SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PEK (ds)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

PREHRANA Z MIKROBIOLOGIJO ŽIVIL

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

60

39

99

2.

51

15

66

3.

53

15

68

skupaj

164

69

233

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu vajenci:

  • spoznajo celico kot osnovno življenjsko enoto vseh živih bitij,

  • spoznajo osnovne življenjske procese,

  • spoznajo snovi, kemijske reakcije in kemijske vezi,

  • spoznajo ogljik in ogljikove spojine,

  • spoznajo lastnosti in zgradbo hranilnih snovi ter njihov pomen za človekov organizem,

  • spoznajo delitev živil v skupine,

  • seznanijo se z živilsko zakonodajo,

  • spoznajo načine konzerviranja, skladiščenja in embaliranja živil ter vplive na kakovost,

  • razvijajo zavest o pomenu higiene prehrane,

  • seznanijo se z energijsko in hranilno vrednostjo živil in obrokov,

  • spoznajo prebavo in presnovo v človekovem telesu,

  • seznanijo se z različnimi tipi prehrane in dietami,

  • zavejo se pomena skrbi za lastno zdravje,

  • spoznajo pomen delovanja mikroorganizmov v naravi in uporabo v živilski industriji,

  • spoznajo uporabo mikroorganizmov za ohranjanje čistega življenjskega okolja,

  • poznajo metabolizem mikroorganizmov in njegovo uporabo,

  • poznajo vplive na zdravstveno neoporečnost živil,

  • spoznajo organizacijo kontrole kakovosti in zdravstvene neoporečnosti živil,

  • poznajo vire okužb živil z mikroorganizmi in paraziti in načine preprečevanja okužb,

  • poznajo posledice zastrupitev in okužb z živili,

  • poznajo namen in načine ter kontrolo čiščenja in sanitacije v živilski industriji,

  • razvijajo poklicno odgovornost delavcev v živilski industriji za zdravje potrošnika,

  • razvijajo zavest o poklicni odgovornosti,

  • razvijajo sposobnost za timsko delo.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. Letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    BIOLOGIJA

    Vajenci

    Vajenci

     

  • biologijo spoznajo kot znanost in vedo o življenju;

    		•

  • opredelijo mesto biologije v znanosti in njen pomen v vsakdanjem življenju;

    		•     

    celica

     

     

     

  • celico spoznajo kot osnovno življensko enoto vseh živih bitij;

    		•

  • poznajo vrste celic, naštejejo celične strukture in spoznajo njihov pomen;

    		•

    Spoznajo, da je optimalno delo posamezne celice potrebno za uspešnost organizma.

    Vaja: osmoza, difuzija.

    mikroskop

     

     

     

  • spoznajo mikroskop in ga znajo uporabljati;

    		•

  • naštejejo osnovne dele mikroskopa;

  • znajo pripraviti mikroskopske preparate in natančno opazovati objekte;

    		•

    Razvijajo odgovornost za instrumente.

    Navajajo se na red in čistočo pri delu.

    Vaja: mikroskopiranje celic.

    osnovni življenski procesi

     

     

     

  • spoznajo osnovne življenske procese (fotosinteza, celično dihanje in vrenje) ter encime, ki v teh procesih sodelujejo;

  • spoznajo celični cikel;

    		•

  • razložijo potek procesov, procese primerjajo in spoznajo njihov pomen za človeka;

  • dokažejo nekatere produkte;

  • razlikujejo stopnje celične delitve;

    		•

    Izoblikujejo kulturo pitja alkoholnih pijač.

    Zavejo se problema alkoholizma.

    Spoznajo pomen rastlin pri proizvajanju kisika na zemlji.

    Vaja: dokaz produktov alkoholnega vrenja, dokaz produktov fotosinteze.

    ekologija

     

     

     

  • obvlada osnovne ekološke pojme;

  • pozna ekologijo poulacij;

  • zna razložiti ekološko ravnovesje;

  • pozna kroženje snovi in pretok energije v naravi;

  • pozna zgradbo ekosistemov;

  • zna razlikovati med vrstami ekosistemov;

  • razume vpliv rastlinin živali na okolje;

  • pozna povzročitelje onesnaževanja in posledice le tega;

  • pozna glavne ekološke probleme in potrebne ukrepe za njihovo reševanje;

  • seznani se z varovanjem naravne dediščine;

    		•

  • azlikujejo posamezne ekološke pojme;

  • opredeli glavne lastnosti populacij;

  • razloži pojem ekološko ravnovesje;

  • razloži pojmeproizvajalec, potrošnik in razgrajevalec;

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu;

  • osvoji posamezne dejavnike ekosistema in njihov medsebojni vpliv;

  • razlikuje vrste ekosistemov in njihove značilnosti;

  • analizira posledice onesnaževanja posameznih ekosistemovin ugotavlja povzročitelje;

  • pozna glavne vire onesnaževanjaokolja in pojasni njihove posledice za naravo;

  • opredeli pojem naravna dediščina;.

    		•

    Razvija zavest o pomenu zdravega in škodljivosti onesnaženega okolja.

    Razvija osebno odgovornost pri varstvu okolja

    Vaja: terensko delo: spoznavanje izbranega ekosistema.

    Vaje: primerjava različnih načinov povezanosti organizmov v habitat.

    Vaje: primerjava različnih populacij med seboj.

    Vaja: ponazoritev prehranjevalne verige.

    Referat: opiše posamezne vrste ekosistemov v okolici svojega doma.

    Vaje: opazovanje in proučevanje izbranega naravnega okolja.

    Vaje: iskanje rešitve ekoloških problemov.

    kemija

     

     

     

  • kemijo spoznajo kot vedo o snoveh in snovnih spremembah;

    		•

  • spoznajo njene vplive na okolje in njeno vlogo v družbi

  • spoznajo osnovni laboratorijski pribor in tehnike eksperimentiranja;

    		•

    Razvijajo odgovornost pri ravnanju z nevarnimi snovmi in skrbijo za varnost.

    Vaja: osnovne laboratorijske tehnike.

    snovi

     

     

     

  • spoznajo snovi;

  • naštejejo postopke ločevanja snovi;

  • opredelijo pojme elementi, spojine, atomi, ioni;

  • poznajo zgradbo periodnega sistema;

    		•

  • snovi razdelijo v čiste snovi,zmesi ter homogene in heterogene snovi;

  • znajo ločiti nekatere zmesi;

  • spoznajo kaj je ar in znajo izračunati mr, zgradbo atoma povežejo s periodnim sistemom;

  • znajo uporabiti periodni sistem;

    		•   

    VAJA: Ločevanje zmesi.

    kemijske reakcije

     

     

     

  • opredelijo jih kot snovne spremembe;

  • spoznajo vrste kemijskih reakcij (sinteza, analiza, substitucija);

    		•

  • opredelijo pojme reaktant in produkt;

  • spoznajo potek kemijskih reakcij ter jih izvedejo;

  • spoznajo in uporabijo sistem preprostega urejanja reakcij;

    		•

    Skrbijo za ekonomičnost pri uporabi kemikalij.

    Skrbijo za red, varnost in natančnost pri delu.

    Vaja: kemijska reakcija.

    kemijske vezi

     

     

     

  • spoznajo vrste kemijskih vezi (ionska, kovalentna);

    		•

  • naštejejo vrsto vezi in spoznajo kako nastanejo;

  • na primeru znajo ugotoviti vrsto vezi;

    		•     

    VODA IN VODNE RAZTOPINE

     

     

     

  • spoznajo zgradbo molekule vode;

  • spoznajo vzroke za raztapljanje in sestavo raztopin;

  • spoznajo elektrolite (kisline, baze, soli);

    		•

  • poznajo zgradbo vode, njene lastnosti in jo opredelijo kot polarno topilo;

  • znajo pripraviti raztopino z določenim masnim deležem

  • spoznajo pojem pH,

  • spoznajo in uporabijo indikatorje;

    		•

    Razvijajo ročne spretnosti.

    Vaja:

  • raztapljanje,

  • priprava odstotne raztopi,

  • titracija,

  • indikatorji.

    		•

    OGLJIK IN OGLJIKOVE SPOJINE

     

     

     

  • ogljik spoznajo kot pomembni element v organskih spojinah;

  • spoznajo osnove organskih reakcij;

  • spoznajo pravila za poimenovanje organskih spojin;

    		•

  • naučijo se delati z modeli;

  • spoznajo potek organskih reakcij;

  • znajo poimenovati nekatere organske spojine;

    		•     

    OGLJIKOVODIKI

     

     

     

  • spoznajo razdelitev ogljikovodikov in kriterije delitve (ALKANI, ALKENI, ALKINI,CIKLIČNI IN AROMATSKI OGLJIKOVODIKI);

    		•

  • spoznajo skupine ogljikovodikov, njihovo zgradbo, lastnosti, formule, uporabo in predstavnike;

  • iz njihove zgradbe sklepajo na značilne reakcije in jih znajo poimenovati;

    		•     

    ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE

     

     

     

  • spoznajo skupine kisikovih organskih spojin (ALKOHOLI, ETRI, KETONI, ALDEHIDI, KISLINE, ESTRI);

    		•

  • spoznajo reakcije za njihov nastanek;

  • poznajo funkcionalne skupine;

  • naštejejo predstavnike posamezne skupine, njihove lastnosti, uporabo, značilnosti in jih znajo poimenovati;

    		•

    Predvidijo posledice uživanja alkohola.

    Vaja:

  • lastnosti alkoholov,

  • alkotest,

  • sinteza estrov.

    		•

    LIPIDI

     

     

     

  • spoznajo skupine lipidov in jih uvrstijo med estre (masti in olja, fosfolipidi);

  • poznajo mila;

    		•

  • znajo razdeliti lipide, poznajo njihovo kemijsko zgradbo, lastnosti in pomen;

  • mila opredelijo kot soli maščobnih kislin;

  • znajo pripraviti milo;

    		•   

    VAJA:

  • lastnosti lipidov,

  • pridobivanje olja,

  • sinteza mila.

    		•

    OGLJIKOVI HIDRATI

     

     

     

  • spoznajo skupine ogljikovih hidratov (MONOSAHARIDI, DISAHARIDI, POLISAHARIDI);

    		•

  • znajo jih razdeliti in našteti predstavnike posameznih skupin;

  • poznajo njihovo kemijsko zgradbo, lastnosti in kje jih najdejo;

    		•   

    VAJA: Dokaz glukoze, lastnosti škroba.

    ORGANSKE DUŠIKOVE SPOJINE

     

     

     

  • spoznajo vrste dušikovih organskih spojin;

  • spoznajo beljakovine in polimere.

    		•

  • poznajo njihono poimenovanje, funkcionalne skupine, lastnosti in glavne reakcije;

  • aminokisline spoznajo kot osnovne gradbene enote beljakovin, ki se povezujejo s peptidno vezjo;

  • razložijo pomen beljakovin za človeka in jih razdelijo po njihovi funkciji;

  • poznajo predstavnike polimerov, njihove dobre in slabe lastnosti ter uporabo.

    		•

    Zavejo se odgovornosti pri uporabi nekaterih dušikovih spojin, ker so rakotvorne.

    		  

    2. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    OSNOVNI POJMI O PREHRANI

    Vajenci

    Vajenci

    		  

  • spozna pomen hrane za zdravje;

  • primerja prehrane v svetu in pri nas;

  • poišče povezavo hrana in človeško telo;

    		•

  • oblikuje povezanost zdravstvenih, ekonomskih in ekoloških vplivov na kakovost življenja in hrane;

  • pozna pomen hranilnih snovi;

    		•

    Zave se povezanosti prehrane in zdravja

    Razvija občutek pomembnosti hranilnih snovi v prehrani

    Slikovni material, strokovni članki.

    Delo v parih: «prehranjevalne navade« (anketa).

    HRANILNE SNOVI OGLJIKOVI HIDRATI

     

     

     

  • zna opisati zgradbo;

  • pozna vrste;

  • spozna lastnosti in pomen za človeški organizem;

    		•

  • obrazloži pomen esencialnih in neesencialnih snovi;

    		•

    Zave se pomena esencialnih in neesencialnih snovi

    Razvija občutek pomembnosti ogljikovih hidratov v člov. Org.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    BELJAKOVINE

     

     

     

  • zna opisati zgradbo;

  • pozna vrste;

  • spozna lastnosti in pomen za človeški organizem;

    		•

  • pozna osnovne značilnosti in lastnosti posameznih hranilnih snovi;

    		•

    Zave se pomena beljakovin v člov. Org.

    Vaje: vajenci opravijo vaje iz delovnega zvezka za določene hranilne snovi.

    MAŠČOBE

     

     

     

  • zna opisati zgradbo;

  • pozna vrste;

  • spozna lastnosti in pomen za človeški organizem;

  • spozna pomen holesterola;

    		•

  • opredeli pomen različnih hranilnih snovi za človeški organizem;

  • pojasni škodljivost prekomernega uživanja maščob;

    		•

    Zave se funkcije maščob v človeškem organizmu.

    Delo v parih: »ekologija, onesnaževalci voda«.

    VODA

     

     

     

  • spozna vlogo vode v telesu;

  • pozna vrste;

  • spozna lastnosti in uporabnost;

  •  pozna potrebe po vodi;

    		•

  • pojasni pomen vode v organizmu;

    		•

    Razvija občutek odgovornosti do pitne vode.

    Zave se ekološke problematike.

     

    MINERALNE SNOVI

     

     

     

  • spozna vrste;

  • pozna naravne vire;

  • spozna pomen za človeški organizem, (koristni,škodljivi);

  • pozna posledice pomanjkanja;

    		•

  • pojasni pomen mineralnih snovi v organizmu;

  • opredeli škodljive mineralne snovi;

    		•

    Zave se pomembnosti zaščitnih snovi za ohranitev zdravja.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    VITAMINI

     

     

     

  • spozna topne v vodi in topne v maščobah

  • zna opisati lastnosti;

  • spozna pomen za človeški organizem in posledice pomanjkanja;

  • pozna naravne vire;

  • razume pomen priprave živil za ohranitev vitaminov in mineralov v njih;

    		•

  • pozna kakšne so potrebe po določenih vitaminih kakšne so posledice pomanjkanja;

  • opredeli vitamine na osnovi topnosti;

  • razloži pomen priprave živil;

    		•

    Razume vzročno povezanost živil in njihove priprave glede ohranjenja vitaminske in mineralne vrednosti.

    Delo v parih: »pregled vsebnosti hranilnih snovi v različnih živilih s pomočjo tablic«.

    ŽIVILA

     

     

     

  • spozna razdelitev živil po prevladujoči hranilni snovi (vrste, pomen, lastnosti posameznih skupin živil);

  • pozna piramido oz. razporeditev živil po načelih zdrave prehrane,

  • spozna zakone in predpise s področja živilske stroke;

  • spozna in razlikuje dodatke v hrani (aditivi, začimbe);

  •  spozna poživljajoče napitke in njihove lastnosti;

    		•

  • poznajo razvrstitev živil po skupinah na osnovi prevladujoče hranilne snovi,

  • opredeli tehnološke postopke za določena živila;

  • poznajo lastnosti in pomen ter razporeditev določenih živil po načelih zdrave prehrane;

  • spozna pomen dodatkov v živilstvu,

  • spozna koristne in škodljive učinke poživljajočih napitkov;

    		•

    Zave se pomena hranilnih snovi v posameznih skupinah živil.

    Razvija občutek pomembnosti pri izbiri živili v vsakdanji prehrani.

    Zave se negativnih prehrambenih navad in jih počasi spreminja.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki, video kasete.

    Delo v parih: »predstavijo izbrano živilo ali izdelke v tehnološkem in biološko-hranilnem smislu«.

    KONZERVIRANJE ŽIVIL

     

     

     

  • spozna tehnološke postopke s katerimi podaljšamo obstojnost živilom;

    		•

  • opredeli uporabnost različnih načinov konzerviranja in njihov vpliv na izdelek oz. živilo;

    		•

    Razvija občutek pomembnosti pri izbiri.

    Načina konzerviranja.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki, video kaseta.

    EMBALIRANJE ŽIVIL

     

     

     

  • spozna vrste in vpliv embalaže na kakovost živil;

  • zna opredeliti problematično embalažo v ekološkem smislu;

    		•

  • pozna pomen embalaže za živilo in poišče ekološko problematično embalažo;

  • razvije občutek za ohranjanje čistega okolja;

    		•

    Razvije občutek za ohranjanje čistega okolja.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki, video kaseta.

    SKLADIŠČENJE ŽIVIL

     

     

     

  • spoznajo pomen časa, vpliv klimatskih pogoje in način skladiščenja na spremembe pri živilih;

    		•

  • razloži pogoje skladiščenja in njihov vpliv na spremembe pri živilih,

    		•

    Razvije se občutek odgovornosti do pravilnega skladiščenja.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    SPREMEMBE NA ŽIVILIH

     

     

     

  • spozna fizikalne, mikrobiološke in biokemijske spremembe na živilih;

    		•

  • obrazloži vzroke za fizikalne, mikrobiološke in biokemijske spremembe na živilih;

    		•

    Zave se pomembnosti roka uporabnosti na embalaži.

    Zave se škodljivih posledic spremenjenih živil na zdravje.

    		 

    ZASTRUPITVE S HRANO, KI VSEBUJE

     

     

     

  • spozna različne strupe in škodljive MO;

  • spozna znake in vzroke ter načine prerečevanja zastrupitev;

    		•

  • pozna vzroke zastrupitve s hrano in njihove posledice,

    		•

    Zave se poslediczastrupitve.

    		  

    ENERGIJSKE POTREBE ČLOVEKA IN ENERGIJSKA TER HRANILNA VREDNOST HRANE

     

     

     

  • spozna porabo energije v človeškem organizmu;

  • kot energija bazalnega metabolizma;

  • energija pogonskega metabolizma;

  • energija za delo;

  • pozna energijsko vrednost živil;

  • pozna hranilno vrednost hrane;

    		•

  • pozna in loči porabo energije za bazalni metabolizem, pogonski metabolizem in za delo;

  • pozna pojem energijska vrednost;

  • zna izračunati energijsko vrednost obroka;

  • razume pojem hranilna vrednost in zna izračunati hranilno vrednost obroka s pomočjo tabel;

    		•

    Zave se porabe in potrebe po energiji pri različnih opravilih.

    Navaja se na računanje energijske in hranilne vrednosti živil s pomočjo tabel.

    		  

    RAZKROJ ŽIVIL V ČLOVEŠKEM ORGANIZMU

     

     

     

    ENCIMI

     

     

     

  • spozna vrste,lastnosti encimov,

  • pozna njihovo vlogo pri prebavi,

    		•

  • opredelijo encime in poznajo njihove lastnosti;

    		•

    Zave se pomembnosti pravilnega delovanja prebavnih in presnovnih procesov.

    		  

    PREBAVA

     

     

     

  • spozna sestavne dele prebavil, žleze in prebavne sokove;

  • pozna potek prebave;

  • spozna razgradnjo hranilnih snovi;

  • pozna pomen jeter;

    		•

  • poznajo sestavne dele prebavil in njihovo nalogo v prebavnem procesu ter vlogo encimov in žlez v prebavi;

    		•   

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki, video kaseta.

    PRESNOVA ali METABOLIZEM

     

     

     

  • spozna proces katabolizma in anabolizma,

  • pozna pomen glukoze in glikogena;

    		•

  • opredelijo celično presnovo oz. razgradnjo in sintezo hranilnih snovi;

  • poiščejo vlogo krvnega sladkorja in glikogena;

    		•

    Razvija občutek za ritem hranjenja, prebave in presnove.

     

    PREHRANA

     

     

     

  • spozna principe planiranja prehrane;

  • zna opredeliti prehrano zdravih ljudi v različnih starostnih obdobjih in pri različnih opravilih;

    		•

  • poznajo in razumejo principe, ki so pomembni za planiranje prehrane;

  • opredelijo prehrano različnih skupin ljudi, ki imajo različne potrebe po energiji;

    		•

    Razvije občutek odgovornosti za lastno zdravje in zdravje drugih ljudi.

    Razvije občutek odgovornosti do kakovosti prehrane.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    ALTERNATIVNA PREHRANA

     

     

     

  • spoznajo različne oblike alternativne prehrane:vegetarjanska,mediteranska, presna, makrobiotika, »fast food»;

  • pokrajinske narodne posebnosti v prehrani;

    		•

  • opredelijo načela za različne oblike alternativne prehrane

  • pripravijo in poiščejo značilnosti ter posebnosti pokrajinsko narodne kulinarike

    		•

    Navajajo se na raznolikost in pomembnost alternativne prehrane.

    Razvija občutek pomembnosti za ohranjanje narodnih jedi.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    BOLEZNI, ZARADI NEPRAVILNE PREHRANE

     

     

     

  • spoznajo bolezni, zaradi nepravilne prehrane;

  • debelost, podhranjenost, slabokrvnost, avitaminoze, zobna gniloba;

    		•

  • razvijajo zavest in skrb za lastno zdravje;

  • razumejo posledice nepravilne prehrane;

    		•

    Zave se pomembnosti upoštevanja načel zdrave prehrane.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    DIETNA PREHRANA

     

     

     

  • poznajo osnovna načela varovalne diete;

  • spoznajo diete, ki jih uživajo bolniki pri različnih obolenjih:

  • dieta pri sladkorni bolezni,

  • dieta pri ledvičnih obolenjih,

  • dieta pri jetrnih, žolčnih boleznih,

  • shujševalna dieta.

    		•

  • opredeli osnovne zahteve in pomebnost ter uporabnost posameznih diet.

    		•

    Razvija občutek pomembnosti pri izbiri priporočljivih živil.

    Zave se pomembnosti škodljivih snovi.

    Prosojnice, slikovni material, strokovni članki.

    Strokovni ogled: »ogled kuhinje v bolnišnici«.

    Vaja: »sestava jedilnikov za določeno dieto«.

     

    3. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Sistematika mikroorganizmov in njihove splošne značilnosti

    Vajenci

    Vajenci

     

  • spozna osnovne pojme sistematike in nomenklature mikroorganizmov;

  • spozna osnovne načine razmnoževanja mikroorganizmov,

  • pozna osnovne pogoje za rast mikroorganizmov,

  • pozna hranilne podlage in načine gojenja mikroorganizmov;

  • spozna postopke štetja mikroorganizmov v vzorcu;

    		•

  • spozna oblike, velikost in zgradbo;

  • celic različnih vrst mikroorganizmov;

  • našteje osnovne načine razmnoževanja in jih opiše;

  • uporabi teoretično znanje o gojenju in štetju mikroorganizmov pri praktičnem delu (vaje);

  •  razloži pomen gojenja in štetja mikroorg. za delo v živilski industriji;

  • izdela diagram rasti števila mikroorganizmov in ga razloži;

    		•

    Navaja se na natančnost in odgovornost.

    Razvija sposobnost za timsko delo.

    Zave se uporabnosti mikroorganizmov.

    Zave se hitrosti razmnoževanja mikroorg. V optimalnih pogojih.

    Vaje: mikrobiološki laboratorij (oprema, pribor, delavni red, mikrobiološke tehnike dela).

    razširjenost mikroorganizmov v naravi in njihova uporaba v živilski industriji

     

     

     

  • spozna razširjenost mikroorg. v naravi;

  • pozna načine uporabe mikroorg. v živilski industriji;

  • spozna uporabnost mikroorg. za razgradnjo trdnih odpadkov in čiščenje odpadnih vod;

    		•

  • ovrednoti pomen mikroorg. za naravo in njihovo razširjenost;

  • pozna načine uporabe mikroorg. v živilski industriji;

  • razloži vpliv delovnih mikroorganizmov na kakovost živila;

  • opredeli pomen čiščenja odpadnih vod in razgradnje trdnih odpadkov ter možnosti uporabe mikroorg. v te namene;

    		•

    Zave se pomena mikroorganizmov za življenje na zemlji.

    Razvija občutek za pomen uporabe mikroorganizmov v živilski industriji.

    Zave se pomembnosti upoštevanja pravil varstva pri delu.

    Vaje: priprava preparatov in mikroskopiranje.

    Vaje: štetje mikroorganizmov v vzorcu (različne metode).

    zdravstvena neoporečnost živil

     

     

     

  • pozna postopke za zaviranje rasti števila mikroorganizmov v živilski industriji in parametre, ki vplivajo na njihovo učinkovitost;

  • zna razložiti vpliv pravilnega vodenja postopkov za konzerviranje živil na kakovost živil;

  • spozna vrste nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo živil in pristojnosti izvajalcev nadzora;

  • spozna vzorčenje živil in jemanje brisov,

  • spozna senzorične, mikrobiološke in kemijske analize vzorcev;

  • spozna različne načine nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo živil;

    		•

  • razloži vpliv različnih postopkov konzerviranja živil na število mikroorg. v živilu;

  • poišče najprimernejše postopke za podaljšanje obstojnosti različnih živil;

  • razloži vzroke za zmanjševanje števila mikroorganizmov v živilu ob uporabi posameznega postopka konzerviranja;

  • pojasni pomen zdravstvenega nadzora nad živili za zdravje potrošnika;

  • opiše haccp sistem;

  • poišče primeren sistem kontrole delovnega postopka v procesu izdelave določenega živila;

    		•

    Zave se odvisnosti kakovosti in zdravstvene neoporečnosti živil od vodenja različnih postopkov konzerviranja.

    Razvija občutek poklicne odgovornosti za zdravje potrošnika.

    Zave se pomena kontrole delovnih postopkov.

    Vaje: jemanje brisov z delovnih površin in rok ter mikrobiološka analiza.

    Vaje: jemanje vzorcev živil in mikrobiološka analiza.

    zastrupitve in okužbe s hrano (bakterije, plesni, virusi in paraziti)

     

     

     

  • spozna dejavnike, ki vplivajo na pojav bolezenskih znakov;

  • spozna vire okužbe živil in posledice alimentarnih toksikoinfekcij;

  • spozna najpogostejše bakterije, ki povzročajo alimentarne toksikoinf., plesni, ki izločajo mikotoksine v živila in viruse, ki se prenašajo z živili;

  • spozna parazite, ki se prenašajo z živili (helminti);

    		•

  • opiše najpogostejše vire okužb živil;

  • pozna najprimernejše načine preprečevanja okužbe živil s patogenimi mikroorganizmi in paraziti;

  • našteje in opiše najpogostejše povzročitelje aliment. toksikoinf. (infekcijska doza, inkubacijska doba, bolezenski znaki, zdravljenje);

  • našteje in opiše najpogostejše parazite, ki se prenašajo s hrano (helminte);

    		•

    Razvija poklicno odgovornost.

    Zave se škode, ki jo povzroči malomaren odnos do dela z živili.

    Zave se posledic okužb z živili za zdravje potrošnika.

    Razvija občutek za pomembnost osebne higiene v živilski industriji.

    Navaja se na odgovorno delo z živili.

    Slikovni material.

    Skupinsko delo: priprava plakatov (shem, miselnih vzorcev, ipd.) in referatov ter predstavitev.

    čiščenje in dezinfekcija v živilski industriji

     

     

     

  • poglobijo znanje o vplivu higiene na kakovost živil;

  • obnovi znanje o postopkih čiščenja in sanitacije v živilski industriji;

  • spozna osnovne vrste čistil in dezinf. sredstev uporabnih v živilski industriji;

  • spozna postopke kontrole čiščenja in dezinfekcije v živilski industriji;

    		•

  • pozna pomen higienskih normativov v proizvodnji živil;

  • zave se vpliva osebne higiene na delavcev na zdravstveno neoporečnost živil;

  • pozna delovanje delovanje osnovnih čistilnih in dezinfekcijskih sredstev;

  • opredeli dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost čistil in razkužil;

    		•

    Zave se vpliva osebne higiene na zdravstveno neoporečnost živil.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Zave se pomembnosti natančnega in odgovornega opravljanja postopkov čiščenja in razkuževanja v živilski industriji.

    Zave se vpliva vseh dejavnikov higiene na kakovost živil in zdravje potrošnika.

    Vaje: določanje učinkovitosti čistil in razkužil.

    mikrobiologija živil

     

     

     

    Učitelj izbere vsebine glede na izobraževalni program

  • spozna mikrobiologijo surovin in izdelkov v slaščičarstvu;

  • spozna mikrobiologijo surovin in izdelkov v pekarstvu;

  • spozna mikrobiologijo surovin in izdelkov v testeninarstvu;

  • spozna mikrobiologijo mesa in mesnih izdelkov;

  • spozna mikrobiologijo mleka in mlečnih izdelkov;

  • spozna mikrobiologijo predelave sadja in vrtnin;

  • spozna mikrobiologijo slada in piva;

  • spozna mikrobiologijo vina.

    		•

  • poznajo mikroorganizme, ki rastejo na posameznih skupinah živil in jih kvarijo ali povzročajo bolezenske znake (pričakovana mikroflora);

  • poiščejo najprimernejše postopke za preprečevanje ali zmanjšanje rasti mikroorganizmov na skupinah živil;

  • razložijo vzroke mikrobiološkega kvarjenja živil.

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in zgodnjega odkrivanja kvara na živilih.

    Zave se odgovornosti živilskega delavca v izdelavi živila, skladiščenju in prodaji.

    Navaja se na delo v živilski industriji.

    Razvija sposobnost za timsko delo.

    Slikovni material.

    Skupinsko delo.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • osnovni življenjski procesi

  • ogljikove, dušikove in kisikove organske spojine

    		•

    Tehnologija

  • uporaba mikroorganizmov;

  • spremembe sestavin živil med tehnološkimi postopki;

    		•

  • hranilne snovi in živila

  • konzerviranje, embaliranje, skladiščenje živil

    		•

    Prehrana z mikrobiologijo živil

  • hranilne snovi;

  • ohranjanje hranilne vrednosti živil med predelavo;

  • postopki podaljšanja obstojnosti živil;

  • kvarjenje živil;

    		•

  • prebava in presnova

  • splošne značilnosti mikroorganizmov

  • metabolizem

    		•

    Higiena in varstvo pri delu

    Prehrana z mikrobiologijo živil

  • osnovni življenjski procesi;

  • mikroskopiranje, celica;

  • osnovni življ. procesi, prebava in presnova;

    		•

  • zdravstvena neoporečnost živil

    		•

    Prehrana z mikrobiologijo živil

  • uporaba mikroorganizmov v živilski industriji;

  • tehnološki procesi v živilski industriji;

  • živilska zakonodaja, konzerviranje živil;

  • nadzor nad kakovostjo živil;

    		•

  • zastrupitve in okužbe z živili

    		•

    Tehnologija

    Higiena in varstvo pri delu

  • okužbe z živili, kvar živil;

  • preprečevanje okužb živil;

  • okužbe živil;

    		•

  • čiščenje in dezinfekcija v živilski industriji

    		•

    Prehrana z mikrobiologijo živil

    Tehnologija

  • vplivi na kakovost živil;

  • čiščenje v živilski industriji;

    		•

  • mikrobiologija živil

    		•

    Higiena in varstvo pri delu

    Tehnologija

  • uporaba mikroorganizmov;

  • kvarjenje živil;

    		•