Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 46. seji, 13. 12. 2001
VSEBINA
1. UVOD
3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA
3.1. SHEMA IZPITA
3.2. TIPI NALOG
3.3. VREDNOTENJE
5. LITERATURA
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo za slovenščino kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre je namenjen dijakom srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom. Vsebuje podatke o ciljih, vsebinah, poteku izpita in načinu ocenjevanja.
Izpitni katalog za poklicno maturo temelji na veljavnih učnih načrtih:
Izhodišče za pripravo izpitnega kataloga za poklicno maturo iz slovenščine kot drugega jezika je bil poleg navedenih učnih načrtov tudi izpitni katalog za poklicno maturo iz slovenščine kot materinščine (Katalog znanja za poklicno maturo, 2001).
Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
Pravilnik o poklicni maturi zahteva, da naloge za pisni izpit iz slovenščine pripravi predmetna izpitna komisija. Znanje kandidata ocenita dva učitelja, in sicer skladno z merili in na način, ki je določen s Predmetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo za slovenščino kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre. Vprašanja za ustni izpit pripravijo učitelji na šoli v skladu s prej omenjenim izpitnim katalogom.
Slovenščina je drugi jezik teh dijakov, zato so izpitne vsebine in cilji drugačni kot pri materinščini (italijanščini). Ker je slovenščina njihov državni jezik, jim ustrezno obvladovanje tega jezika omogoča vključevanje v ožje dvojezično in širše družbeno okolje.
SPLOŠNI
CILJI:
PISNEGA IZPITA
Kandidat dokazuje:
USTNEGA IZPITA
Kandidat dokazuje:
Izpit iz slovenščine je sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega.
Pisni izpit traja 120 minut. Naloge za pisni izpit pripravi Predmetna komisija za slovenščino za poklicno maturo.
Pisni izpit je sestavljen iz dveh izpitnih pol, čas pisanja posamezne izpitne pole je 60 minut. Med pisanjem obeh pol imajo kandidati pravico do odmora (predvidoma 15 minut).
Pisni izpit ocenita dva ocenjevalca na podlagi točkovnika in dodatnih navodil za ocenjevanje.
S pisnim delom se preverja:
Ustni izpit traja 20 minut, priprava nanj pa 20 minut.
Izpitne listke za ustni izpit sestavijo učitelji v šoli.
Naloge na izpitnem listku so:
PISNI izpit (60 točk)
Izpitna pola |
Naloge |
Čas reševanja |
Potrebno gradivo |
Št. točk |
1 |
Branje oz poslušanje neumetnostnega besedila (do 350 besed) a) razčlemba besedila b) pisanje krajšega besedila izbrane besedilne vrste |
60 min |
1 izpitna pola + priloga – izhodiščno besedilo oz. posnetek + navodila za ocenjevanje |
30 |
2 |
Tvorba daljšega pisnega besedila: Predmetna izpitna komisija vsako leto določi temo vodenega pisnega sestavka na književno temo (po literarni predlogi slovenskega avtorja 19. oz. 20. stol. – po katalogu) in temo oz. besedilno vrsto daljšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste iz kataloga (možnost oblikovanja koncepta) |
60 min |
1 izpitna pola + priloga – izhodiščno besedilo + navodila za ocenjevanje
|
30 |
SKUPAJ |
|
120 min |
60 |
USTNI IZPIT:
KNJIŽEVNOST (15 + 5 za upoštevanje dialoškosti)
1. glasno branje priloženega odlomka/dela odlomka umetnostnega besedila (5 točk)
2. vodena interpretacija in umestitev prebranega umetnostnega besedila (10 točk)
JEZIK (15 + 5 za upoštevanje dialoškosti)
3. jezikovno vprašanje ob predloženem kratkem neumetnostnem besedilu ali vprašanje o vlogi in položaju slovenskega jezika v Republiki Sloveniji (5 točk za prepoznavanje jezikovne posebnosti, 10 za popravek in njegovo utemeljevanje)
Ustni izpit traja 20 minut.
PISNI DEL
Prva izpitna pola
Naloge zaprtega tipa:
Naloge polodprtega tipa – strukturirane naloge (naloge s podvprašanji)
Naloge odprtega tipa – tvorba krajše neumetnostne besedilne vrste
Druga izpitna pola
Naloga odprtega tipa – tvorba daljšega pisnega besedila (vodeni pisni sestavek na književno temo ali daljše neumetnostno besedilo dane besedilne vrste).
USTNI DEL
Naloga zaprtega tipa: glasno branje predloženega umetnostnega
besedila/odlomka/dela
Naloge polodprtega in odprtega tipa: odgovori na vprašanja in dialog
Merila za vrednotenje
1. izpitna pola – 30 točk
Vsaka naloga v izpitni poli je ovrednotena z določenim številom točk.
2. izpitna pola – 30 točk
Kandidat v interpretativnem besedilu izhaja iz literarne predloge in upošteva dana navodila (vodena interpretacija) ali tvori neumetnostno besedilno vrsto in upošteva temo, ki jo določi predmetna izpitna komisija, ter značilnosti dane besedilne vrste.
Pri tvorjenju daljšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste ocenjevalec ovrednoti:
PRVINE |
OPIS |
TOČKE |
naklonska sestava |
upoštevanje zgradbe besedilne vrste (tudi zunanja oblikovanost) |
6 |
predmetnopomenska sestava |
povezanost vsebine s temo, ustrezen način razvijanja teme, pomenska, oblikovna in aktualnostna povezanost povedi |
7
|
okoliščinska sestava |
slogovna ustreznost besed, besednih oblik in sestave povedi |
5 |
besedno-slovnična sestava |
raba besed slovenskega knjižnega jezika in upoštevanje pravil SKJ |
6 |
tvarna sestava |
upoštevanje pravopisnih pravil SKJ (tudi estetskost besedila) |
6 |
SKUPAJ |
|
30 |
V pisnem interpretativnem besedilu ocenjevalec ovrednoti:
PRVINE |
OPIS |
TOČKE |
znanje, razumevanje |
povzetek/obnova besedila/odlomka; umestitev avtorja v književno obdobje/smer |
5 |
razlaga, analiza |
razlaga podobnosti in razlik; analiza posameznih prvin: motivi, književne osebe, dogajalni čas, dogajalni prostor |
6 |
predstavitev dejstev in stališč |
utemeljevanje, argumentiranje s primeri iz besedila; logično členjenje (zgradba) |
6 |
sinteza, izkušenjsko vrednotenje |
povzetek temeljnih ugotovitev; opredeljevanje do ugotovitev; presoja |
6 |
jezikovna ustreznost in pravilnost |
slogovna ustreznost, bogastvo besedišča ter pravopisna in slovnična pravilnost |
7 |
SKUPAJ |
|
30 |
JEZIK
Berejo oz. poslušajo neumetnostno besedilo:
Razčlenjuje brano oz. poslušano besedilo:
Tvorijo besedilo dane besedilne vrste:
KNJIŽEVNOST
OBVEZNA BESEDILA IN OBDOBJA |
POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO |
Srednji vek Brižinski spomeniki |
Kulturnozgodovinski oris Verska vsebina, literarnozgodovinski pomen |
Reformacija, protireformacija in barok na Slovenskem
Trubar, Proti zidavi cerkva
Svetokriški, Na noviga lejta dan (odlomek) |
Zgodovinske in kulturnozgodovinske značilnosti časa
Protestantska miselnost, polliterarno besedilo, jezikovne značilnosti
Pridiga |
Ljudsko slovstvo
Od lepe Vide Kralj Matjaž |
Značilnosti in vrste ljudskega slovstva
Razvoj motiva, baladne prvine Ljudska pripovedka |
Razsvetljenstvo na Slovenskem
Vodnik, Dramilo |
Razsvetljenske ideje: poučnost, utilitarizem, optimizem, alpska poskočnica |
Romantika na Slovenskem
Prešeren, Sonetni venec, 1. in 15. sonet Prešeren, Zdravljica Prešeren, Krst pri Savici |
Prešernova osebnost in delo, predstavniki kulturnega življenja (Čop, Kopitar ...) Sonet, zgradba Sonetnega venca, motivna in tematska analiza Napitnica, idejna in oblikovna analiza Zgradba in interpretacija epa (Črtomirova usoda, pomen pokristjanjevanja Slovencev, lirske, epske in dramatske prvine) |
Med romantiko in realizmom na Slovenskem
Tavčar, Cvetje v jeseni (odlomek) Kersnik, Jara gospoda (odlomek)
Jenko, Obrazi (1. in 5.) |
Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri, vrste in zvrsti
Tema, motivi, pripovedne osebe, pripovedovalec, slog
Oblikovna (kitica, verz), motivna in slogovna interpretacija |
Slovenska moderna
Kette, Na trgu
Župančič, Vsa tenka, vsa mirna Gradnik, Istrska vas Cankar, Gospod stotnik Cankar, Hlapci ali Kralj na Betajnovi |
Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki, vrste in zvrsti
Podoknica, motivno-tematska in slogovna interpretacija, impresionizem Motivno-tematska in slogovna interpretacija Idejna in slogovna analiza, podobe, verz Simbolika, zgradba, slog, črtica Satiričnost, idejna analiza, dramske osebe, dramska tehnika |
Slovenska književnost med obema vojnama
Kosovel, Slutnja ali
Moja pesem ali
Pesem št. X Grum, Dogodek v mestu Gogi (prizor) Voranc, Boj na požiralniku (odlomek) Kosmač, Tantadruj (odlomek) |
Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, literarne smeri, predstavniki, vrste in zvrsti
Motivno-tematska in slogovna interpretacija, iumpresionizem, nominalni slog Motivno-tematska in slogovna interpretacija, ekspresionizem Konstruktivizem, montaža Ekspresionizem; grotesknost, didaskalije
Socialni realizem, simbolika
Motivno-tematska in slogovna interpretacija |
Slovenska književnost med 2. svetovno vojno
Bor, Srečanje |
Teme, motivi, slog, vrste in zvrsti (dnevniška proza)
Balada, motivno-tematska in slogovna interpretacija |
Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni PESNIŠTVO Zlobec, Gazelica
Šalamun, Stvari 5
PRIPOVEDNIŠTVO Kocbek, Črna orhideja (odlomek) Rožanc, Ljubezen (odlomek) Tomšič, Šavrinke (odlomek)
DRAMATIKA Jančar, Veliki briljantni valček (prizor)
|
Značilnosti literarnih smeri
Intimizem, motivno-tematska in slogovna interpretacija Ludizem
Motivno-tematska analiza, eksistencialistične prvine v noveli Sporočilo, jezik, slog, sodobno pripovedništvo Motivno-tematska in slogovna interpretacija
Sodobna groteskna drama |