Čas

Točke

Pisni del izpita

1. Pola 1

Preverjanje zmožnosti razumevanja in tvorjenja neumetnostnega besedila

30 minut

20%

2. Pola 2

Dijak lahko pri pisanju besedila s prvinami šolskega eseja izbira med:

a) razpravljalnim spisom ter spisom podajalne narave na dano književno temo;

b) spisom podajalne narave ter razpravljalnim spisom na dano aktualno temo;

90 minut

40%

c) spisom podajalne narave ter razpravljalnim spisom na temo z njegovega poklicnega področja.

 skupaj

120 minut

60%

Ustni del izpita

1. Analiza književnega besedila s predstavitvijo avtorja, njegovega opusa ter literarnozgodovinskega konteksta.

20 minut

30%

2.  Jezikovna in besedilna analiza (besedil, na katera se nanaša ustni preizkus 1 ali 2, ali prvo vprašanje pri ustnem preizkusu, ali drugih besedil).

10%

skupaj

20 minut

40%

Splošni cilji

Izobraževalni cilji in vsebine

Sporazumevanje

Ko dijaki obvladajo globalno in splošno razumevanje ustnih besedil drugih tvorcev:

–v njih prepoznavajo pojmovna jedra in organiziranost besedila, zlasti ko gre za utemeljevanje;

–se jasno izražajo o stališču in ciljih oddajnika.

Dijaki poslušajo in razumejo ustna besedila:

Osredotočajo se na različne tipe ustnih besedil v njihovem celotnem poteku. Poročajo o vsebini in namenu krajših besedil. 

Pozorni so na glasovno intonacijo, ritem izvajanja in na premore.

Analizirajo jezikovno podobo različnih ustnih besedil, v njih prepoznavajo posebnosti in ustrezne jezikovne registre. Pri ustnih besedilih prepoznavajo implicitne pomene.

Dekodirajo poslušano besedilo in ga samostojno pretresajo (odrsko besedilo, film, sestanek, uradni telefonski pogovor, odlomki sodne obravnave, pogovori iz okvira delovnih srečanj).

Dijaki: 

–strukturirajo lasten govor, upoštevajoč naravo naslovnika, konteksta, smotra, sporazumevalnega namena, sporočila, časovnih okoliščin;

–izbirajo ustrezen register (uraden oz. neuraden) in prozodične poteze (intonacija, glasnost, ritem) ter vse druge elemente, po katerih ustno besedilo prejema učinkovitost.

Dijaki tvorijo kakovostno strukturirana in kontekstu primerna ustna besedila:

Jasno in pravilno ustno poročajo o poslušanem besedilu.

Poznajo “pravila” diskusije in se jih upoštevajo.

Sa pianificare ed esporre una relazione su argomento dato.

Prepričljivo podajajo tudi abstraktne pojme.

Poznajo sporazumevalno strategijo in samostojno obravnavajo zahtevnejše pojme.

Dijaki poznajo in prepoznavajo temelje značilnosti besedila in njegove možne pojavne oblike: enotnost, zaokroženost, koherenco, kohezijo, strukturiranost.

S tihim branjem se dijaki:

–lotevajo metodološko, časovno in namensko raznolikih branj, kot je npr. iskanje podatkov in informacij, sumarično pregledovanje, globalno razumevanje, poglobljeno razumevanje;

–analizirajo in interpretirajo besedila in pri tem:

–prepoznavajo strukture in načela, značilna za posamezne besedilne tipe;

–opirajoč se na svoje znanje inferirarjo;

–povezujejo informacije, zaobsežene v danem besedilu s tistimi iz drugih virov.

Pri glasnem branju dijaki:

–glasoslovne in prozodične vidike ter smer sporazumevanja uravnavajo tako, da to dobi funkcijo, ki ustreza dani situaciji.

Dijaki poznajo in upoštevajo ustrezne bralne postopke, razumejo besedila različnih tipov:

Prepoznavajo poglavitne tipe besedil in:

si z besedili brez težav pomagajo pri iskanju informacij;

so zmožni hitrega, "orientacijskega" branja;

- berejo obsežnejša besedila ter iz njih razbirajo različne informacije;

med izrazi prepoznavajo kohezivne vezi;

- se uspešno soočajo s pomenskimi problemi, ki jih prednje postavlja besedišče (težki izrazi);

prepoznavajo tako eksplicitne kot implicirane vsebine, ki šele omogočajo razumevanje;

znajo izluščiti tematsko "shemo" besedila in jo ustno povzeti;

- pripraviti ustno parafrazo besedila;

med posameznimi informacijami (neposredno ali z inferiranjem) prepoznavajo pomenske vezi (tudi tako, da sledijo konektorjem) ter s tem vzpostavljajo kontinuiteto smisla;

so zmožni prepoznati oz. se s pomočjo inference dokopati do tematike besedila (do ključnih pojmov);

- so iz besedila zmožni izluščiti tematsko "shemo" ter jo ustno povzeti;

- z inferenco — če besedilo to dopušča — doženejo drugotne, posredno podane pomene (etičnega in ideološkega značaja, aluzije, alegorije itd.);

- z inferenco — če besedilo to dopušča — doženejo drugotne, asociativno podane pomene (ki jih sugerirajo glasovi in oblike);

- kritično presojajo besedila na podlagi aktualnih meril;

so zmožni dognati estetske vrednote besedila.

Splošni cilji

Izobraževalni cilji in vsebine

Pri preverjanju pisnih zmožnosti morajo dijaki pokazati, da razumejo in uporabljajo ustrezne postopke pisnega tvorjenja, in sicer tako da pišejo različne pisne naloge, sledeč načelom ustreznosti, kohezije, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Poznajo različna interpunkcijska znamenja in njihovo funkcijo in jih pravilno uporabljajo.

Uporabljajo in nadgrajujejo že pridobljene jezikovne in besedilne sposobnosti za razumevanje in tvorjenje najrazličnejših tipov besedil (npr. prošnja za delovno mesto, življenjepis in spremno pismo, odgovor na oglas o prostem delovnem mestu, prijava, reklamacija, uradna uredba, poljudnoznanstveno besedilo, zapisnik, poslovno pismo, poročilo, recenzija, govorni nastop,  propagandno besedilo).

Splošni cilji

Izobraževalni clji in vsebine

Besedišče in vprašanje pomena

Dijaki morajo pokazati, da znajo razložiti pomen izrazov.

Prepoznavajo pomenske različice besed.

Analizirajo in parafrazirajo pomen besed in izrazov.

Dijaki morajo pokazati, da znajo prepoznati in razložiti pomenske odnose med besedami:

Razločujejo pomenske odnose med besedami, ki sestavljajo izjavo. 

Razločujejo med označencem in označevalcem.

Prepoznavajo enote pomena (morfem, monem).

Razločujejo pomenske odnose med besedami, ki sestavljajo besedilo. 

Razlikujejo med sklopi, ki so pomensko sprejemljivi, in tistimi, ki so pomensko nesprejemljivi.

Ob določenem pojmu znajo priklicati druge pojme, ki so s prvim v pomenski zvezi, in tako oblikujejo besedne družine in semantična polja.

Pri posameznih besedah ugotavljajo polisemijo in jih vključujejo v zahtevnejša besedila.

V besedilih obdelujejo različne tipe prenesenosti besed.

Prepoznavajo poglavitne mehanizme pomenskih premen in razlagajo njihove učinke:

Razločujejo retorične figure: onomatopoijo, aliteracijo, asonanco, konzonanco, anaforo, paranomazijo, alegorijo, komparacijo, metaforo, metonimijo, aksimoro, sinekdoho, paralelizem členov, inverzijo, sinestezijo, analogijo, ironijo in znajo razložiti njihov pomenski učinek.

Oblike in funkcije

Dijaki:

znajo jezik opazovati sistematično in z ustrezno znanstveno temeljitostjo, povezujejo pojave z različnih sistemskih ravni ter temeljne prvine italijanskega jezika postavljajo v luč drugih jezikov, ki se jih učijo ali jih poznajo, ter narečja;

prepoznavajo različno uporabnost istih jezikovnih struktur v različnih besedilnih tipih;

-   imajo vpogled v medsebojno povezanost misli in jezikovnih oblik.

Dijaki poznajo in znajo razbrati notranjo zgradbo besedila in njegovih delov in razločujejo obliko besed:

Poznajo in znajo:

prepoznati različne jezikovne enote (besedilo, odstavek, stavek, beseda, glas/črka);

- razčleniti besede v zloge;

- opredeliti glasovni in črkovni sistem ter njuno medsebojno prileganje, pa tudi razhajanja;

- pravilno uporabljati s pisavo povezane grafične konvencije;

besede razčleniti v morfeme in razlikovati med njihovimi različnimi tipi in funkcijami (koreni, pripone, predpone);

opisati in uporabljati besedotvorne mehanizme.

Dijaki poznajo, znajo opisati in ustrezno uporabljati različne vrste besed (besedne vrste):

Glede na obliko, pomen in funkcijo znajo analizirati in pravilno uporabljati:

- samostalnike;

- pridevnike;

- člene;

- prislove;

- zaimke (razumejo tudi njihovo kohezivno vlogo);

- glagole (zlasti so jim poznane oblike in uporaba različnih naklonov (v različnih časih), prav tako tudi tvorna in trpna oblika, povratni glagoli ter glagolski vid);

- medmeti;

- predloge in njihove sklanjatve, (razumejo tudi njihovo kohezivno vlogo);

- Pri besedilih, ki jih tvorijo, očitno upoštevajo pravila slovnične kohezije in logične koherence.

Dijaki znajo prepoznati in opisati zgradbo stavka:

Znajo opisati preprosto enostavčno poved, opredeliti njene sestavne dele in jo predstaviti.

Poznajo in znajo opredeliti osebek, predmet ter glagolski oz. samostalniški predikat.

Poznajo in znajo opredeliti poglavitne tipe prislovnih določil (complemento indiretto) in njihove pomenske funkcije.

Znajo opisati razširjeno enostavčno poved, prepoznavajo načela njenega ustroja, njene sestavne dele ter jo predstaviti.

Znajo analizirati večstavčno poved, opredeliti logiko njenega ustroja in njene sestavne dele ter jo predstaviti.

Dijaki znajo upoštevati pravila stavčne skladnje:

Pravilno skladajo povedi z več podredji in priredji ter jih preverjajo s pomočjo naučenih pravil.

Znajo obdelovati večstavčne povedi, in sicer z nadomeščanjem, preoblikovanjem, zgoščanjem, dodajanjem, deljenjem, združevanjem itd.

Prepoznavajo in znajo analizirati pogojne stavke in hipotetične povedi različnih tipov.

Prepoznavajo in znajo analizirati tudi druge tipe stavkov: primerjalne, načinovne, protivnostne, izključevalne, izvzemalne, oziralne idr.

Dijaki prepoznavajo pragmatične vidike besednega sporazumevanja in jih torej tudi uporabljajo:

Prepoznavajo različne funkcije stavkov (tudi v odnosu do njihove oblike), a tudi večjih izsekov besedila, ter znajo z inferiranjem izluščiti njhov namen.

Znajo postaviti obliko, pomen in namen izjave v razmerje do konteksta.

Prepoznavajo, da imajo posamezni deli stavka različno obvestilno težo, in sicer glede na njihovo razporeditev.

V okviru sporazumevanja prepoznavajo tudi nebesedne govorice (jezik telesa, gestiko, mimiko). V točno določenih situacijah jih znajo tudi uporabljati.

V stavkih in besedilih razločujejo časovne in osebne razsežnosti.

Prepoznavajo in uporabljajo različne pripovedne načine (personalni, brezosebni način).

Premi govor znajo preoblikovati v odvisni govor in obratno. Prepoznavajo in uporabljajo različne skladenjske 'sloge'.

Prepoznavajo povezanost pa tudi inkoherenco med besednim in nebesednim sporočilom ter to upoštevajo pri sporazumevanju.

Jezik, sporazumevanje, zgodovina jezika

Dijaki se zavedajo sporazumevalnega konteksta, v katerem nastaja jezikovno sporočilo:

Prepoznavajo temeljne prvine sporazumevanja ter odnos med sporočilom, kontekstom in namenom.

Vedo, da vsaka sestavina besedila dobi dokončen pomen šele v razmerju do konteksta. Posamezne sestavine so sposobni v tem smislu tudi primerno interpretirati.

Razločajo in analizirajo različne tipe veznikov, ki združujejo stavke in večje besedilne segmente.

Dijaki imajo uvid v razmerje med jezikovnim in književnim izročilom ter dogajanji v družbi s poudarkom na zgodovinskosti in geografski raznolikosti jezika.

Dijaki se zavedajo sprememb, ki jih jezik doživlja v času in v geografskem prostoru in kompleksnosti jezikovne "geografije":

Poznajo poglavitne 'družine' jezikov in njihovo geografsko razširjenost.

Analizirajo primere sprememb v jeziku.

Uzavestijo si, da se v jezikovnem razvoju zrcalita tudi zgodovina in kultura.

Poznajo stvarnost jezikovne manjšine.

Poznajo temeljne sociolingvistične značilnosti narečij in jih znajo postaviti v razmerje do knjižnega jezika

Jezik v rabi

Dijaki prepoznavajo zvrsti jezika, in znajo opredeliti njihove značilnosti, uporabnost in funkcije:

Prepoznavajo geografske, kulturne in socialne zvrsti italijanskega jezika.

Razlikujejo vsakdanji jezik od specialnih jezikov in prepoznavajo najbolj razširjene med njimi.

S ključnih vidikov zna analizirati publicistično govorico, govorico reklamnih besedil ter književno govorico.

Dijaki uporabljajo zvrst, ustrezno tipu besedila in okoliščinam:

Ustrezno okoliščinam uporabljajo pogovorno oz. knjižno italijanščino.

Ustrezno okoliščinam uporabljajo poglavitne registre.

Uporabljajo jezik v njegovih poglavitnih funkcijah.

Jezik uporabljajo na izviren in prepričljiv način.

Splošni cilji

Izobraževalni cilji

Dijaki znajo:

prepoznati formalne vidike književnega besedila v njegovi pojavni raznolikosti; razkrivajo funkcije, ki jih znotraj besedila izpolnjuje notranja urejenost zgradbe, jezikovni izbor, zlasti v poeziji tudi ritmične, prozodične in grafične značilnosti;

na podlagi jezikovnih elementov ter vsebinskih referenc v ključnih potezah orišejo razmerje med književnim delom in splošnim kulturnim oz. zgodovinskim kontekstom, v katerega se to umešča;

na podlagi izpostavljenih besedilnih in kontekstualnih elementov pripravijo kompleksno in metodološko utemeljeno interpretacijo besedila;

-   oblikujejo tehtne sodbe, s katerimi se opredeljujejo do sporočila dela v luči kulturne izkušnje in estetske občutljivosti bralca.

Dijaki pravilno berejo. Izogibajo se motečim vplivom narečja ali drugih jezikov.

Dijaki berejo ekspresivno.

Dijaki berejo, razumejo in interpretirajo zvrstno različna dela, po odlomkih ali v celoti: različne zvrsti pripovedi in romanov ter pesniška dela. Pri posameznih besedilih imajo uvid v sistem zunanjih in notranjih logičnih odnosov:

- znajo opredeliti poglavitne teme;

- razlikujejo med vrstami književnih besedil;

- izbirajo in preoblikuje podatke;

- ugibajo o pomenu neznanih besed na podlagi konteksta;

- razumejo sporazumevalni namen avtorja;

- prepoznavajo različne tipe književnih besedil in znajo opredeliti njihove značilnosti;

vrednotno presojajo književno besedilo z nekega določenega vidika;

- pri pripovednih besedilih znajo rekonstruirati zgodbo in ugotavljati značilnosti oseb in okolja;

- v besedilih dojemajo teme in motive;

- dojemajo pomenske figure in ugotavljajo smiselnost jezikovnega izbora;

- prepoznavajo značilnosti, ki jim omogočajo besedilo uvrstiti v katero od zvrstnih kategorij;

– pogovarjajo se o prvinah besedila;

– iz samega besedila ugibajo o možnem razvoju dogajanja ter o njegovih možnih pomenih;

– izražajo se o lastnem doživljanju ter o svojem videnju, ki ga utemeljijo s samim besedilom;

opredeljujejo in eksplicirajo razmerje med besedilom in referenčnim kontekstom (književnim, sociokulturnim).

Po branju ali poslušanju književnega besedila dijaki:

ustno odgovarjajo na vprašanja, ki so namenjena preverjanju globalnega, analitičnega, besednega, posrednega (inferenčnega) razumevanja;

osredotočajo se na poglavitne podatke;

ustrezno dobro dojemajo;

prepoznavajo zadevno pojmovno in tematsko področje:

podatke izbirajo glede na namen njihove uporabe.

svojo pozornost osredotočajo na globalno razumevanje besedila, tudi s kronološkega vidika;

znajo najti zahtevane podatke;

so jim jasna osrednja dejstva;

iz besedila izvlečejo podatke oz. prvine, ki jih potrebujejo;

znajo povezovati podatke, pridobljene iz različnih delov besedila;

znajo primerjati podatke, pridobljene iz različnih besedil, v različnih govoricah in znajo upovedati njihovo vsebino;

vsebino besedila so sposobni parafrazirati oz. jo sintetično povzeti.

Po branju ali poslušanju književnega besedila znajo dijaki priimerno in učinkovito:

- izraziti mnenja o posameznih vprašanjih v pravilnem jeziku in s kakovostnim besedjem;

poročati o prebranem oz. poslušanem glede na lastno doživljanje.

Po branju ali poslušanju književnega besedila znajo dijaki na interaktiven način:

- uporabljati primeren jezikovni register in besedje;

- uporabljati kompleksna priredja in podredja;

- tehtno predočiti svoje doživljanje besedila;

na (miselno ali pisno) pobudo ustrezno organizirati ustno besedilo.

Literarnozgodovinske vsebine

Branje in tematske obravnave

Antične epske pesnitve

Branje in analiza izbranih odlomkov iz Iliade, Odiseje, Eneide in iz Biblije.

Pojem proze oz. poezije ter pravila metrike in retorike.

Izvori italijanskega jezika

Rojstvo italijanskega jezika in književnost: prvi dokumenti v vulgarnem jeziku.

Religiozne, ljudske in didaktične poteze zgodnje književnosti

Sv. Frančišek Asiški: Cantico di Frate Sole; Cielo d'Alcamo: Rosa Fresca …; Cecco Angiolieri: S'i fossi foco.

Tri poetološke šole 13. stoletja

Branje, analiza in primerjava pesmi (vsaj ene od vsakega od naslednjih avtorjev; Jacopo da Lentini: Meravigliosamente, Guittone d'Arezzo in politična kancona; Guido Guinizelli: Al cor gentile, Dante Alighieri: en odlomek in ena pesem iz dela Vita Nova).

Proza 13. stoletja

En odlomek bodisi iz dela Milione Marca Pola bodisi iz Novellina.

Dante Alighieri: razvoj njegove osebnosti, ideje in njegova pesnitev La Divina Commedia

Berilo po izbiri ter komentar k vsaj petim spevom ali epizodam, ki naj dijakom pod pozornim učiteljevim vodstvom razkrije prostor in čas Commedie, lik Beatrice, vojne med komunami in alegoričnost.

Francesco Petrarca: izvirnost njegove poezije in njegov kulturni razvoj

Petrarca in njegov Canzoniere. Petrarca kot utemeljitelj novoveške lirike. Metrika in slog. Krajina – razpoloženje. Mednarodni razmah petrarkizma

Berilo po izbiri in komentar k vsaj trem pesmim (Voi ch'ascoltate…, Chiare fresche e dolci acque, O cameretta) oz. en odlomek iz dela Epistole (Ascesa al monte Ventoso) in en odlomek iz Secretuma.

Ideologijo Canzonierja, pojmovanje duše in telesa, ljubezni in ženske

“Dvojni človek”, ki je naseljeval Petrarca, in Laura. Nemogoča ljubezen Canzonierja. Njegov svet Canzoniera: novi humanistični učenjak.

Giovanni Boccaccio

Boccaccio in njegov Decameron: pomen življenja in dela.

Družbena stvarnost 14. stoletja in “položaj Decamerona”

Branje in komentar k vsaj petim novelam (na različne teme). Časi in kraji v Decameronu. Dijaki pokažejo, da poznajo čase in kraje, o katerih govori Decameron, pa tudi pojmovanje ljubezni, odnose med spoloma in osrednji položaj ženskih likov pri Boccacciu. Pozorni morajo biti tudi na socialne like in slikanje človeka.

Dvorsko obdobje: prva faza humanistično-renesančne civilizacije

Jezikovni položaj

Kak kratek odlomek Marsilia Ficina: rojstvo novodobnega simbolizma (sonce in svetloba pri Marsiliu Ficinu).

Firenze v času Lorenza dei Medici

Kulturna politika in vulgarni humanizem:

sistem književnih zvrsti, lirska poezija in epsko-mitološka pesnitev

Analiza del Trionfo di Bacco in Arianna L. de Medici ter I'mi trovai fanciulle Poliziana (ali enega odlomka iz Stanze per giostra).

Humanistični izobraženec: odkritje antike in prevzem vulgarnega jezika

Pulci, Boiardo

Pulci: dijaki preberejo kak odlomek iz dela Morgante (Morgante e Margutte all’osteria); Boiardo: Orlando innamorato (branje epizode Angelica alla corte di Carlo Magno).

Italijanska in evropska renesansa

Machiavelli:

– politični manifest: Il Principe, (ideologija v delu Il Principe: etika in politika)

Recepcija dela od 16. stoletja do danes

Dijaki preberejo Lettera al Vettori ali vsaj dva druga odlomka po izbiri iz dela Il Principe.

Francesco Guicciardini med pisanjem traktatov in zgodovinopisjem

Berilo po izbiri iz Guicciardinijevega opusa, za ilustracijo miselnih premikov.

Ludovico Ariosto in njegov Orlando Furioso. Zgradba in tematika dela

Branje treh, štirih epizod po izbiri. Dijaki morajo orisati časovno-prostorski labirint v Orlandu Furiosu, pojem strasti in razuma, vojne in ljubezenske norosti.

Prvine renesančne kulture

Torquato Tasso in obdobje protireformacije

Torquato Tasso in njegov Gerusalemme Liberata: zgradba in tematika

Tassove ideje, viri pesnitve

Branje vsaj dveh epizod po izbiri. Dijaki morajo orisati prostorske razsežnosti dela Gerusalemme Liberata: resničnost, simbol, magija. Posebej lahko izpostavijo problem nasprotja med ljubeznijo in pojmom vojne.

Šestnajsto stoletje

Galileo Galilei: Nova znanost (razvoj znanosti)

Galileo Galilei in njegova znanstvena metodologija

Literarna misel in slog

Vsaj dva odlomka iz del “Dialogo dei due massimi sistemi” ali "Saggiatore".

Dijaki v bistvenih potezah orišejo veliki lik Galileja, ki piše z radovednostjo znanstvenika in obenem s prizadetostjo pesnika.

Občutje negotovost v protireformaciji, ki zavest te dobe oklepa v občutje krivde in strahu.

Značilnosti obdobja Arcadie

Metastasio

Vico

Branje odlomkov iz dela Scienza Nuova.

Evropsko in italijansko razsvetljenstvo

Il caffé

Beccaria

Dijaki poudarijo lik novega meščana in nove demokratične ideale razsvetljenstva (Verri, Cesarotti, Beccaria).

Carlo Goldoni in prenova komedije

Branje vsaj ene komedije. Priporočljivo je branje odlomkov iz komedije La Locandiera ali I Rusteghi.

Giuseppe Parini

Branje vsaj dveh epizod iz dela Il Giorno.

Vittorio Alfieri

Branje vsaj enega odlomka iz dela Vita in enega prizora iz Saula.

Neoklasicizem

Ugo Foscolo: neoklasik in romantik

Branje in analiza sonetov: Alla sera, A Zacinto, In morte del fratello Giovanni; odlomek iz dela Ultime lettere di Jacopo Ortis; dva odlomka po izbiri (verzi 1–51 in 151–225) iz dela Sepolcri.

Dijaki osvetljo ideale, mit o domovini, o umetnosti in o Foscolovem grobu. Prav tako bi ob Foscolu dijaki morali znati razlikovati med podobami neoklasične ter podobami romantične poezije.

Evropska in italijanska romantika ter zgodovinski roman:

Berchet

Porta

Belli

Berilo enega odlomka po izbiri.

Alessandro Manzoni

Branje ene ode, ene zborske pesnitve iz dela Adelchi, in vsaj pet odlomkov iz romana Promessi Sposi.

Giacomo Leopardi

Branje in analiza ene pesmi ali enega odlomka (Operette morali, Zibaldone).

Primerjava med realizmom in naturalizmom

Giovanni Verga e il romanzo verista

Dijaki primerjajo naturalizem in verizem in ustrezno zakoličijo obseg  slednjega, s poudarkom na njegovi vsebinski izvirnosti in dovzetnosti za vprašanja italijanskega juga, kar je nujno za razumevanje odlik “verističnih prizadevanj” G. Verge.

Giosuè Carducci

Branje in analiza dveh pesmi po izbiri.

Italijanska in evropska dekadenca:

Baudelaire in francoski simbolisti

Branje in analiza ene pesmi.

G. D’Annunzio

Branje vsaj dveh pesmi in enega pripovednega odlomka.

G. Pascoli

Branje vsaj treh pesmi (Lavandare, Novembre, Il gelsomino notturno).

Kratek zgodovinski in družbeni pregled

Motivi, značilni za dekadenco: drugačnost, odtujenost, tesnoba

Ta dela pomenijo uvod k vprašanjem književnosti in umetnosti 20. stoletja. Dijaki se z branjem Pascolija in D’Annunzia seznanijo z velikimi temami evropske dekadence.

Luigi Pirandello

Branje ene novele, en odlomek iz dela Il Fu Mattia Pascal, en odlomek iz katere od dram.

Italo Svevo in moderni roman

Branje vsaj dveh odlomkov iz dela La coscienza di Zeno.

Kot temeljno temo učitelj tu izpostavi krizo vrednot devetnajstega stoletja in krizo tradicionalnega človeka, sredi katerih se znajde književnost tega časa.

Dijaki se s temi dejavniki lahko seznanijo ob odlomkih iz predlaganih del; pogovarjajo se o eksistenci, o pomenu prizadevanj in izbir posameznika v njegovem življenju.

Avantgardna gibanja in novatorstvo zgodnjega 20. stol.:

krepuskolarizem, futurizem, primerjava med Gozzanom in Marinettijem

Književnost iz obdobja med svetovnima vojnama:

Ungaretti, Montale, Saba, Quasimodo

Branje in analiza vsaj dveh pesmi vsakega od avtorjev.

Alvaro, Moravia, Vittorini, Pavese, Silone, Gadda, Lussu

Branje odlomkov iz del vsaj treh avtorjev, poglobljeno spoznavanje enega avtorja.

Neorealizem:

Levi, Fenoglio, Jovine, Pratolini, Pasolini, Rea, Brancati

Branje nekaterih odlomkov iz del vsaj treh avtorjev in poglobljeno spoznavanje enega avtorja.

Pod vodstvom učitelja dijaki doumejo slogovne in jezikovne vidike preloma, ki ga ti avtorji pomenijo glede na književnost prejšnjih obdobij.

Sodobna književnost (pesniki in pisatelji današnjih dni):

Calvino, Buzzati, Sciascia, Bassani, Morante

Branje nekaj odlomkov.

Pesniki in pisatelji z območja Istre in Reke

Istra v književnosti

Branje nekaj odlomkov iz del Fulvia Tomizze.

Priporočljiva je analiza katerega od del naših rojakov, ki so s svojim ustvarjanjem ključno prispevali v zakladnico literarnih izpovedi o neki na novo in globoko človeško doživljeni resničnosti.

Dijaki se lahko seznanijo tudi s krajšimi odlomki iz Ramousa, Martinija, Biasiola, Zaninija, Schiavata itd.

Branje odlomkov iz antičnih epskih pesnitev

Homer: Iliada ali Odiseja

Vergil: Eneida,

Sveto pismo: Zgodba o izgubljenem sinu

Stara zaveza: Visoka pesem

Anonymus: Tisoč in ena noč

Sofokles: Antigona ali Kralj Ojdip

Plavt (odlomki po izbiri)

Ezop: Basni

Isac Asimov: Galaktična trilogija, Pripovedi

Enzo Biagi: Il sole malato

Vittorio Zucconi: Si fa presto a dire America

Cellini (odlomki po izbiri)

Rabelais (odlomki po izbiri)

W. Shakespeare: Othello, Romeo in Julija, Macbeth, Beneški trgovec

M. De Cervantes: Don Kihot (branje po epizodah)

J. B. Molière: Namišljen bolnik

Voltaire (odlomki po izbiri)

Rousseau (odlomki po izbiri)

Defoe (odlomki po izbiri)

Swift: Guliverjeva potovanja

Carlo Goldoni: komedija po izbiri

Stendhal: Rdeče in črno

Tolstoi (odlomki po izbiri)

Alessandro Manzoni: I Promessi Sposi

E. Zola: Germinal, Nanà

Flaubert (odlomki po izbiri)

Giovanni Verga: I Malavoglia, Mastro don Gesualdo

Ippolito Nievo (odlomki po izbiri)

Evropski realistični roman: Dickens

Sivio Pellico ('pripoved spomina')

Fjodor Dostojevski: Zločin in kazen ali kako drugo delo

Luigi Pirandello: Novelle per un anno o i drammi

Italo Svevo: La coscienza di Zeno

Fulvio Tomizza: Il male viene dal Nord

Dela sodobnih avtorjev: Italo Calvino, Pier Paolo Pasolini, Beppe Fenoglio, Cesare Pavese, Alberto Moravia, Carlo Cassola, Carlo e. Gadda, Umberto Eco, Grazia Deledda, Antonio Gramsci, Elsa Morante, Primo Levi, Elio Vittorini, Dario Fo, Corrado Alvaro, Leonardo Sciascia, Vasco Pratolini, G. Tommasi di Lampedusa, Riccardo Bacchelli, Dino Buzzati, Susanna Tamaro, Dacia Maraini, in drugi…