Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK
Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
| 
              
            
        
       Letnik  | 
    
              
            
        
       Oblike izobraževalnega dela  | 
  ||
| 
              
            
        
       Skupaj  | 
    
              
            
        
       Teorija  | 
    
              
            
        
       Vaje  | 
  |
| 
              
            
        
       2.  | 
    
              
            
        
       102  | 
    
              
            
        
       68  | 
    
              
            
        
       34  | 
  
| 
              
            
        
       Skupaj  | 
    
              
            
        
       102  | 
    
              
            
        
       68  | 
    
              
            
        
       34  | 
  
* Delitev dijakov v skupine.
Cilje, naloge in vsebino predmeta povežemo z geologijo. S slikovnim materialom prikažemo težave, ki nastajajo pri vseh posegih v naravno okolje, in okvirno določimo rešitve.
Dijaki:
| VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI | FORMATIVNI CILJI | SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI | 
| 
       UVOD V GEOMEHANIKO  | 
    
          
        
       Dijak: 
  | 
    
          
        
       Dijak: 
 
 
  | 
    
      
  | 
  
| 
          
        
       OSNOVNI POJMI Standardne oznake. Pojmi v geomehaniki. Obremenitve vzorca.  | 
    
          
        
      
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
  
| 
          
        
       ZRNAVOST IN SESTAVA TAL Enotna zrna. Lastnosti delcev trdnih tal. Določanje specifične mase. Granulometrijski sestav zrn. Sejalna analiza. Granulacija zrn. Granulacijski sestav tal. Granulacijski diagram.  | 
    
      
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
    
          
        
       
 
  | 
  
| 
          
        
       GOSTOTA TAL Poroznost. Konsistenca tal. Koeficient in volumen tal. Vlažnost in zasičenost vzorcev. Prostorninska teža tal.  | 
    
      
 
 
  | 
    
          
        
       
 
  | 
    
      
  | 
  
| 
       MEJA PLASTIČNOSTI Kohezija. Meja krčenja.Casagrandejev diagram.  | 
    
 
 
 
 
  | 
    
  | 
    
          
        
       
 
 
 
 
 
  | 
  
| 
       KLASIFIKACIJA TAL IN HRIBIN Sistemi klasifikacije. Ameriški sistem klasifikacije hribin. Nemški sistem klasifikacije hribin. 
 
  | 
    
      
  | 
    
      
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
  
| 
       VODA V TLEH Podtalnica. Prepustnost tal. Učinek vzgona na tla. Pozitivni učinek vzgona. Tla brez vzgona. Kapilarne vode. Izračun dviga vode v kapilarah. Delovanje mraza na tla. 
 
  | 
    
          
        
       
 
  | 
    
          
        
       
 
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
 
  | 
  
| 
          
        
       STISLJIVOST IN KONSOLIDACIJA TAL Določanje stisljivosti v laboratoriju. Konsolidacija – naravna in umetna. Sile, ki delujejo na vzorec. Ugotavljanje stisljivosti v laboratoriju. Posedanje zgradb.  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
 
 
 
 
  | 
  
| 
       RAZISKAVE NA TERENU Geofizikalne, geoelektrične, geoseizmečne raziskave. Blodeči tokovi. Izdelava geološko-geomehanskega mnenja. Tolmač geološke karte, Proučevanje tal z globinskim vrtanjem. Deklinacija vrtin. Predstavitev raziskav.  | 
    
 
 
 
 
 
 
 
  | 
    
 
 
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
  
| 
       GEOMEHANSKE RAZMERE V PREMOGOVNIKU  | 
    
      
  | 
    
      
  | 
    
          
        
       
 
 
 
 
 
 
  | 
  
| 
       OSNOVNI POJMI O PODZEMNIH PRITISKIH Dinamično napetostno stanje. Primarno napetostno stanje. Tlak pri različnih oblikah jamskih prostorov. Pritiski na odkopu. Odražanje podzemnih pritiskov. Hribinski udari.  | 
    
          
        
       
 
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
 
 
 
 
  | 
    
          
        
       
 
  | 
  
| 
       VPLIV IZDELAVE JAMSKIH PROSTOROV NA HRIBINO Tlak v progah. Tlak v jašku. Porušitvena elipsa. Teorija svoda Teorija plošč. Teorija zvijanja plasti. Zaruševanje. Preprečevanje pogrezanja površine. 
 
  | 
    
 
 
 
 
  | 
    
 
 
 
 
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
  
| 
       GEOMEHANIKA NA POVRŠINI Stabilnost brežin. Plazenje in drsenje. Pogrezanje in posedanje. Preprečevanje plazov. Sile na brežini. Metoda končnih elementov. Izračun stabilnosti brežin.  | 
    
      
  | 
    
      
  | 
    
          
        
       
 
 
  | 
  
Ustno, vaje.
Splošno:
Znanja tega predmeta nadgrajujejo vsebine premetov: rudarstvo, geologija, fizika, matematika in praktični pouk.
Konkretno:
| ZNANJE | 
          
        
       POVEZAVA S PREDMETOM  | 
  |
| PREDMET | ZNANJA | |
| 
          
        
       Matematični izračuni  | 
    
          
        
       MATEMATIKA  | 
    
          
        
       Trigonometrija 
 
  | 
  
| 
          
        
       Fizikalni izračuni. Zemeljski pojavi. Reševanje problemov.  | 
    
          
        
       FIZIKA  | 
    
          
        
       Enačbe, oznake, dimenzijska analiza, enote, mehamika, statika, fluidi, plini, vode, gravitacija, sile. 
 
  | 
  
| 
          
        
       Poznavanje tal.  | 
    
          
        
       GEOLOGIJA  | 
    
          
        
       Geološka sestava tal, zemeljske tvorbe, tektonika, gube, kamnine, erozija, usedline, kohezija, konsistenca, nastajanje tal. 
 
  | 
  
| 
          
        
       Posegi v prostor. Vpliv na hribino.  | 
    
          
        
       RUDARSTVO  | 
    
          
        
       Pridobivanje surovin, izdelava jamskih prostorov, jaški, vpadniki, rovi, črpanje vode, plini in hribinski udari. 
 
  | 
  
| 
          
        
       Praktično izvajanje vaj.  | 
    
          
        
       PRAKTIČNI POUK  | 
    
          
        
       Vaje v geomehanskem laboratoriju in na terenu.  |