SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KAMNOSEK (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

OSNOVE VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

33

15

48

3.

    

 

skupaj

33

15

48

*  T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo

**V - vaje, pri katerih vajenci niso deljeni v skupine

*** - oznaka vsebin, integriranih iz kemijskega dela naravoslovnih predmetov

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Predmet obravnava osnove zakonodaje, teorije in načrtovanja del s področja ohranjanja in podaljšanja obstoja materialne in nematerialne kulturne dediščine. Pri predmetu vajenci:

  • spoznajo dejavnost varovanja materialne in nematerialne dediščine,

  • spoznajo ustanove katerih dejavnost je varovanje kulturne dediščine,

  • spoznajo pomen varovanja dediščine za nacionalno samobitnost,

  • pridobijo pozitiven odnos do predmetov dediščine,

  • razvijajo odnos do lastnega dela in dela drugih pri varovanju in obnovi dediščine,

  • spoznajo temeljne predpise, ki urejajo področje kulturne dediščine,

  • spoznajo postopke restavratorsko konzervatorskega dela,

  • spoznajo pomen prezentacije del na spomenikih kulturne dediščine širši javnosti,

  • razvijajo občutek za vrednotenje kakovosti in oblikovne vrednosti kamnoseških del iz preteklosti.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    SPLOŠNO O DEDIŠČINI

    Vajenec

    Vajenec

    VAJE

  • definicija dediščine,

  • zvrsti obravnavanega gradiva,

  • terminologija.

    		•

  • spozna razliko med naravno in kulturno dediščino;

  • razlikuje materialno in nematerialno dediščino;

  • razume nove pojme in besede;

    		•

    Pridobi spoznanja o pomenu kulturne dediščine za nacionalno samobitnost.

    Razvija čut za vrednote tradicionalnega stavbarstva.

    Oznaka kulturnih spomenikov na karti domačega kraja.

    Ogled označenih spomenikov na terenu.

    Poročilo o ogledu.

    ORGANIZIRANJE IN ZAKONODAJA S PODROČJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE

     

     

     

  • ministrstvo, upravne organizacije in javni zavodi,

  • ustava, zakoni, konvencije, kodeks.

    		•

  • seznani se z organizacijsko in pravno ureditvijo varovanja kulturne dediščine;

  • razume pomen povezovanja različnih strok;

  • spozna pomen temeljite priprave in načrtovanja dela;

  • razume pomen spoštovanja predpisov pri posegih v okolju in na kulturnih spomenikih;

  • zaveda se obsega svojih pristojnosti pri obnovi kulturnega spomenika;

    		•

    Zna ceniti vlogo drugih sodelujočih pri skupinskem delu.

    Pridobiva poklicno samozavest.

    Razvija čut za odgovorno delo.

    Obisk in ogled dejavnosti arhiva, muzeja, knjižnice ali zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščin.

    PATOLOGIJA MATERIALOV

     

     

     

  • vzroki propadanja materialov,

  • delovanje soli,

  • delovanje UV žarkov,

  • delovanje živih organizmov,

  • posledice onesnaženja ozračja,

  • konstrukcijske napake,

  • temperaturno raztezanje.

    		•

  • spozna posebnosti stanja starajočih se in poškodovanih materialov;

  • razume posledice napačnih konstrukcijskih rešitev;

  • razume pomembnost  znanja o lastnostih gradbenih materialov;

  • razume pomen pravilne izbire, vgraditve in zaščite materialov za njihovo trajnost;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    Pridobiva čut osebne odgovornosti za kvaliteto dela.

    Ogled laboratorija za raziskavo materialov.

    *** V tem poglavju so integrirane vsebine kemijskega dela naravoslovnih predmetov v obsegu najmanj pet ur.

    RESTAVRATORSKO KONSERVATORSKI POSEGI

     

     

     

  • strokovne priprave na poseg,

  • merjenje in risanje obstoječega stanja,

  • raziskava poškodb,

  • izbira nadomestnega materiala,

  • postopek saniranja poškodb.

    		•

  • razume tehnično dokumentacijo;

  • zna brati načrt;

  • razloži vrstni red del pri restavratorskem posegu;

  • določi vrste del povezane z drugimi poklici;

  • načrtuje svoje delo v okviru celotnega posega;

    		•

    Krepi sposobnost za načrtovanje dela.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Predvideva posledice napačnih odločitev.

    Obisk restavratorske delavnice ali lokacije restavratorsko konservatorskega posega.

    SIMULACIJA RESTAVRATORSKO KOSERVATORSKEGA POSEGA NA MODELU

     

     

     

  • ambienta,

  • konstrukcije ali konstrukcijskega sklopa,

  • detajla.

    		•

    Zna na modelu predvideti in pripraviti:

  • vrsto posega (preservacija, konserviranje, restavriranje, rekonstrukcija, renoviranje, revitalizacija, čiščenje, odstranjevanje, utrjevanje, kopiranje);

  • določiti nadomestni material;

  • pripraviti osnovne skice in načrte;

  • pripraviti šablone;

  • izdelati model – maketo s prikazom izbranega postopka;

    		•

    Krepi ustvarjalnost pridobiva spretnost in natančnost.

    Pridobiva poklicno identifikacijo.

    Ceni delo prednikov in razvija odgovornost za zaščito njihovega dela.

    Seminarska naloga:

  • izbere kulturni spomenik v domačem kraju;

  • pridobi dovoljenje za izdelavo naloge pri lastniku ali upravniku spomenika;

  • skicira, izmeri in nariše obstoječe stanje na terenu.

  • oceni poškodbe;

  • izdela osnutek programa prenove za obseg del v njegovi poklicni pristojnosti;

  • nariše načrt ter izdela pripomočke za izdelavo modela;

  • na modelu predstavi potek posega na izbranem spomeniku.

    		•

    DOKUMENTIRANJE IN IZDELAVA POROČILA

     

     

     

  • pisno,

  • grafično,

  • foto,

  • materialno.

    		•

  • zna napisati poročilo o simulaciji posega na modelu;

  • uporablja različne načine dokumentiranja;

  • poskrbi za estetski izgled izdelanega gradiva;

    		•

    Zaveda se pomembnosti svojega dela.

    Izdelava poročila kot sestavnega dela seminarske naloge

    PREZENTACIJA

     

     

     

  • predstavitev poteka simulacije restavratorskega posega.

    		•

  • ovrednoti pomen svojega dela pri obnovi kulturnega spomenika;

  • prepozna kvaliteto obravnavanega elementa;

  • zna predstaviti svoje delo v ustni in grafični obliki.

    		•

    Zaveda se pomembnosti širjenja zavesti o kulturnih vrednotah.

    Pridobiva poklicno samozavest.

    Pridobiva samozavest pri nastopanju pred poslušalci.

    Seminarsko nalogo predstavi:

  • v obliki predavanja sošolcem in učiteljem;

  • v obliki predavanja ali razstave v javni ustanovi v domačem kraju (kulturni dom, knjižnica, šola).

    		•

    5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

  • Rudofsky Bernard, Arhitektura bez arhitekata, Gradevinska knjiga, Beograd 1976

  • Več avtorjev, Pozdravljeni prednamci, Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, publikacija Mestnega muzeja ob razstavi,  Mestni muzej, Ljubljana 1996

  • Zadnikar Marijan, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, Mohorjeva družba, Celje 1975

  • Ivan Komelj, Gotska arhitektura, Slovenska matica, Ljubljana 1973

  • Cankar Izidor, Razvoj stila v visokem in poznem srednjem veku, Slovenska matica, Ljubljana 1931

  • Toman Rolf, Die Kunst der Gotik, Konenmann, Koln 1998

  • Več avtorjev, Arhitektura 16.st. na slovenskem, publikacija Arhitekturnega muzeja, Arhitekturni muzej,  Ljubljana 1997

  • [umi Nace, Ljubljanska baročna arhitektura, Slovenska matica, Ljubljana 1976

  • Resman Blaž, Barok v kamnu, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Ljubljana 1995

  • Več avtorjev, Barok na slovenskem, zbornik ob razstavi, Narodna galerija, Ljubljana 1961

  • Šumi Nace, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 1954

  • Sedej Ivan, Kmečka hiša na slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976

  • Pertot Ivan, Kamnita dediščina Krasa, 2.knjiga, Mladika, Trst 1997

  • Ciglič Zvona, Kamniti svet, Pokrajinski muzej Koper, Koper 1993

  • Kajzelj Miroslav, Bovška hiša, Debora,  Ljubljana 1997

  • Piškur Milana, Žitko Sonja, Ljubljansko Navje, DZS, Ljubljana 1997

  • Ashurst John, Nicola, Practical Building Conservation, Stone Masonry, Gower technical Press, London 1990

  • Fister Peter, Glosar arhitekturne tipologije, Ministrstvo za okolje in prostor RS,  Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana1993

  • Kregar Rado, Naravni kamen za tehniko in okras, DZS, Ljubljana 1947

    Iz navedenega seznama in drugih virov učitelj pomaga vajencu izbrati primerno literaturo kot pomoč pri izdelavi seminarske naloge.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • seminarska naloga (predstavitev v obliki nastopa (predavanja) ali razstave),

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsebine predmeta Osnove varovanja kulturne dediščine so prilagojene nivoju zahtevnosti srednje poklicne šole. Program s prilagoditvami je zasnovan na osnovi enako imenovanega predmeta za umetniške gimnazije, katerega avtor je prof. Ivan Bogovčič ter Restavratorski center Slovenije.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Definicija dediščine

    Terminologija

    Umetnost

  • zgodovina arhitekture;

    		•

    Poškodbe na materialih

    Nadomestni materiali

    Materiali

    Tehnologija

    Naravoslovni predmeti – fizika

  • poznavanje lastnosti materialov;

  • zakonitosti gradbene fizike;

    		•

    Priprave na restavratorsko konservatorski poseg

    Tehnično risanje z opisno geometrijo

  • skiciranje, merjenje in risanje;

    		•

    Postopek saniranja poškodb

    Izbira nadomestnega kamna

    Tehnologija

    Materiali

    Praktični pouk

  • poznavanje kamna;

  • poznavanje oblik in postopka izdelave profilov;

  • poznavanje zgodovinskih načinov obdelave kamna;

    		•

    Prezentacija naloge

    Tehnologija

    Materiali

    Tehnično risanje z opisno geometrijo

  • poznavanje teorije;

  • znanje o kamnu;

  • znanje risanja in oblikovanja.

    		•