Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 46. seji dne 13. 12. 2001 določil, da se v šolskem letu 2001/02 pri poklicni maturi izpitni katalog za italijanščino kot drugi jezik lahko uporablja kot osnova za pripravo izpitnih nalog tudi za italijanščino kot tuji jezik.
VSEBINA
1. UVOD
2. IZPITNI CILJI PRI ITALIJANŠČINI
5. IZPITNE VSEBINE IN RAVNI IZPITA
6. ZGLEDI NALOG PRI USTNEM IN PISNEM DELU IZPITA
7. VIRI
Izpitni katalog znanj vsebuje podatke o ciljih, vsebinah, zgradbi in poteku
izpita, načinu ocenjevanja in
merilih za ocenjevanje. Vsebuje tudi primere vaj za preverjanje na pisnem in
ustnem delu izpita. Namenjen je dijakom srednjega strokovnega izobraževanja
in poklicno tehniškega izobraževanja, ki bodo izbrali italijanščino v izbirnem
delu poklicne mature (tretja izpitna enota). V pomoč bo tudi učiteljem italijanščine,
ki bodo kandidate pripravljali na izpit.
Italijanščina kot drugi jezik, izbirni predmet na poklicni maturi
Na narodno mešanem območju Slovenske Istre dijaki spoznavajo italijanski jezik zaporedno, to je za materinščino. Učijo se ga od prvega razreda do zaključka osnovne šole kot obvezni drugi jezik.
Za učence, ki so drugi jezik imeli v obveznem predmetniku osnovne šole, vključuje kurikulum za srednje izobraževanje na narodno mešanem območju nadaljevalni program italijanščine. Dijaki v izbirnem delu mature izbirajo med tujim jezikom (angleščina), drugim jezikom (italijanščina) in matematiko.
Raven znanja na maturi2
Kandidat, ki bo na poklicni maturi opravljal izpit iz italijanščine kot drugega jezika, naj bi ob zaključku šolanja na srednji tehniški oz. strokovni šoli in poklicno tehniški šoli dokazal, da je dosegel raven znanja, ki jo opredeljuje Katalog znanj za italijanščino kot drugi jezik, sprejet na 25. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, Ljubljana, 11. 2. 1999. Opisana raven znanj (B2) je povzeta po sklepnem dokumentu Sveta Evrope, Common European Framework of Reference for Language Learning and Teaching, Language Learning for European citizenship.
Dijakom so pri tem v pomoč učbeniška in dodatna učna gradiva, ki so namenjena pouku v srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju.
Standard znanj poklicne mature je pri italijanščini primerljiv s standardom, ki ga predpisuje matura iz italijanščine v gimnazijskem programu (raven B2). Vsebine maturitetnega izpita poklicne mature pa se deloma razlikujejo od vsebin, ki jih učni načrt predpisuje za gimnazije: poudarek je na neumetnostnih besedilih, pri tem del besedil izhaja iz stroke. Izbor vsebin poklicne mature temelji na sporočanjskih potrebah kandidatov na bodočem delovnem mestu.
Spretnosti in sposobnosti
Kandidat, ki bo opravljal izpit iz italijanščine kot drugega jezika na poklicni maturi, je sposoben:
Znanje
Kandidat naj bi na izpitu pokazal:
Izpit obsega pisni in ustni del. Reševanje vsake izpitne pole je časovno omejeno. Kandidat lahko uporablja slovar le pri reševanju nalog pisnega sporočanja. Izpitni red natančno opredeljuje pravilnik.
PISNI DEL IZPITA
Čas reševanja je 120 minut.
Predmetna izpitna komisija pripravi pisni del izpita ter oblikuje ustrezna merila
za vrednotenje izdelka (točkovnik).
Pisni del je enoten za vse kandidate v državi, opravljajo ga sočasno na vseh
šolah v skladu z izpitnim koledarjem.
Izdelke ocenjuje šolska izpitna komisija, ki upošteva priporočila predmetne
izpitne komisije.
S pisnim delom izpita preverjamo:
USTNI DEL IZPITA
Čas reševanja je do 20 minut.
Učitelj oz. šolski aktiv pripravi naloge za ustni del izpita.
Prva naloga preverja zmožnost govornega sporazumevanja (dialog). Nalogo sestavljajo vprašanja na podlagi besednih in nebesednih iztočnic: slika, diagram, tabela, članek, odlomek umetnostnega ali neumetnostnega besedila.
Druga naloga preverja zmožnost govornega sporočanja (monolog) v okviru vsebin, ki so jih dijaki obdelali pri pouku.
Tretja naloga je namenjena vsebinam posameznih strokovnih področij (medicina, turizem, gostinstvo, ekonomija, tehnika). Nalogo sestavlja lahko tudi vprašanje na podlagi nebesedne iztočnice (fotografija, tabela, graf, diagram itd.)
Učitelj oz. šolski aktiv pripravi vsaj 30 predlogov (izpitnih listkov) oz. 5 več, kot je kandidatov.
PISNI DEL
Izpitna pola 1 | Spretnost | Čas reševanja | Število možnih točk | Delež pri skupni oceni |
1 A |
Bralno razumevanje |
30 minut | 12 | 12 % |
1 B |
Poznavanje in raba jezika (jezikovni problemi v kontekstu) |
30 minut | 18 | 18 % |
Izpitna pola 1 |
60 minut | 30 | 30 % | |
Izpitna pola 2 | Spretnost | Čas reševanja | Število možnih točk | Delež pri skupni oceni |
Pisno sporočanje: 1. krajše (strokovno) besedilo v eni izmed stalnih oblik sporočanja
|
15 minut | 9 | 9 % | |
2. besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice (100-120 besed) |
45 minut | 21 | 21 % | |
Izpitna pola 2 |
60 minut |
30 | 30 % | |
Izpitna pola 1 + 2 |
120 minut | 60 + 40 | 60 % |
USTNI DEL
Izpitna pola 3 | Spretnost | Čas reševanja | Število možnih točk | Delež pri skupni oceni |
Govorno sporočanje vključevanje v razgovor s pomočjo do (ne) besedne spodbude |
8 minut | 16 | 16 % | |
Govorno sporočanje monolog: splošna tema, ki je bila do obravnavana pri pouku |
6 minut | 12 | 12 % | |
Govorno sporočanje monolog: strokovna tema, ki je bila do obravnavana pri pouku |
6 minut | 12 | 12 % | |
Ustni del izpita |
do 20 minut | 40 | 40 % | |
MATURITETNI IZPIT | 140 min |
60 + 40 |
100 % |
VRSTE BESEDIL
Izpitna pola / Spretnost | Vrsta besedil | |
1 A |
Bralno razumevanje |
umetnostno5 in neumetnostno besedilo6 |
1 B |
Poznavanje in raba jezika | umetnostno in neumetnostno besedilo |
2 |
Pisno sporočanje | umetnostno in neumetnostno besedilo, (ne)besedna iztočnica |
3 |
Govorno sporočanje | umetnostno in neumetnostno besedilo, (ne)besedna iztočnica |
TIPI NALOG
Izpitna pola / Spretnost | Vrsta besedil | |
1A | Bralno razumevanje |
Posredni načini preverjanja (objektivni tip preverjanja):
|
1B |
Poznavanje in raba jezika |
izbirni tip (naloge z enim (ne)pravilnim odgovorom, naloge z več (ne)pravilnimi odgovori, naloge z različno stopnjo pravilnosti odgovorov)
|
1A | Bralno razumevanje |
Neposredni načini (subjektivni tip preverjanja):
|
1B | Poznavanje in raba jezika | |
2 |
Pisno sporočanje |
|
3 |
Govorno sporočanje |
2 Pričakovana raven znanja je opisana v 4. in delno v 5. poglavju
3 Za vsak pravilen odgovor je določeno število točk.
4 Spretnost bralnega razumevanja preverjamo z enim daljšim ali z dvema krajšima besediloma.
5 strip; besedilo z vizualno iztočnico; drugo besedilo
6 praktičnosporazumevalno, praktičnostrokovno besedilo: publicistično besedilo; intervju, življenjepis, oglas, obvestilo, opozorilo, urnik, faks, e-mail, SMS sporočilo, čestitke, voščilo, tabelni, grafični zapis, propagandno besedilo, vabilo, opravičilo, navodilo, opis postopka, cenik blaga in storitev, imenik, rezervacija, vabilo na poslovni sestanek in preklic sestanka, reklamacija, ponudba, prošnja itd.
Izpitni katalog znanj upošteva načela sodobnega pouka drugega/tujega jezika, ki jih natančno opredeljuje Katalog znanj za italijanščino kot drugi jezik.
Opis predpisane ravni znanj (B2)
Kandidat, ki bo opravljal maturitetni izpit iz italijanščine kot drugega jezika, naj bi usvojil standard znanj, ki ga opredeljuje Katalog znanj (opredeljena raven B2 po sklepnem dokumentu Sveta Evrope:
Primer kriterijev samovrednotenja učenčevega znanja7
Raven |
Slušno razumevanje |
Bralno razumevanje |
B2 |
Razumem daljši govor (predavanje) o znani temi ter sem sposoben slediti celo bolj zapletenim pogovorom, pod pogojem, da je tema dovolj splošna. Razumem večino televizijskih poročil in oddaj o aktualnih zadevah. Sledim vsebini filmov, tudi če so v slengu. |
Sposoben sem brati članke in poročila, ki se ukvarjajo z aktualnimi problemi in v katerih pisci zastopajo določena stališča ali poglede. Razumem navodila za uporabo sredstev, aparatov, zdravil. Razumem sodobno literarno prozo. |
Raven |
Govorno sporazumevanje | Govorno izražanje |
B2 |
Sposoben sem se precej tekoče in spontano izražati, tako da se brez večjih težav sporazumevam z rojenimi govorci. Lahko se vključim v pogovor o splošnih temah in tehtno zagovarjam svoja stališča. |
Jasno in natančno znam opisati mnogo stvari s področij, ki me zanimajo. Znam razložiti svoj pogled na določen problem in podati prednosti in pomanjkljivosti raznih možnosti. |
Raven |
Pisno izražanje | |
B2 |
Pisati znam jasna in natančna besedila tudi dvogovorna (pismo, anketa, vprašalnik), ki so povezana z različnimi problemi mojega področja zanimanja. Pisati znam eseje ali poročila, v katerih moram podati kake informacije, poudariti pomen določenih dogodkov in izkušenj ali zagovarjati oziroma zavračati določena stališča. |
Merila za vrednotenje znanja
PISNO BESEDILO
Sestavine vrednotenja | Krajše (strokovno) besedilo (50-60 besed) |
Besedilo z (ne)besedno iztočnico (100-120 besed) |
Sporočanjska ustreznost 5 točk (50 %) |
V kolikšni meri |
|
Organizacija besedila in jezikovna pravilnost |
V kolikšni meri 1. je besedilo logično povezano in ustrezno členjeno (notranja in zunanja zgradba) 2. je register ustrezen 3. je ustrezna izbira besedišča 4. je ustrezna raba jezikovnih sredstev (pravopis, oblikoslovje, skladnja) |
je besedilo logično povezano in ustrezno členjeno je register ustrezen je ustrezna izbira besedišča je ustrezna raba jezikovnih sredstev (pravopis, oblikoslovje, skladnja) |
Opomba: Kandidat dobi za nalogo 0 točk, če ne zadosti nobeni zahtevi naloge ali če piše nečitljivo.
GOVORNO BESEDILO
Učitelj vrednoti govorno besedilo po naslednjih merilih:
Vsebina
Interakcija/ jezik
Zgled vrednotenja
1. ZGLED: VREDNOTENJE PISNEGA BESEDILA
Sporočanjska ustreznost
5 točk |
Kandidat upošteva besedilno vrsto in njene značilnosti ter v celoti zadosti vsem zahtevam naloge (poda vse zahtevane informacije). Sporočilo je jasno. Misli razvija ustrezno in učinkovito predstavi svoja stališča. Je ustvarjalen. |
4 točke | Besedilo ustreza nalogi, čeprav kandidat ne zadosti vsem zahtevam. Upošteva značilnosti besedilne vrste, a je manj natančen pri podajanju informacij. Sporočilo je jasno. Dejstva posreduje primerno in jih razloži s primeri. Primerno predstavi svoja stališča. |
3 točke | Besedilo še ustreza nalogi, čeprav kandidat ne zadosti vsem zahtevam. Ne vključuje vseh značilnosti besedilne vrste ali ni natančen pri podajanju informacij. Pri predstavitvi problema se omejuje na posredovanje dejstev. Sporočilo je razumljivo. |
2 točki | Besedilo delno ustreza nalogi. Kandidat zadosti le nekaterim zahtevam. Besedilo vsebuje nekatere značilnosti besedilne vrste. Sporočilo je še razumljivo. Besedilo je v nekaterih delih nepovezano. |
1 točka | Vsebina besedila in besedilna vrsta ne ustrezata nalogi. Informacije, ki jih kandidat posreduje, so nepomembne ali prepisane iz navodil. |
Organizacija besedila
5 točk |
Besedilo je logično povezano in ustrezno členjeno. Slog in izbira registra popolnoma ustrezata. |
4 točke |
Besedilo je logično povezano in ustrezno členjeno. Slog in register sta še primerna. |
3 točke |
Besedilo ni v celoti logično povezano in členjeno, ponavljajo se posamezne besede in povedi. Slog le delno ustreza, izbira registra je pogosto napačna. |
2 točki |
Besedilo je le občasno logično povezano in členjeno. Slog je pretežno neustrezen. |
1 točka |
Besedilo je nepovezano. Kandidat ne loči registra. |
Besedišče
5 točk |
Besedišče je pestro in njegova raba pravilna. |
4 točke |
Besedišče je ustrezno. |
3 točke |
Kandidat primerno uporabi osnovno besedišče. |
2 točki |
Besedišče je skromno in občasno neustrezno. Kandidat uporablja pretežno splošne sporočanjske vzorce. |
1 točka |
Besedišče je zelo skromno in neustrezno rabljeno. |
Jezikovna pravilnost
5 točk |
Besedilo je jezikovno pravilno, pravopisne in druge napake (oblikoslovje, skladnja) so zanemarljive. |
4 točke |
Kandidat občasno dela napake pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur. |
3 točke |
Uporablja pretežno osnovne jezikovne strukture. Pri rabi zahtevnejših struktur dela napake, ki pa še ne vplivajo na razumljivost sporočila. |
2 točki |
Občasno napačno uporablja tudi preproste jezikovne strukture, kar vpliva na razumljivost sporočila. |
1 točka | Dela napake pri rabi osnovnih jezikovnih struktur, kar večinoma onemogoča razumevanje sporočila. |
2. ZGLED: VREDNOTENJE GOVORNEGA SPOROČANJA
Vsebina
5 točk |
Govorno sporočanje v celoti ustreza zahtevam naloge. Sporočilo je jasno izraženo. Kandidat ustrezno razvija misel in je izviren pri utemeljevanju svojih stališč. Pri izražanju je zelo sproščen. |
4 točke |
Govorno sporočanje ustreza zahtevam naloge. Sporočilo je jasno. Sporočanje je usklajeno glede na govorni položaj. Kandidat je samostojen pri posredovanju svojih stališč in ustrezno razvija misel. |
3 točke |
Govorno sporočanje še ustreza zahtevam naloge. Sporočilo je razumljivo. Izražanje je manj sproščeno. Ima občasne težave pri razvijanju misli. Kandidat posreduje dejstva na še primeren način, a pri izražanju svojih stališč potrebuje pomoč. |
2 točki |
Govorno sporočanje delno ustreza zahtevam naloge. Sporočilo je občasno nejasno. Kandidat se težje odziva na pobude. Ima težave pri razvijanju misli (ponavljanje, preskakovanje). Pri izražanju se omejuje na rabo najbolj običajnih jezikovnih vzorcev. |
1 točka |
Govorno sporočanje ne ustreza zahtevam naloge. Kandidat ne razvija teme, govorno besedilo je nepovezano. Sporočilo je večinoma nerazumljivo. |
Interakcija/jezik
Komunikacijska ustreznost
5 točk |
Sporočanje ustreza govornemu položaju. Izbira registra je pravilna. |
4 točke |
Sporočanje ustreza govornemu položaju. Izbira registra je pretežno pravilna. |
3 točke |
Govorno sporočanje še ustreza govornemu položaju, čeprav občasno kandidat ne upošteva registra. |
2 točki |
Govorno sporočanje delno ustreza govornemu položaju. Kandidat ima težave pri izbiri registra. |
1 točka |
Govorno sporočanje ne ustreza govornemu položaju. Kandidat ne loči registra. |
Učenčev odziv
5 točk |
Kandidat je samoiniciativen, sproščen in ustvarjalen. |
4 točke | Kandidat v razgovoru primerno povzema pobudo. |
3 točke | Kandidat se ustrezno odziva, vendar ne prevzema pobude. |
2 točki | V razgovor se vključuje, le če je izzvan z različnimi spodbudami. Odziva se počasi in dela daljše premore. |
1 točka | Kandidatov odziv je slab, v pogovor se vključuje pretežno nebesedno ali s posameznimi besedami. |
Besedišče, jezikovna pravilnost, izgovorjava
5 točk |
Besedišče je bogato in pestro, vsebuje veliko idiomatskih izrazov. Jezikovne napake so zanemarljive. Izgovorjava se močno približa izgovorjavi pristnega govorca. |
4 točke |
Besedišče je ustrezno. Kandidat dela manjše jezikovne napake, ki ne vplivajo na razumevanje sporočila. Izgovorjava je ustrezna. |
3 točke |
Pri izražanju uporablja pretežno osnovno besedišče. Prisotne so napake pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur, ki pa še ne vplivajo na razumevanje sporočila. Izgovorjava je ustrezna. |
2 točki |
Besedišče je zelo skromno. Jezikovne napake so pogoste tudi pri rabi osnovnih jezikovnih struktur. Sporočilo je še razumljivo. Izgovorjava je še ustrezna. |
1 točka |
Besedišče je zelo skromno in neustrezno rabljeno. Jezikovne napake vplivajo na razumevanje sporočila. Izgovorjava je še ustrezna. |
Jezikovna znanja in sposobnosti
Dijak prepoznava, razume in uporablja jezikovne strukture na vseh ravneh jezikovnega sistema. Uporablja knjižno varianto splošnopogovornega jezika, ki se na glasoslovni ravni približuje standardu izreke pristnega govorca.
Besedišče, ki ga uporablja, je povezano z njegovimi interesi (šport, moda, glasba, film, šolska problematika, mladostnikov svet). Pridobil ga je s pomočjo šolskih gradiv, v neposrednem življenjskem okolju pa ga je širil in bogatil tako v vsakodnevnih pogovorih kot s pomočjo sredstev javnega obveščanja (TV, radio, film, časopisje). Razume tudi osnovno strokovno izrazoslovje svojega poklicnega področja.
Pri posredovanju podatkov, dejstev, nizanju preprostih stališč dijak oblikuje koherentna (ustna/pisna) besedila, skladno z načeli besedilnosti in jezikovne pravilnosti (slovnica). Pri izražanju želja, stališč, občutij so prisotne napake v rabi zahtevnejših jezikovnih struktur, ki pa ne vplivajo na razumljivost sporočila in se jim dijak v splošnopogovorni inačici lahko izogne (nekatere rabe congiuntiva, condizionale composto, periodo ipotetico...).
Pozna temeljne zakonitosti jezikovnega sistema in njegove rabe, čeprav se še pojavljajo napake, predvsem pri težjih slovničnih strukturah.
Komunikacijske funkcije
V okviru učnega procesa dijaki prevzemajo govorne vloge (funkcije).
Na ravni izbire jezikovnih sredstev posameznih besedilnih zvrsti dijak:
Na ravni izbire jezikovnih sredstev v komunikaciji dijak:
1. pri posredovanju dejstev:
- prepoznava, identificira,
- sprašuje in odgovarja,
- dopolnjuje in popravlja,
- izraža moralne vrednote.
2. prepoznava stališča in jih izraža v zvezi z/s:
- posredovanimi dejstvi (strinjanje/nestrinjanje, ...)
(Non) sono d'accordo. Va bene. Secondo me ...- vedenjem (izražanje gotovosti, negotovosti, ...)
Si, ono certo. No, non sono sicuro. Credo che lui abbia ragione.
Ero sicuro che ce l'avrebbe fatta.- hotenjem (izražanje namer, želja, hotenj, ...)
Vorrei uscire. Desidero finire presto. Voglio parlare di ...
Voglio che tu mi ascolti almeno questa volta.- dopuščanjem (prisila, dovoljenje, zahteva, ...)
Posso aprire la finestra? Vietato fumare ...Le dispiace se fumo?
Se mi avessi ascoltato, ora non ti troveresti nei guai.- čustvovanjem (upanje, jeza, hvaležnost, ...)
(Non) mi piace. Grazie mille! Ma adesso esageri! ... Non ti sopporto più! La ringrazio sentitamente per ...- prepričevanjem (vpliva, svetuje, spodbuja, opozarja, ...)
Mi permetta di consigliarLe questo prodotto ... Segua severamente le avvertenze. Fossi in te ...- spodbuja govorne interakcije (pozdravljanje ob odhodu/prihodu, naslavljanje, ...)
Gentile dott. G. Franchi, ho il piacere di comunicarLe ..., Buongiorno,
Le presento ..., Piacere.
Tematska področja
Osebno področje |
Javno področje |
|
Kraj |
dom, kraj preživljanja prostega časa, živalski in rastlinski svet | srednja šola, javno poslopje (zabavišče, gostinski, zdravstveni, trgovski, gospodarski objekt, javna ustanova, ...), prevozna sredstva |
Ustanove |
družina, interesne skupine | šolske, državne, kulturne, zdravstvene, gospodarske in druge javne ustanove, združenja, podjetja |
Osebe/vloge | družinski člani, prijatelji, znanci, vzorniki |
dijaki/učitelji teoretičnega in praktičnega pouka, trgovci/ kupci, igralci/gledalci, posamezni poklici: zdravstvo, kultura, gospodarstvo |
Predmeti |
osebni predmeti: oblačila, oprema za prosti čas in šport, pohištvo, domače orodje, hišni aparati | učna sredstva in učni pripomočki, računalnik, hrana, pijača, oblačila, denar, dokumenti, prodajni izdelki |
Stanja/dejanja |
delovni dan, preživljanje prostega časa (zabava, družinski prazniki, srečanja, obiski, počitnice, športni dogodki), nezgode, naravni pojavi, skrb za zdravje in zdravo prehrano |
pouk, izobraževanje (vodeno, samostojno) interesne dejavnosti, praznovanja, srečanja, zabava, poklicna vzgoja, nakupovanja, zdravstvene in druge storitve, potovanja s prevoznimi sredstvi, nezgode, osebna nega, skrb za zdravo okolje |
Primeri besedil, v katerih se tematika pojavlja |
umetnostna besedila neumetnostna besedila praktičnosporazumevalna besedila: osebno pismo, (faks) sporočilo, mali oglas, vest, obvestilo, telefonski imenik, TV/radijski program |
umetnostna besedila, opis/oznaka osebe, dogodka, popevka,
pesem, ... neumetnostna besedila poljudnoznanstvena besedila: opis okolja/ naravnega pojava; strokovna besedila: navodila za uporabo naprav/izdelkov, recept, praktičnosporazumevalna besedila: oglas, sporočilo/obvestilo, urnik, propagandno besedilo |
Poklicna tematika
Strojništvo |
Gostinstvo |
Ekonomska stroka | Zdravstvo |
Pomorstvo
in turizem
|
|
Delovno okolje |
učilnica praktičnega pouka, delavnica, pisarna |
recepcija, pisarna, restavracija,kavarna, kuhinja | pisarna | ambulanta, laboratorij, bolniška soba | ladja, pristanišče |
Ustanove |
učilnica praktičnega pouka, delavnica, pisarna |
gostinski objekti |
podjetje | zdravstveni dom, bolnica | luška kapitanija, marina, transportna podjetja |
Vloge |
delodajalci/ delojemalci, nadrejeni/ podrejeni, kolegi |
gostinski in turistični tehnik, receptor, gost/ turist, šef strežbe |
tajnik/ tajnica, direktor, vodja pisarne | zdravstveni tehnik, zdravnik, pacient | ladijski in strojni tehnik, kapitan |
Delovna orodja |
orodje, naprave, aparati, stroji in druga oprema, surovine |
pisarniška oprema, živila in jedi, pribor |
pisarniški pribor in oprema |
zdravila, zdravstvena oprema | aparati, naprave, pomorski signali |
Dogodki in dejanja |
organizacija dela v delavnici in izvajanje navodil, delovni odnosi, skrb za čisto okolje, nevarnost pri delu |
gostinske storitve (priprava jedi, strežba), turistična promocija, organizacija izletov), delovni odnosi, skrb za čisto okolje, nevarnost pri delu | sprejem stranke, delovni odnosi, prodaja | bolezni, diagnoza, nega, delovni odnosi |
organizacija dela na ladji, upoštevanje pomorskih predpisov, skrb za čisto okolje, nevarnost pri delu |
Pri zgledih smo se omejili na najbolj tipične naloge. Izpit bo vseboval še druge oblike preverjanja, ki jih bodo dijaki spoznavali pri pouku.
Zgledi nalog za preverjanje bralnega razumevanja
Zgled 1: Povezovanje, izbirni tip z dvema pravilnima odgovoroma
A. Collega i titoli ai testi sottostanti.
L'EDICOLA DEL CORRIERE > Io donna
Nel nu mero 21 di Io donna, in edicola sabato 20 maggio 2001
a) Venerata da milioni di fan, la band più anticonformista si esibisce a Verona. Con brani inediti del prossimo attesissimo cd.
b) Nella vecchia Inghilterra in giallo, tra le svolazzanti tonache maschili di un seminario anglicano arrivano una bella accademica, una poliziotta e una sorellastra. E si scatena la macchina di sangue dell'ultimo thriller della grande scrittrice.
c) In un'intervista esclusiva, ecco i pensieri di una regina. Che discorre di Medio Oriente e di palestinesi. E rivela le sue ansie materne, ma anche il suo amore per la musica pop ascoltata assieme ai figli. Per poi parlare di Islam e controllo delle nascite. E della "fortuna di avere un marito così".
d) Nascosti da lenti scurissime o evidenziati da maschere trasparenti. I nuovi occhiali si distinguono per le linee, i materiali ultraleggeri, i dettagli sofisticati. Tutti in anteprima su Io donna.
e) Ovvero: la vita è tutta un film. Ritratto di due produttori. Il cinema li ha uniti e li aiuta persino nell'educazione dei figli. Eppure tutto cominciò dieci anni fa con la valigia (di lei) lanciata fuori dalla finestra (da lui). E ora il lieto fine: le prossime nozze.
f) Francis Ford Coppola si prepara a celebrare l'anniversario del suo celebre film con una festa segreta a Brooklyn. A Io donna racconta le vicissitudini di allora. E i preparativi per il ragù davvero speciale che offrirò agli ospiti.
g) Dalla "A"di Adenauer alla "Z" di Zavattini, nel suo nuovo libro il grande giornalista ripercorre il Novecento in un dizionario di 404 voci, di cui Io donna ha scelto otto ritratti di signore che hanno fatto la storia.
B. Segna con una crocetta l'argomento non trattato (due voci) in questo numero di Io donna
Zgled 2: Alternativni tip
Il famoso fisico: "Il nemico sono i computer se non li combattiamo prenderanno il sopravvento"
La provocazione di Hawking: "Sì alle mutazioni genetiche"
da La Repubblica, 2 settembre 2001
Leggi il testo e segna con una crocetta se l'affermazione é vera o falsa.
BERLINO Le mutazioni genetiche sull'uomo non solo devono essere permesse, ma sono l'unica strada possibile per evitare un tracollo della specie. A lanciare la proposta-provocazione è lo scrittore e scienziato Stephen Hawking (autore del bestseller "Dal Big bang ai buchi neri"), che sul settimanale tedesco "Focus" argomenta la sua tesi.
Hawking - che a causa di una grave malattia vive su una sedia a rotelle e comunica grazie a un pc - individua nei computer i nemici più insidiosi per l'uomo ed è contro di loro che l'uomo si deve attrezzare per non perdere la sua battaglia più importante, quella della sopravvivenza. I computer raddoppiano le loro prestazioni ogni 18 mesi, da qui parte la necessità di intervenire sull'uomo, che invece si evolve con molta meno fretta. "Per questo - ha detto il famoso fisico nell'intervista anticipata oggi - esiste il reale pericolo che i computer sviluppino intelligenza, prendendo il controllo del mondo intero".
"Noi - ha detto ancora Hawking - dobbiamo quindi sviluppare al più presto delle tecniche che consentano un collegamento diretto fra cervello e computer, in modo tale che l'intelligenza artificiale dia un contributo a quella umana, invece di mettersi in contrapposizione ad essa".
Una "guerra" da contrastare a tutti i costi: "Con mutazioni mirate del patrimonio genetico potremmo aumentare la complessità del Dna, migliorando con ci_ l'uomo. Bisognerà muoversi con rapidità, perché poi si dovrà attendere per ogni generazione circa 18 anni per accertare gli effetti dei mutamenti genetici. Ma è indispensabile imboccare questa via se vogliamo che i sistemi biologici restino superiori a quelli elettronici".
Zgled 3: Dopolnjevanje povedi
CON LA PIZZA NON SI GIOCA
Arriva Pizzafest, una rassegna per tutti gli amanti di "margherite'' e "capricciose''
di Fulvio Paolacci
Spaghetti, pizza, mandolino: dalla magica triade stereotipo dell'italiano nel mondo, la città di Napoli ha tirato fuori un'iniziativa che farebbe invidia persino ai tedeschi grandi festaioli della birra. Si chiama `'Pizzafest'' l'evento tutto italiano in programma dal 14 al 19 settembre nella Stazione Marittima di Napoli.
Nell'ambito della rassegna un concorso per la pizza più buona, ma anche per quella con la coreografia più intrigante con il tema dell'Europa e dell'euro. Nei sei giorni di Pizzafest saranno allestite 40 postazioni con altrettanti forni realizzati secondo gli antichi sistemi (ogni forno avrà una postazione di 80 posti a sedere). Inoltre, si rileva ancora, le pizze saranno realizzate seguendo il disciplinare realizzato dall'Universitè Federico II su richiesta dell'Associazione `'Verace Pizza Napoletana'' presieduta da Antonio Pace.
I napoletani non possono che augurarsi che questo esempio sia il primo di una lunga serie e che altre città si adeguino agli standard della vera pizza napoletana, che solo così potrà sopravvivere alle tante imitazioni.
L'associazione si è dichiarata ben lieta di accogliere i pizzaioli che adotteranno il disciplinare e con esso gli indicatori della qualità. Anche perché la pizza, simbolo di Napoli nel mondo, è diventata un grande affare. In Italia esistono 28mila pizzerie che sfornano ogni giorno 1 milione di pezzi. A questi locali bisogna aggiungere quelli che lavorano con forni elettrici, circa 40mila, per un giro d'affari di 15mila miliardi. Diverse le iniziative per l'edizione 2001 della rassegna: musica, intrattenimento, incontri e cinema in nome della pizza, cibo universale.
Gli organizzatori della manifestazione fanno sapere che le domande di adesione possono essere inviate via fax alla segretaria organizzativa, tel. 0815518506 e 0814420285 o all'indirizzo di posta elettronica info@pizzafest.net
Dopo aver letto il brano completa le frasi.
1) Nel mondo un italiano viene contraddistinto da:
2) La festa dedicata alla Pizza napoletana si può paragonare alla famosa festa della birra in
3) Durante la rassegna 2001 avranno luogo diverse attività. Individuane nel testo.
4) I partecipanti avranno modo di vedere l'antica produzione della pizza grazie
5) I pizzaioli che parteciperanno alla gara dovranno attenersi alle regole del
6) La pizza napoletana non è solo il simbolo di Napoli ma soprattutto un
7) La pizza verace è una pizza
8) Qual è lo scopo principale dell'organizzazione di Pizzafest?
Zgled 4: Izbirni tip z enim pravilnim odgovorom
Paul Gauguin strappò l'orecchio a Van Gogh?
da La Repubblica, 16/7/2001
Pochi, anzi pochissimi artisti moderni incarnano la simbiosi di genio e follia più di Vincent van Gogh. E l'assurda, cruenta automutilazione che egli si autoinflisse resta un esemplare leggenda della sua vita di intelettuale maledetto. Il taglio dell'orecchio sinistro, immortalato da non pochi dei suoi autoritratti raccolti quasi tutti nelle grandi sale al primo piano del Van Gogh Museum di Amsterdam. Ma davvero la leggenda cui Hollywood dedicò un film, che valse un Oscar ad Anthony Quinn ci tramanda la realtà, davvero il maestro olandese si tagliò l'orecchio da solo?
Una studiosa tedesca, Rita Widegans, storica dell'arte ad Amburgo, non ci crede. Dopo anni di ricerche, sostiene che fu il pittore francese Paul Gauguin, in una notte di litigi tra i due in preda dai fumi dell'assenzio, a mutilare Van Gogh con un colpo solo, con la sua nota destrezza di spadaccino. E che Van Gogh non lo denunciò solo perché era troppo traumatizzato dalla violenza della loro rissa, e ormai non più padrone dei suoi nervi. Morì infatti suicida 19 mesi dopo.
Forse va riscritta la storia di quella fatidica notte del 23 dicembre 1888 ad Arles, l'antica, splendida città provenzale dove Van Gogh si era ritirato da mesi, per dipingere e meditare nel sole della Francia del sud. Nel suo piccolo appartamento aveva accolto Gauguin: la loro convivenza all'inizio fu una fucina creativa. Van Gogh aveva allora 35 anni, Gauguin 40 e, come accade a molti dei migliori pittori del periodo, erano degli incompresi senza successo. Vivacchiavano vendendo per pochi soldi tele allora derise e oggi senza prezzo, nelle quotidiane bevute di assenzio e in frequenti visite al miglior bordello della città spendevano tutti i loro scarsi guadagni. La giovane, bellissima Rachel era la loro prostituta preferita, nei suoi abbracci trovavano entrambi rifugio per le loro depressioni etiliche.
Questo, racconta Rita Widegans, fu lo sfondo dell'esplosione di collera dei due amici rivali quella sera prima di Natale. I due litigarono in strada, poi nell'appartamento. Il mattino dopo la polizia trovò Van Gogh svenuto a casa in una pozza di sangue. "Era in preda all'ira", raccontò Paul Gauguin nelle sue memorie Prima e dopo, mi rincorse per Arles impugnando il rasoio, ma io gli misi soggezione col mio sguardo." Allora se ne andò a casa, si tagliò l'orecchio, poi andò al bordello e lo consegnò a Rachel inorridita, dicendole "abbine cura".
Tutto falso, afferma la storica dell'arte: Gauguin non ne poteva più delle angosce maniacali di Van Gogh, il quale temeva che l'amico lo abbandonasse lasciandolo solo. Litigarono entrambi ubriachi d'assenzio, vennero alle mani, e Paul recise d'un colpo l'orecchio sinistro di Vincent. Poi fuggì e si nascose in un albergo. L'amico ferito, totalmente ebbro, andò prima al bordello, poi a casa dove svenne.
"Spesso sono stato crudele, e non mi pento di nulla", ebbe poi a scrivere Gauguin, che poi si lasciò l'Europa alle spalle nei mari del sud dipinse sensuali ragazze tahitiane. Van Gogh fu invece più volte ricoverato in manicomi, e 19 mesi dopo si tolse la vita sparandosi un colpo di pistola. Più volte, nota Rita Widegans, confessò nelle sue ultime lettere lo sgomento per la brutalità dell'amico: "Io sono un relitto, ma lui è selvaggio come una belva ... è capace di cose cui mai una persona normale giungerebbe." "La tesi è assurda," ribatte Douglas Druick, uno dei curatori della mostra "The studio in the south" di Chicago. Crede nell'automutilazione di Vincent, ma su un punto dà ragione alla Widegans: aveva il terrore che Paul ponesse fine all'avventura della loro convivenza. "Per questo," dice Druick, "decise di mutilarsi per sentirsi come un martire cristiano."
Cerchia la risposta giusta.
1) La mutilazione dell'orecchio sinistro di Vincent Van Gogh, famoso pittore olandese, viene immortalata
a) dal film interpretato da Anthony Quinn.
b) dai racconti degli studiosi della vita e delle opere di Van Gogh.
c) dalle tele del suo amico pittore Paul Gauguin.
d) dagli autoritrati dello stesso Vincent Van Gogh.
2) Come avvenne la mutilazione secondo una studiosa tedesca?
a) Venne autoinflissa in una crisi depressiva di Van Gogh.
b) Avvenne incidentalmente nello stato di totale ebrezza di Van Gogh.
c) In una rissa con il suo amico Paul Gauguin.
d) In un duello con uno spadaccino.
3) Vincent Van Gogh si era ritirato in Provenza per
a) ubriacarsi d'assenzio.
b) dedicarsi alla pittura.
c) convivere con Paul Gauguin.
d) essere vicino a Rachel.
4) Ad Arles i due pittori, Van Gogh e Paul Gauguin,
a) guadagnavano poco, siccome le loro opere non erano apprezzate.
b) non erano in grado di guadagnarsi da vivere, essendo spesso ubriachi.
c) guadagnavano molto però spendevano tutti i soldi nei bordelli della città
d) vivacchiavano, dando tutto il loro guadagno a Rachel.
5) Il loro rapporto era
a) molto difficile, essendo degli amici rivali.
b) amichevole: avevano gli stessi interessi.
c) esclusivamente professionale.
d) difficile per motivi economici.
6) Secondo la studiosa tedesca la causa della rottura definitiva della loro amicizia fu
a) la fuga di Gauguin a Tahiti.
b) il suicidio di Van Gogh.
c) la mutilazione.
d) il ricovero di Van Gogh in un manicomio.
Zgled 5: Tip dopolnjevanja
Completa la tabella dopo aver letto attentamente i fogli illustrativi dei medicinali che si trovano nella pagina seguente.
Medicinale |
Dosi e modalità d'impiego | |
1. Un atleta con dolori muscolari |
Moment 200 |
1-2 confetti 2-3 volte al giorno |
2. Un ragazzo di 14 anni che ha l'influenza |
||
3. Un bambino di 2 anni che ha la tosse | ||
4. Una persona anziana che sente un forte dolore alle ossa | ||
5. Un adulto con intenso dolore di stomaco | ||
6. Una donna incinta che ha la febbre | ||
7. Un atleta con dolori muscolari | Moment 200 | 1-2 confetti 2-3 volte al giorno |
Guaiacalcium complex sciroppo
|
Moment 200 |
Cemirit compresse adulti
|
INDICAZIONI POSOLOGIA MODALIT_ D'USO CONTROINDICAZIONI REAZIONI SECONDARIE PRESENTAZIONE
Tenere fuori dalla portata dei bambini |
INDICAZIONI
CONTROINDICAZIONI
EFFETTI COLLATERALI
POSOLOGIA
Tenere fuori dalla portata dei bambini. Acraf Spa - Roma |
COMPOSIZIONE Una compressa contiene 0,8 g di acido acetilsalicilico in forma microincapsulata con etilcellulosa. INDICAZIONI CONTROINDICAZIONI DOSI E MODALITÀ D'IMPIEGO PRECAUZIONI AVVERTENZE CONFEZIONE Non lasciare medicinali alla portata dei bambini. |
Zgled 6: Tip urejanja, povezovanja
Riordina il testo (l'articolo) numerando nella corretta seguenza i paragrafi dati.
Atterraggio d'emergenza all'aeroporto di Fiumicino
da La Repubblica, 11/7/2001
FIUMICINO Un lungo atterraggio senza un carrello sulla pista dello scalo di Fiumicino. Poi lo stop con il muso piegato in avanti, l'apprensione dei passeggeri, ma nessun danno. E' finito così il volo del MD 80 dell'Alitalia in servizio da Roma a Palermo.
A/___ Il comandante Enrico Lucidi ha deciso di fare un'ispezione a vista, passando più volte sopra la torre di controllo dello scalo siciliano. Verificato il problema, il pilota ha deciso di ritornare a Roma. Una decisione, quella del rientro a Fiumicino, dettata da motivi logistici.
B/___ L'aereo aveva a bordo 30 persone (24 passeggeri e 6 componenti dell'equipaggio) ed era decollato alle 7,05 dal Leonardo da Vinci diretto a Palermo.
C/___ Sulla pista di Fiumicino erano schierate le ambulanze, i vigili del fuoco e la polizia. A quel punto l'MD 80 è atterrato su una pista che era stata coperta di schiuma antincendio. Il rischio infatti erano le scintille che si sarebbero potute sprigionare nell'impatto tra la lamiera e l'asfalto. Il comandante ha tenuto l'aereo al centro della pista.
D/___ Dopo una lunga corsa, l'aereo si è fermato con il muso poggiato in avanti. Una manovra che non ha cusato danni ai passeggeri che sono stati fatti uscire dall'aereo attraverso gli scivoli così come dispone la procedura. La parte anteriore della carlinga ha toccato terra solo nella fase finale dell'atterraggio e l'impatto è stato attenuato dagli schiumogeni.
E/___ L'allarme è scattato in prossimità dello scalo siciliano, proprio mentre l'aereo stava cominciando ad atterrare. Da una delle spie di bordo è stata segnalata la mancata apertura del carrello anteriore.
Zgled 7: Tip urejanja, povezovanja
Riordina la seguente intervista, collegando le domande del giornalista alle risposte del vulcanologo. Attenzione! Ci sono più risposte!
Etna & C: emergenza vulcani.
Ecco come viene fronteggiata.
Paura, tensione, immagini drammatiche e spettacolari. Ma l'eruzione dell'Etna un "segnale positivo" l'ha comunque dato: per la prima volta abbiamo finalmente un sistema di monitoraggio e prevenzione anche per la più possente e imprevedibile delle catastrofi naturali. Ne parliamo con Giuseppe Frazetta, il vulcanologo che sta seguendo attimo per attimo l'ultima emergenza.
1. Cosa sappiamo oggi dell'Etna? | 1 ___ |
2. Questo permette di annunciare i "capricci"? | 2 ___ |
3. Oggi, insomma, riusciamo a "decifrare la lingua" dei vulcani? | 3 ___ |
4. Come si interviene durante l'eruzione? | 4 ___ |
5. E per quanto riguarda la prevenzione? | 5 ___ |
6. Intorno ai nostri vulcani si è costruito tantissimo ... | 6 ___ |
7. Vale anche per il Vesuvio? | 7 ___ |
Zgled nalog iz poznavanja in rabe jezika
Zgled 1: Dopolnjevanje (cloze)
Completa il testo con una sola parola mancante.
Cozze sì, però ...
da Gioia, 20/8/2001
Le cozze sono molluschi che possono essere mangiati crudi, a (1)________________ che siano coltivate e conservate (2)_______________ precise norme igieniche. Più precisamente devono essere vendute in sacchetti di rete o in vassoi di legno e devono essere (3)_______________ da un bollo sanitario che indichi il tipo di cozza ( (4)_______________ esistono quattro), la provenienza, il centro di depurazione e la (5)_______________ di scadenza. Inoltre, al momento della vendita le cozze devono essere vive e fresche. Perciò vi sconsigliamo di (6)______________ al mercato se il banco non è (7)_______________ di un sistema di refrigerazione che le mantenga vive, se ve le offrono in sacchetti o pacchetti di carta e se (8)_______________ l'etichetta informativa. Se avete dei dubbi, (9)_______________ assolutamente di mangiarle crude.
Zgled 2: Dopolnjevanje z glagolsko obliko
Completa il testo con la forma appropriata dei verbi elencati nello specchietto.
suonare, essere, accorgersi, dimenticare, riuscire
|
La leggenda del cane che mangiò un cellulare
da Focus, agosto 2001
Questa storia ha tutto l'aspetto di una leggenda metropolitana, ma è stata ripresa anche da un'agenzia di stampa (Ananova news sevice). Che (1)_______________ vera? Racconta che il signor Kamal Shah di Mombasa (Kenya) era disperato perché non (2)______________ più a trovare il suo cellulare. Finché gli venne in mente di provare a chiamarlo dal telefono di casa. Lo sentì immediatamente (3)_______________ . Lo sentiva vicino a lui, ma non lo vedeva. Finché non (4)_______________ che il suono veniva ... dalla pancia del suo cane, un pastore tedesco di nome Snoopy. In seguito a un intervento chirurguico il cellulare venne estratto dalla pancia di Snoopy
Quindi non (6)_______________ in giro il telefonino, se avete un pastore tedesco!
Zgled 3: Tvorba besed (izpeljava)
Completa con la conveniente parola derivata.
A Pechino le Olimpiadi 2008
da Il Piccolo, 14/7/2001
Pechino 2008. I giochi conosceranno dunque il fascino esotico e (1)_______________ (mistero) della Cina. Ieri a Mosca i membri del Cio hanno scelto l'Oriente per le seconde Olimpiadi (2)_______________ (estate) del terzo (3)_______________ (mille). Sono le ore 16,10 quando viene reso noto l'esito della seconda (4)_______________ (votare) e Juan Antonio Samaranch proclama la vittoria cinese.
Pechino ha sbaragliato la concorrenza, prevalendo con 56 preferenze, contro le 22 di Toronto, le 18 di Parigi , la rivale più pericolosa, e i 9 voti di Istanbul. A Osaka, la quinta città (5)_______________ (candidare), era stata fatale già la prima conta.
La Cina si prende dunque la rivincita otto anni dopo la grande (6)______________ (deludere), quando Sydney le soffiò i giochi del 2000 al termine di un'elezione discussa e (7)_______________ (da discutere). La scelta però non manca e non mancherà di alimentare polemiche, visto che Pechino era nell'occhio del ciclone per le accuse di violazione dei diritti umani, per le (8)_______________ (perseguire) religiose, per la pena di morte.
"Ma le Olimpiadi ci aiuteranno a dare impulso alla lotta per il rispetto dei diritti civili", ha detto Lie Oi, capo del comitato per Pechino olimpica, dopo la (9)_______________ (proclamare) del verdetto.
Zgled 4: Dopolnjevanje z glagolsko obliko
Completa il testo con la forma conveniente del verbo.
Malpensa: evitata collisione tra due aerei
da La Repubblica, 13/8/2001
MILANO tragedia sfiorata allo scalo di Malpensa: il comandante di un Boeing 777 della Air Europa con a bordo 202 passeggeri e 13 membri dell'equipaggio diretti alle Maldive ha evitato una possibile collisione in fase di decollo con un aereo della Egyptair che gli si è improvvisamente parato davanti, tagliandogli la pista. Il pilota ha "inchiodato" con una frenata ad altissima velocità. Nessun danno, a parte lo spavento, ai passeggeri e situazione sotto controllo, come hanno spiegato allo scalo milanese.
L'operazione del decollo è iniziata alle 19,15, quando il comandante Vittorio Bolla (1)_______________ (avere) l'ok dalla torre di controllo. Tutto (2)_______________ (procedere) regolarmente, e l'aereo (3)_____________ (essere) già in fase di maximum power, quando il comandante ha visto il Boeing Egyptair posizionarsi a fondo pista, mettersi di fronte al suo apparecchio e puntare in avanti. A questo punto il pilota del volo Air Europe (4)_______________ (avviare) la procedura di "abort". La manovra (5)_______________ (riuscire) perfettamente. Il personale di bordo (6)_______________ (dare) tutte le informazioni sull'accaduto (7)_______________ (assicurarsi) subito delle condizioni dei passeggeri. Sull'episodio (8)_______________ (avviare) l'inchiesta dalla direzione aeroportuale. L'ipotesi è che il pilota dell'aereo egiziano (9)_______________ (sbagliare) a imboccare pista, mettendosi subito in quella di decollo, invece che portarsi su quella di attesa.
"Se (10)_______________ (essere) più veloci di 50 chilometri orari ha spiegato il comandante Vittorio Bolla ci saremmo alzati comunque e forse, anzi molto probabilmente, gli (11)_______________ (passare) sopra.
Zgled 5: izbirni tip z enim pravilnim odgovorom
Cerchia la soluzione giusta.
Adolescenza: l'età della ribellione.
da Gioia, 20/8/2001
Per (1)__________ č l'"età più bella". Per altri un periodo da dimenticare, pieno di problemi e difficoltà. Indipendentemente dal giudizio, è incontestabile che l'adolescenza (2)__________ il momento delle grandi trasformazioni, fisiche e psicologiche (3)__________ cominciano a fare capolino l'uomo e la donna che diventeremo nel futuro. Una fase di transizione che conduce dall'infanzia all'età adulta e che tanto fa dannare genitori e figli.
(4)__________ pensare al comportamento tipico dei teenager: contestano e si oppongono a tutto, sono sempre insoddisfatti. Insomma, (5)__________ si ha a che fare con un adolescente ogni occasione è buona per uno "scontro generazionale" che, (6)__________ necessario per la progressiva presa di coscienza di sé e del mondo esterno nel teenager, è anche un momento di forte tensione all'interno della famiglia.
Ma (7)__________ è la causa di questa incredibile trasformazione del carattere, per cui il bambino buono ed educato di un tempo si trasforma in un giovane scatenato e scavezzacollo? Secondo alcuni scienziati americani, (8)__________ aggressività adolescenziale c'è una vera a propria trasformazione del cervello. La teoria di base è semplice: la crescita porta con (9)__________ delle trasformazioni biologiche che riguardano i cosiddetti "lobi frontali", le aree del cervello dove sono localizzati (10)__________ stimoli inibitori, ovvero tutte quelle regole di autocontrollo che sono alla base del rispetto degli altri. È noto da tempo che lesioni in (11)__________ aree particolari danno vita alle cosiddette "sindromi frontali": chi (12)__________ soffre non ha più alcun senso del pudore o freni inibitori nel comportamento (13)__________ l'atteggiamento spesso irrazionale e aggressivo dei giovani sarebbe frutto di un momento inevitabile, indissolubilmente legato alla crescita. Una tesi ardita, che farà senz'altro discutere.
1. |
a) certo | b) qualcuno | c) uni | d) sé |
2. |
a) sia |
b) sarà | c) fosse | d) sarebbe |
3. |
a) in quali |
b) nelle cui | c) nei quali | d) in cui |
4. | a) Non |
b) A |
c) Basti | d) Senza |
5. |
a) benché | b) anche se | c) quando | d) perché |
6. |
a) pur essendo | b) é | c) sia | d) essendo |
7. |
a) questa | b) qual | c) quella | d) non |
8. |
a) a base dell' | b) alla base di | c) in base ad | d) alla base dell' |
9. |
a) essa | b) noi | c) sé | d) lei |
10. |
a) li |
b) i | c) gli | d) qualche |
11. |
a) queste | b) qualche | c) quell' | d) quest' |
12. |
a) ci | b) le | c) si | d) ne |
13. |
a) perché | b) per cui | c) per quale | d) per il cui |
Zgledi nalog pisnega sporočanja
Zgled 1: Govorno sporočanje z nebesedno iztočnico
Zgled 2: Govorno sporočanje z besedno iztočnico v materinščini
ŽENSKA V MOŠKEM POKLICU
Klepet z eno izmed voznic avtobusov LPP-ja. V tem poklicu se je našla. Voziti avtobus je morda še lažje kot avto. Potniki so včasih presenečeni.
Delo, 1. 9. 2001
Irenka Štefančič je ena izmed treh žensk, ki so zaposlene pri LPP-ju. Izpit za avto je naredila pri 18 letih, že 12 let je inštruktorica za B-kategorijo, pred petimi leti je opravila še izpit za avtobus. Vzroki za to so bili deloma finančni, čeprav jo vožnja tudi neizmerno veseli. Pravi, da se je v tem delu končno našla in svoje odločitve nikakor ne obžaluje. Sploh, ker ji je omogočila, da vsako leto teden ali dva vozi po tujini in tako združi prijetno s koristnim, saj vidi nekaj sveta. Na dan vozi pet do devet ur. To je služba, ki občasno zahteva delo ob sobotah, nedeljah in praznikih, zato mora malo potrpeti tudi družina. Sicer pa zunaj delovnega časa prav tako zelo rada vozi takrat seveda svoj osebni avto.
Na vprašanje, ali je tako velikemu in težkemu vozilu fizično kos, je dejala, da voziti avtobus pravzaprav ni težko, zahteva le več pozornosti in večjo predvidljivost kot vožnja osebnega avtomobila. Pri vožnji ni nikoli utrujena, zaspanost med nočno vožnjo ji vedno uspe premagati. Pravi, da je vsekakor bolj utrudljiva poletna vročina kot zahtevne zimske razmere. Delo je nikoli ne dolgočasi in ni monotono, saj vsak dan vozi po drugi progi, tako da prav dobro pozna celotno Ljubljano.
Štefančičeva je še dejala, da so ženske v tem poklicu popolnoma enakovredne moškim in da jo je moški kolektiv takoj sprejel; potniki pa so včasih kar presenečeni, ko za volanom zagledajo žensko.
Zdi se ji, da je voznic pri LPP-ju malo, v nasprotju z drugimi državami. Po njenem mnenju jih odvrača že predsodek, da je to moški poklic, in dejstvo, da je zaradi deljene službe lahko prikrajšana družina. Resda so voznice za malenkost šibkejše, vendar vozijo previdneje in manj tvegajo od svojih moških kolegov, je še dodala. Sama se trudi, da je vožnja z mestnim avtobusom za potnike čim varnejša, mirna in udobna.
Nasilja v svojem avtobusu še ni doživela, zgodilo se je le, da kdo ni hotel plačati vožnje.
Zgled 3: Govorno sporočanje z besedno iztočnico
MINERALE, NON SAI COSA BEVI
da Popotus, Avvenire Junior, 16 settembre 1999
Gli italiani snobbano l'acqua del rubinetto e preferiscono quella in bottiglia, frizzante o naturale, purché di fonte. Non si fidano dell'acquedotto ma non sanno cosa bevono in bottiglia. Non sanno ad esempio che esistono ben 19 sostanze pericolose dall'arsenico al nichel al cadmio ai nitrati- che possono essere contenute in una bottiglia senza che ci sia un cenno sull'etichetta. Questo grazie ad un decreto del 1992: un inganno legislativo che permette di non dichiarare la presenza di sostanze velenose e indesiderabili. La denuncia viene dall'Unione Europea che ha ora deciso di intervenire contro l'Italia. Brutta storia, considerato che gli italiani bevono a testa circa 124 litri di minerale all'anno.
Salute!
Zgled 4: Govorno sporočanje s pomočjo nebesedne iztočnice in vprašanj
Zgled 5: Govorno sporočanje s pomočjo besedne iztočnice in vprašanj
La scuola è finita, chi va in vacanza e chi deve superare l'ultima prova
Prepararsi online all'esame di maturità
a cura di Viviana Mazza, (9 giugno 2001)
Il 9 giugno è stato l'ultimo giorno di scuola per migliaia di studenti italiani. Ma non tutti potranno partire per le vacanze: sono più di 380 mila i ragazzi che affronteranno l'esame di maturità. La prima prova è quella di italiano, prevista per il 20 giugno. Quest'anno, anche la Rete si mobilita con suggerimenti, siti di studio, informazioni.
In attesa degli esami, è possibile trovare su Internet una grande quantità di materiale per esercitarsi e saperne di più sulla struttura delle prove della nuova maturità. Informazioni si possono trovare innanzitutto nel sito dello stesso Ministero della Pubblica Istruzione, con esempi di prove, pubblicazioni, materie e commissioni.
Numerosi sono i siti che offrono ai maturandi la possibilità di ripassare le varie materie, studiando insieme ad altri, usando risorse gratuite della Rete per documentarsi, scrivere le tesine e simulare le prove d'esame. Sono anche molte le nuove possibilità di copiare, attraverso sms e cellulari wap. E ci sono anche pagine dedicate ai professori, per orientarsi e confrontarsi.
Ma soprattutto la Rete cerca di sdrammatizzare. Si danno consigli per l'esame simili a vere e proprie istruzioni per la sopravvivenza: cosa mettere nello zaino? Cosa mangiare? Come usare il linguaggio del corpo? E si offre la possibilità di sfogarsi con i compagni di sventura in numerosi forum. Ma d'altra parte, si consiglia anche di consultare il proprio oroscopo, ascoltare la canzone «Notte prima degli esami di Venditti, e poi incrociare le dita.
Dopo aver letto attentamente il testo, rispondi alle seguenti domande:
Zgled 6: Govorno sporazumevanje
1. Durante un tuo prossimo viaggio in Italia avrai bisogno di spostarti in auto. Telefona all'agenzia di noleggio per prenotare un'auto.
Parla direttamente al tuo interlocutore (direttore dell'agenzia, personalizzato dal tuo insegnante d'italiano), aiutandoti con espressioni sottoelencate.
MASSIMA SERIETÀ e CORTESIA
Prima di prenotare, interpellateci
Forse siamo la soluzione che cercate!
Bralno razumevanje
Zgled 1:
Zgled 2:
1F, 2V, 3F, 4V
Zgled 3:
Zgled 4:
1d, 2c, 3b, 4a, 5a, 6c
Zgled 5:
Medicinale | Dosi e modalità d'impiego |
1. Moment 200 | 1-2 confetti 2-3 volte al giorno |
2. Guaiacalcium | 1/2 cucchiaio 2-3 volte al giorno |
3. Moment 200; Cemirit |
1-2 confetti 2-3 volte al giorno; 1 compressa 2-3 volte al giorno |
4. nessuno | / |
5. Cemirit | soltanto dietro prescrizione medica |
6. Moment 200 | 1-2 confetti 2-3 volte al giorno |
Zgled 6:
A3, B1, C4, D6, E2, F5
Zgled 7:
1 F, 2A, 3D, 4E, 5H, 6C, 7L
Poznavanje in raba jezika
Zgled 1:
Zgled 2:
Zgled 3:
Zgled 4:
Zgled 5:
1B, 2A, 3D, 4C, 5C, 6A, 7B, 8D, 9C, 10C, 11A, 12D, 13B,
ČOK, L., J. SKELA, B. KOGOJ, C. RAZDEVŠEK PUČKO. 1999. Učenje in poučevanje tujega jezika. Koper/Ljubljana: ZRS/PeF
INTERNATIONAL BACCALAUREATE, Middle Years Programme, 1997/98
Modern Languages: Learning, Teaching, Assessment. 1996. A Common European Framework of Reference. Guide for Curriculum designers. Strasbourg: Council of Europe Publishing.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2000. 1988. Državni izpitni center. Ljubljana.
Predmetni katalog znanj za italijanščino kot drugi jezik. 1999. Ljubljana.