovornosti za lastno varnost in varnost sodelavcev.

    Razumejo pomembnost upoštevanja varnostnih ukrepov na delovnem mestu.

    Vaje:

  • ogled živilske tovarne z vpeljanim HACCP sistemom,

  • skupinsko delo (priprava plakatov, referatov in predstavitev).

    		•

    zastrupitve in okužbe z živili

     

     

     

  • spoznajo dejavnike,ki vplivajo na pojav bolezenskih znakov

  • poznajo vire okužb živil in posledice okužb

  • spoznajo bakterije, ki povzročajo alimentarne intoksikacije

  • spoznajo plesni, ki tvorjo mikotoksine;

  • spoznajo viruse, ki se prenašajo z živili

  • spoznajo vrste parazitov in vire okužb živil z njimi

    		•

  • ugotovijo kateri dejavniki vplivajo na pojav bolezenskih znakov, kot posledica uživanja okuženih živil;

  • znajo našteti in opisati vire okužb živil s patogenimi mikroorganizmi;

  • znajo opisati posledice alimentarnih toksikoinfekcij;

  • poznajo najpogostejše povzročitelje alimentarnih toksikoinfekcij;

  • poznajo vire okužb živil s helminti;

  • znajo opisati posledice uživanja živil okuženih s paraziti;

  • znajo določiti najprimernejše načine za preprečevanje okužb posameznih živil s patogenimi mikroorganizmi in paraziti;

    		•

    Zavedajo se nevarnosti in posledic okužb in zastrupitev z živili.

    Razumejo pomembnost varnega dela s patogenimi mikroorganizmi.

    Spoznajo lastno odgovornost za svoje zdravje in zdravje potrošnikov.

    Zavedajo se resnosti posledic okužb s paraziti.

    Oblikujejo odgovoren odnos do dela z živili (od surovin do končnih izdelkov).

    Razvijajo sposobnost timskega dela in komunikativnost.

    Vaje:

  • skupinsko delo (priprava plakatov, referatov in predstavitev dela),

  • prikaz dokazovanja patogenih mikroorganizmov v živilih (na neokuženih vzorcih),

  • ogled različnih vzorcev parazitov.

    		•

    higiena v proizvodnih prostorih

     

     

     

  • razumejo vpliv higiene na kakovost in zdravstveno neoporečnost živil

  • poznajo načine čiščenja in sanitacije v živilski industriji

  • spoznajo osnovne vrste čistil in dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost čiščenja

  • spoznajo osnovne vrste dezinfekcijskih sredstev in dejavnike, ki vplivajo na njihovo učinkovitost

  • poznajo postopke za kontrolo čiščenja in dezinfekcije v živilski industriji

    		•

  • spoznajo higienske normative za proizvodnjo živil;

  • razlikujejo namen in pomen čiščenja in dezinfekcije;

  • razumejo vpliv vseh dejavnikov higiene v proizvodnji na kakovost in zdravstveno. neoporečnost živil;

  • zavedajo se osebne odgovornosti delavcev v živilski industriji. za kakovost živil;

  • spoznajo načine čiščenja in dezinfekcije v živilski industriji;

  • poznajo delovanje čistil in razkužil ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo učinkovitost;

  • znajo opraviti osnovne postopke za kontrolo čiščenja v živilski industriji;

    		•

    Razvijejo odgovoren odnos do higiene v živilski industriji

    Zavedajo se pomembnosti .natančnosti in vestnosti pri čiščenju in razkuževanju v živilski industriji.

    Razvijajo zanesljivost in doslednost.

    Vaje:

  • mikrobiološka analiza brisov, zraka in vode,

  • ugotavljanje učinkovitosti čistil in razkužil.

    		•

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (izdelki pri vajah),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • načini čiščenja odpadnih vod

    		•

    Varstvo okolja

  • industrijske odpadne vode;

    		•

  • oblike in zgradba mikroorganizemskih celic

    		•

    Biologija

  • zgradba celice;

    		•

  • razmnoževanje mikroorganizmov

    		•

    Biologija

  • načini razmnoževanja organizmov;

    		•

  • fiziologija mikroorganizmov ali metabolizem

    		•

    Prehrana

  • metabolizem, prebava in presnova;

    		•

  • zaviranje rasti mikroorganizmov v živilski industriji

    		•

    Tehnologija (1.letnik)

  • postopki za podaljšanje obstojnosti živil;

    		•

  • mikrobiologija živil

    		•

    Tehnologija (2.,3.,4. let)

  • kvar živil;

    		•

  • zdravstvena neoporečnost živil

    		•

    Tehnologija (2.,3.,4 let)

    Higiena in varstvo pri delu

    Analiza živil

    Nadzor nad kakovostjo živil:

  • vplivi na kakovost živil;

  • vplivi na kemično sestavo živil;

    		•

    HACCP

  • alimentarne toksikoinfekcije

    		•

    Tehnologija (2.,3.,4 let)

    Higiena in varstvo pri delu

    Tehnologija

    Nadzor nad kakovostjo živil:

  • preprečevanje zastrupitev z živili;

    		•