SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LESARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 44.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 1. 12. 2000

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Vaje z delitvijo***

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

 

1.

 

105

105

 

2.

 

105

105

 

skupaj

 

210

210

 

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev;

*** delitev dijakov v skupine.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

°         dopolnijo svoja znanja pri izdelavi ploskovnega in stavbnega pohištva

°         uporabijo svoja znanja, pridobljena pri teoretičnih vsebinah za izdelavo izdelkov

°         nadgradijo svoja znanja na področju uporabe in vzdrževanja lesarskih strojev in naprav

°         seznanijo se s specialnimi in starimi obrtnimi tehnikami obdelave lesa

°         spoznajo načine in zahteve postopkov pri restavriranju lesarskih izdelkov

°         spoznajo uporabo CNC profesionalnih tehnologij obdelave

°         seznanijo se z načini in tehniko dela brušenja in vzdrževanja rezil

°         poglobijo in dopolnijo svoja znanja na področju varne uporabe strojev in naprav

°         spoznavajo pomen in probleme pri upoštevanju ekologije med procesom izdelave pohištva

°         oblikujejo in izdelajo avtorsko samostojen izdelek kot del projektne naloge.


4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Izdelava in uporaba šablon pri strojni obdelavi lesa

Dijak

Dijak

 

  • načrtovanje šablone glede na namen

  • prilagoditve različnih šablon značilnostim stroja

  • šablone za montažo okovij

  • varnostne zahteve pri izdelavi in uporabi šablon

  • z izdelavo zahtevnejših vrst šablon nadgrajuje svoje že doseženo znanje pri izdelavi šablon in pripomočkov za serijska dela in individualno proizvodnjo pohištva

    • Pri delu sodeluje v skupini, se privaja odločanja o postopkih in načinu dela.

    Dijak načrtuje in izdela vsaj dve uporabni šabloni za delo z rezkalnimi stroji ali šablono primerljive zahtevnosti.

    Izdelava pomožnih varovalnih pripomočkov za strojno obdelavo lesa

     

     

     

  • standardi in zakonitosti oblikovanja pripomočkov

  • pripomočki za žaganje

  • pripomočki za skobljanje

  • pripomočki za rezkanje

  • dodatki in pripomočki za izdelavo vezi

  • pri načrtovanju in izdelavi dijak poglobljeno spozna pomen pravilno izdelanih varovalnih pripomočkov in spoznanja o njihovem temeljnem namenu nadgrajuje s praktičnim delom

    • Izdelani in pravilno uporabljani pripomočki mu krepijo samozavest in pomen odgovornosti za varno delo vseh sodelujočih.

    Sprotna obnova pomožnih varovalnih pripomočkov, dopolnjevanje in posodobitve delavniške opreme s temi pripomočki.

    Brušenje orodij za obdelavo lesa

     

     

     

  • brusina sredstva za brušenje rezil

  • čiščenje rezil

  • tehnika brušenja žagnih listov

  • določitve kotov brušenja

  • uporaba in nastavitve stroja za brušenje krožnih žag

  • spajanje listov tračnih žag

  • brušenje skobeljnih nožev

  • montaža in vmesno brušenje rezil skobeljnih strojev

  • brušenje rezkalnega orodja

  • ugotavljanje otopitve

  • meritve in nastavitev rezilnega kroga

  • brušenje lesnoobdelovalnih svedrov

  • prepoznava različna brusilna sredstva in razume njihov namen

  • spozna nove tehnike brušenja orodij, zahteve za kvalitetno delo in pravilnosti nastavitve strojev za brušenje

  • s spajanjem tračnih žagnih listov razume pomen pravilnosti dela za kvaliteto tračnega lista in kasnejšo uporabnost

  • pri merjenjih rezil razume pomen možnih napak pri brušenju in pri kasnejši uporabi rezil

    • Glede na odgovornost pri pripravi strojev in naprav za brušenje pridobiva občutek za točnost in natančnost pri delu.

    Nastavitve in uporaba posameznih strojev in naprav za brušenje rezil.

    Spojitev lista tračne žage, nastavitve in merjenja otopitve.

    Rezbarjenje

     

     

     

  • izbira primernega materiala za rezbarjenje

  • načini vpenjanja materialov za rezbarjenje

  • prenos skice rezbarskega izdelka na obdelovanec

  • izbira rezbarskih orodij

  • ostrenje rezbarskih dlet

  • tehnika dolbenja in izrezovanja

  • fina obdelava rezbarije

  • površinska obdelava rezbarskega izdelka

  • posebne vrste oplemenitenja rezbarskih izdelkov

  • popravila starih rezbarjenih elementov

  • dijak spozna osnovne prijeme in tehniko dela pri rezbarjenju

  • uči se pravilnosti in zahtev pri pripravi materialov, izbiri dlet in ostrenju orodja

    • S privajanjem tehniki rezbarjenja razvija smisel za oblikovanje lesa in krepi samozavest na področju zahtevnejših oblikovanj.

    Vsak dijak izrezbari najmanj en izdelek po izbiri (reliefno ali prostorsko skulpturo).

    Restavriranje

     

     

     

    Restavriranje etnoloških izdelkov

     

     

     

  • določevanje prvotnih značilnosti izdelka

  • umestitev izdelka v časovno obdobje

  • čiščenje izdelka

  • dodelave manjkajočih delov

  • površinska zaščita

  • pridobi si osnovna znanja o pravilnosti restavriranja pohištva, razvija svoj odnos do kulturne dediščine in se navaja na natančnost pri obnovah lesarskih izdelkov

    • Z organiziranim skupinskim delom posamezni dijaki krepijo zavest o pomenu kolektivnega dela pri restavriranju.

    Obnova etnoloških in stilnih izdelkov poteka skupinsko, postopki dela se delijo med več dijakov, vsi pa spremljajo način in pravilnost dela.

    Restavriranje stilnega pohištva

     

     

     

  • evidentiranje in določitev izvora in stila

  • demontaža okovja in poškodovanih elementov

  • čiščenje izdelka

  • odprava škodljivcev in sterilizacija izdelka

  • dodelave manjkajočih delov

  • obnova površinske obdelave

  • stare tehnike lepljenja in sestave izdelkov

  • politiranje s šelakovo polituro

  • prepoznava sloge, pozna pravilnost postopkov pri restavriranju stilnega pohištva in razume pomen posameznih faz dela za ohranitev kulturne in dejanske vrednosti eksponata

    • Pridobiva znanja o stilnem pohištvu in s tem o vrednotenju izdelkov kulturne dediščine.

    Razume odgovornost restavratorja za ohranitev vrednosti izdelka.

    Dijak obnovi razpoložljiv del stilnega pohištva ali njegov del.

    Uporaba numeričnokrmiljenih strojev v lesarstvu

     

     

     

  • osnove delovanja CNC strojev

  • orodja, namenjena za uporabo na CNC strojih

  • vpenjanje orodij, določitev napake

  • pozicioniranje in vpetje obdelovancev

  • koordinatni sistemi

  • programske funkcije

  • absolutni in inkrementalni način programiranja

  • grafični preizkus programa

  • korekcije napak v programu

  • praktični preizkus programa

  • pri uporabi numerično- krmiljenih strojev spozna način dela z novo tehnologijo in posebnosti v uporabi razvija odnos do CNC tehnologije in primerja klasične načine dela z numerično vodenimi

  • razume pomen kvalitete orodij za uspešno delo CNC tehnologije

    • Razvija višjo stopnjo osebne odgovornosti pri uporabi in upravljanju CNC tehnologije

    Skupinske vaje pri programiranju in uporabi CNC produkcijskega stroja.

    Projektna naloga

     

     

     

  • Izdelava izdelka projektne naloge

  • priprava in izbira materialov

  • mehanska obdelava materialov izdelka

  • površinska obdelava elementov izdelka

  • sestava elementov izdelka

  • montaža okovja in dodatkov

  • z izdelavo izdelka projektne naloge združi svoja pridobljena znanja pri praktičnem pouku z znanji strokovnoteoretičnih predmetov

    • Izdelek dijak pripravi in izdela samostojno, razvija smisel za samodisciplino in organiziranost pri delu.

    Vsak dijak izdela svoj izdelek projektne naloge, oblikovno avtorski, z uporabo čim večjega števila različnih tehnik obdelave.

    Zagovor izdelave izdelka projektne naloge

     

     

     

  • utemeljitev oblikovnega pristopa

  • utemeljitev izbire materialov

  • uporaba vezi in spojnega okovja

  • funkcionalnost izdelka
    		•  

     

    Zagovor pred za to formirano komisijo naj služi predvsem razsvetlitvi različnih pogledov na možnosti pri izdelavi izdelka.

     


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

    °         pisno (delovna poročila, vaje, seminarske oz. projektne naloge)

    °         izdelki oziroma storitve z zagovorom

    °         dnevnik praktičnega pouka

    °         ustno.

    Ocenjevanje izdelave in obdelave izdelkov, dosežene stopnje upoštevanja ekoloških in varnostnih zahtev. Posebej se oceni zagovor izdelka projektne naloge kot končni cilj praktičnega pouka v programu.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • neposredno varovanje pri delu in varnostni ukrepi

  • odrezovanje na lesnoobdelovalnih strojih

  • izdelava izdelkov

    • Tehnologija

  • varstvo pri delu

  • odrezovanje

  • značilni tehnološki postopki z odrezovanjem

  • tehnologija lepljenja

  • površinska obdelava

  • strojna obdelava lesa

  • varnostni predpisi

  • uporaba CNC strojev

    • Stroji in naprave

  • lesnoobdelovalni stroji

  • pnevmatične in hidravlične naprave

  • numerično krmiljeni stroji

  • uporaba praktičnih znanj in spretnosti

  • izdelava projektne naloge

    • Projektiranje

  • priprava projektne naloge za izdelavo izdelka

  • zagovor izdelka projektne naloge

  • sposobnost branja konstrukcijske dokumentacije

  • uporaba načrtov in dokumentacije pri izdelavi izdelkov

    • Konstrukcije

  • lesni konstrukcijski elementi

  • lesarski izdelki

  • izdelava izdelka po predhodno pripravljeni dokumentaciji

    • Organizacija in ekonomika

  • izračun stroškov izdelave izdelka

    •