Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj

Teorija

Vaje

1.

70

17

53

2.

70

35

35

3.

70

35

35

4.

68

34

34

Skupaj

278

121

157

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Osnovni pojmi

• pozna standarde, vrste črt, tehnično pisavo, merila in formate risb

Dijak:

• spozna risbe glede na vrsto risbe
• spozna različne vrste standardov, vrste formatov, merila in tehnično pisavo
• spozna in razume pomene dogovorov in standardov

Dijak:

• razvija čut za natančnost
• razvija čut za obliko ter z vajami razvija psihomotorne spretnosti

• vaja: risanje različnih tipov črt ter pisanje tehnične pisave

Vrste projekcij

• pozna aksonometrično in ortogonalno projekcijo
• pozna razvrstitev pogledov, izbiro pogledov, posebnosti
• pozna prereze (polni, četrtinski…)

• nariše, predvsem pa skicira predmet v aksonometrični in ortogonalni projekciji
• razvrstiti poglede, označi in nariše prerez (delni, četrtinski…..).

• vaja: risanje predmeta v aksinometričnih in ortogonalni projekciji in risanje prerezov

Kotiranje

• pozna elemente in pravila kotiranja (zaporedno, vzporedno in kombinirano kotiranje)

• spozna osnovne elemente kotiranja (kotirne črte, pomožne kotirne črte, kotirne puščice, kotirne številke, znake za obliko predmeta)
• spozna pomen enotnih pravil pri kotiranju

• razvija čut za logiko, natančnost in doslednost pri upoštevanju pravil

• vaja: kotiranje istih predmetov na več standardiziranih možnih načinov

Znaki za navedbo stanja površine

• pozna osnovne pojme o stanju površine:
• pozna znake za obdelavo površine in znake za vzporednost, centričnost……

• spozna parametre hrapavosti površine (Ra, Rz, Rmax)
• spozna pomen znakov za označevanje stanja površine in posebnosti pri oznakah
• razume zvezo med točnostjo površin in ceno izdelave

• razvija sposobnost razločevanja in uporabe posameznih stanj površine
• razvija strokovnost in varčnost pri predpisovanju zahtev na površini

• vaja: uporaba in risanje znakov za stanje površine in določanje ustreznih površin s primerjalnimi etaloni

Tolerance in ujemi

• pozna pomen toleranc in ujemov
• pozna ISO tolerančni sistem, sistem enotne izvrtine, sistem enotnega čepa
• pozna korelacijo med stanjem površine in velikostjo tolerančnega polja
• označevanje

• spozna pomen in pojem tolerance, zgornjega in spodnjega odstopka oz. mere
• se nauči označiti toleranco
• spozna ohlapen, vmesni in tesni ujem

• razvija sposobnosti povezovanja teorije s prakso
• navaja naj se na samokritičnost pri izbiri ujemov in toleranc
• razvija ustvarjalnost in natančnost

• vaja: odčitavanje ustreznih vrednosti iz priročnika ali iz drugih tabel, interpretacija in uporaba na risbi

Delavniška in sestavna risba

• pozna delavniška in sestavno risbo

• spozna pojma delavniške in sestavne risbe
• spozna razlike med njima glede na izvedbo in glede na namen
• nauči se narisati obe vrsti risb

• razvija sposobnost prepoznavanja in uporabe risb, ki se razlikujejo glede na namen uporabe

• Vaja: risanje delavniške risbe delov sklopa in risanje sestavne risbe istega sklopa

Uporaba računalnika – parametrično risanje kontur v ravnini

• pozna osnovne grafične elemente risbe (linije, krožni loki, krog....)
• razume relacije ( povezave) med grafičnimi elementi risb
• obvlada kotiranje, pozna konstrukcijske črte in druge pripomočke pri konstrukciji kontur
• obvlada modificiranje kontur (rezanje, zrcaljenje, zaokrožitve.....)

S pomočjo računalnika:

• spozna osnovne tehnike parametričnega risanja v ravnini
• prepozna relacije med posameznimi elementi risbe
• sposoben je narisati, skotirati in modificirati parametričen profil v ravnini

• razvija natančnost in doslednost pri konstruiranju ravninskih profilov
• razvija samostojno kreativno delo, natančnost, vztrajnost, inovativnost ter strokovnost

S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje:

• vaja: risanje, kotiranje in modificiranje ravninskih profilov
• vaja: vzpostavitev relacij med posameznimi elementi risbe

Opomba: Dijak bo izdelane parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.

Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje

• pozna osnovne tehnike prostorskega modeliranja
• obvlada osnovne načine izdelave tehniške dokumentacije prostorskega modela

S pomočjo računalnika:

• spozna posamezne tehnike prostorskega modeliranja enostavnih modelov
• spozna enostavne načine generiranja tehniške dokumentacije iz prostorskega modela

• razvija natančnost in doslednost pri konstruiranju prostorskih modelov
• razvija samostojno kreativno delo, natančnost, vztrajnost, inovativnost ter strokovnost

S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje:

• vaja: konstruiranje prostorskega modela
• vaja: generacija tehniške dokumentacije

Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Opredelitev pojmov

• pozna osnovne pojme: stroj, pogonski stroj, delovni stroj, strojni element, instrument, ..

Dijak:

• prepoznava elemente in sklope in zanje smiselno uporablja termine, ki so splošno uporabni v strokovnem sporazumevanju

Dijak:

• razvija strokovni jezik, potreben pri komunikaciji z drugimi udeleženci, ki jih srečuje na svoji delovni in poklicni poti

• vaja:s pomočjo tehniškega slovarja dijak izdela vaje opredelitve osnovnih pojmov v strojništvu

Tipizacija in standardizacija

• pozna razvoj tipizacije in standardizacije in tipizacije in standardizacije danes
• pozna pogoje za standardizacijo danega telesa
• pozna pomen in definicijo standardnih števil

• razume razvoj tipizacije in standardizacije, ter pomen obeh procesov danes
• razume pogoje za standardizacijo danega telesa
• spozna elemente socialnega in gospodarskega povezovanja v družbi
• spozna in razume vzroke in posledice uvedbe standardnih števil

• zave se, da je poenostavljanje način za razreševanje prepletenih družbenih stanj

• vaja: pokazati pomen tipizacije in standardizacije in vpliv obeh procesov na druga področja človekove dejavnosti

Splošne lastnosti teles:

• pozna togost palice v elastičnem območju: natezna, tlačna, upogibna in vzvojna
• pozna karakteristike telesa v elastičnem območju (linearna, progresivna, degresivna, kombinirana)
• pozna togost sistema dveh teles z različnima linearnima karakteristikama
• pozna akumulativnost telesa v elastičnem območju, akumulativnost za natezno, upogibno in vzvojno obremenjeno palico-ustrezne slike-izračun
• pozna blažilnost in dušilnost telesa v elastičnem območju

• zna izpeljati in izračunati togost za palico in razume od česa je togost odvisna
• razume različne odzive strojnega dela na obremenitve
• zna izpeljati in izračunati nadomestno togost, ter narisati karakteristiko
• razume kaj je akumulativnost; zna jo predstaviti s sliko in izračunati za linearna telesa
• razume blažilnost in dušilnost, zna ju predstaviti s sliko

• zave se, da so noslici teh lastnosti vsa telesa, vendar imajo te lastnosti uporabno in neuporabno izražene glede na zahteve

• vaje: uporaba teh lastnosti z izračuni, slikovnimi predstavitvami in s primeri aplikacije v praksi

Nerazstavljive zveze

Lepljeni spoj

• pozna značilne spoje in oblikovanje spoja, prednosti, slabosti
• pozna porazdelitev strižnih napetosti-raztezki v spajancih- dolžina prekritja

• spozna značilne zveze, pozna stanje strižnih in nateznih napetosti in vpliv različnosti raztezkov na stanje napetosti
• razume učinek debeline lepila na vrednost adhezijske sile
• nauči se določiti dimenzije spoja

• zave se enostavnosti, učinkovitosti in univerzalnosti spoja
• zave se mest, kjer je lepljeni spoj uporabljen
• razvija spoznanje, da bi veljalo lepljeni spoj večkrat uporabiti

• vaja: izračun strižne in natezne napetosti

Lotani spoj

• pozna značilne risbe zveze
• pozna kriterije izbire lota
• pozna oblikovanje lotanega spoja
• pozna pripravo spajancev
• zna dimenzionirati spoj

• nariše značilne zveze, tudi soležne z X in V lotom
• razume pomen primerne priprave lotancev in pomen difuzije atomov
• razume kriterije za izbiro lota
• razume oblikovanje spoja

• zave se univerzalnosti spoja, tudi primerjalno

• vaja: določitev dimenzij spoja

Zvarjeni spoj

• pozna spoj glede na lego spajancev
• pozna vrste zvarov
• pozna oblikovanje zvarjencev
• pozna osnove dimenzioniranja zvara

• nariše značilne slike zveze
• razume oblikovanje zvarjencev
• razume vplive vrstnega reda varjenja na deformacije
• razume kriterije izbire materiala

• zave se povezanosti med kvaliteto zvara in ekonomijo izdelave in kontrole
• zave se posledic toplotnih obremenitev na zvarjence

• vaja: določitve dimenzij zvara za enostavne obremenitvene primere
• vaja: risanje varjenih spojev

Kovični spoji (informativno)

• pozna značilne slike zveze in vrste zakovov glede na lego spajancev in kovic
• pozna zakov glede naloge in obremenitve
• zna dimenzionirati kovičene zveze

• nariše značilne slike
• spozna oblike zakovov
• razume pojem strižne ravnine in strižnega mesta
• razume zakov v predalčni konstrukciji

• zave se, da je število kovic v smeri sile smiselno omejeno po enakih načelih, kot sta omejeni dolžina lota in lepljenega spoja
• razvija sposobnost identifikacije in aplikacije

• vaja: določitev dimenzij enostavnih kovičenih spojev

Razstavljive zveze

Zatična zveza

• pozna značilne slike, naloge
• razume lastnosti oblike zatičev, tolerance in ujeme
• razume kriterije določanja materialov
• zna dimenzionirati zvezo

• nariše značilne slike
• spozna oblike zatične zveze

• razvija spoznanje o pomenu zatične zveze
• razvija znanje o prenosu moči med pestom in gredjo

• vaja: določitev zatične zveze med pestom in gredjo predvsem v prečni legi zatiča

Sornična zveza

• pozna značilne slike, naloge
• razume lastnosti in oblike sornikov, tolerance in ujeme
• razume kriterije določanja materialov
• zna dimenzionirati zvezo

• nariše značilne slike
• spozna oblike zatične zveze

• zave se sornične zveze tudi kot elementov drsnega ležaja, Uporabi znanje o mazanju

• vaja: določitev dimenzij sornične zveze

Zveza z vskočnikom

• pozna značilne slike, naloge
• razume lastnosti in oblike, tolerance in ujeme
• razume kriterije določanja materialov
• zna dimenzionirati zvezo

• nariše značilne slike
• spozna oblike zveze

• zave se učinkovitosti in enostavnosti zveze, hkrati pa občutljivosti zunanjega vskočnikavna izpad

Vijačna zveza, pravila risanja vijačnih zvez

• pozna značilne slike, uporabnost posamezne zveze
• pozna vijačnico
• pozna pravila za risanje navojev
• pozna navoj, profil navoja, njegove dimenzije, vrste navojev
• pozna vijak, matično luknjo in matico
• zna dimenzionirati vijačne zveze

• nariše značilne slike
• spozna oblike zveze
• razume samozapornost
• razume izkoristek vijačne
• zna narisati navoje
• razume stanje sil med elementi vijačne
• nauči se pravil risanja vijačnih zvez

• razvija geometrijsko in prostorsko predstavo
• razvija znanje, ki ga lahko uporabi tudi na zobniku; tako se uči razmišljati na drugačen način
• zave se pomena pravilnega doziranja sile v vijačni zvezi z momentnim ključem

• vaja: preračuni in uporaba vijačne zveze

Zveza pesta z gredjo oziroma z osjo

Zveze med pestom in gredjo z obliko

Mozniška zveza pesto-gred/os

Večutorna zveza pesto-gred/os

Druge oblikovne zveze pesta-gredi/osi

• pozna definicijo zveze z obliko
• pozna značilne slike zveze
• pozna pomen, oblike in materiale zveze
• zna dimenzionirati zveze

• prepozna status zveze
• spozna značilne zveze
• razume njihov pomen
• spozna kriterije določanja prilegov in materiala

• zave se sposobnosti in uporabnosti zveze pri prenosu moči

• vaja: določitve dimenzij zveze

Zveze pesto-gred/os s silo trenja

Tesni prileg pesto-gred/os

Zveza deljeno pesto-gred

Stožčasti nased

Zagozdna zveza pesto-gred/os

Druge zveze s silo trenja pesto-gred/os

• pozna krčni nased, raztezni nased, natisni nased-
• pozna značilno slika zveze in stanje napetosti v pestu in v gredi
• pozna stanje sil v zvezi med gradnjo/razgradnjo
• zna dimenzionirati zvezo

• nariše značilne slike
• sposoben je določiti dimenzije zveze
• razume sliko napetosti
• sposoben je izbrati primeren prileg

• razvija aplikativno znanje
• zave se učinkovitosti zveze
• zave se učinka elastičnih deformacij materiala

• vaja: določitev dimenzije zveze

Vzmeti

• pozna namen, uporabo ter delovanje posameznih vrst vzmeti in sicer listnatih, vijačnih, torzijskih, gumijastih, krožnikastih ter hidropnevmatskih vzmeti

• nauči se prepoznati posamezne vrste vzmeti
• nauči se predpisati posamezno vrsto vzmeti na konkretnem primeru
• nauči se narisati posamezne vrste s simboli
• nauči se izračunati povese za vijačne, torzijske in listnate vzmeti
• zna opisati karakteristike gumijastih, krožnikastih ter hidropnevmatskih vzmeti

• razvija natančnost in strokovnost
• razvija občutek za potrebnost uporabe vzmetnih elementov

• primeri posameznih vrst vzmeti dijaku olajšajo prepoznavanje posameznih tipov in namenov vzmeti

Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje in preračuni CAD/CAE

• pozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in modificiranja
• zna modelirat parametrične prostorske modele (elemente), ki so omenjeni v poglavjih 2. letnika
• zna izdelat računalniški model obremenitvenih primerov, ki so omenjeni v poglavjih 2. letnika
• obvlada generiranje tehniške dokumentacije iz prostorskega modela

S pomočjo računalnika:

• spozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in spreminjanja prostorskih modelov
• izdela parametrične modele obravnavanih elementov
• izdela računalniške modele obravnavanih elementov in jih s pomočjo ustreznega računalniškega paketa analizira in optimira

• razvija natančnost in strokovnost
• razvija občutek za računalniško modeliranje tehniških problemov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij

S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje in analize (CAD – CAE)

• vaja: modeliranje in analiza obravnavanih elemetov

Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Osnovni pojmi

• pozna že znane gradnike na primerih, ki bodo sestavljali pogonske sklope

Dijak:

• spozna gradnike, ki sestavljajo sklope za pogon in posamezne primere

Dijak:

• se zave, da so sestavljeni sklopi nadgradnja osnovnih elementov, ki jih je že spoznal

• demonstracija: primeri, ki jih bo dijak srečal pri nadaljnjem pouku, pri čemer učitelj uporabi zbirko učil

Ležaji – splošno

• pozna razdelitev na drsne in kotalne ležaje

Drsni ležaji

• pozna hidrostatične in hidrodinamične drsne ležaje, radialne in aksialne drsne ležaje, gradiva drsnih ležajev
• zna osnove preračuna drsnih ležajev, njih oblikovanje, konstrukcijske izvedbe

• spozna vrste ležajev, njihovo funkcijo
• spozna razliko med drsnimi in kotalnimi ležaji, se seznani s primeri uporabe in njihovimi posebnostmi
• spozna vrste in tipe drsnih ležajev
• spozna pomen ustreznega mazanja ter ustreznih maziv
• spozna pomen gradiv za drsne ležaje

• demonstracija: zariban drsni ležaj ter prikaz posameznih gradiv za ležaje

Kotalni ležaji

• pozna osnovno zamisel izvedbe kotalnih ležajev
• pozna uporabo, tipizacijo in standardizacija kotalnih ležajev
• pozna preračun, mazanje in tesnjenje, oblikovanje ležajnih mest (sedežev)
• zna poiskati ustrezno vrsto ležaja iz katalogov proizvajalcev

• spozna osnovne principe delovanja kotalnih ležajev
• nauči se razlikovati med njimi in jih zna poimenovati
• spozna pomen ustreznega mazanja in tesnjenja ter zna oblikovati in utemeljiti obliko izbranega sedeža ležaja

• razvija natančnost
• osvoji spoznanje, da je eden osnovnih smotrov tipizacije zmanjševanje stroškov, ki jih bo zmanjšal, če bo vgradil tipsko izdelane gradnike ali cele tiske sklope

• vaja:določitev ležajev iz kataloga proizvajalcev

Preračuni osi in gredi

• pozna razliko med osjo in gredjo
• pozna upogibni in torzijski moment kot obremenitev gredi in upogibni moment pri oseh
• pozna gradiva za gredi in osi
• obvlada izračun gredi in osi

• nauči se razlikovati med osjo in gredjo, glede na dane obremenitve in s predhodnim poznavanjem mehanike izvede preračun osi
• nauči se preračunat osi in gredi po različnih teorijah

• razvija natančnost in logično sklepanje ter spozna povezave s predmetnimi področji mehanika, matematiko, tehnologija in gradiva

vaja: preračun osi in gredi po različnih teorijah

Gredne vezi in sklopke

• pozna razdelitev grednih vezi in sklopk in funkcionalno razliko med njimi
• pozna osnovni principi izračuna značilnih grednih vezi in sklopk, izbira vrste in velikosti tipskih sklopk

• nauči se razlikovati med gredno vezjo in sklopko
• nauči se naj prepoznavanja posameznih tipov tipskih grednih vezi ter vrst tipskih sklopk (Periflex, Bibby…)

• vaja:določitev gredne vezi ali sklopke

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Gonila - splošno

• pozna definicije in delitev gonil;
• pozna prestavno razmerje, moč, vrtilno frekvenco, torzijski moment T, moč P in izkoristek h

• razlikuje osnovne pojme
• nauči se razlikovati posamezna gonila med seboj
• razlikuje pomene in pojme ( prestavno razmerje, moč, vrtilna frekvenca izkoristek gonila)

• osvoji pravilno poimenovanje veličin in tipov gonil

vaja: preračun osnovnih veličin gonila

Jermenska gonila

• pozna vrste jermenskih gonil in oblike jermenov
• pozna lastnosti in uporaba jermenskih gonil
• pozna materiale za ploščate jermene
• pozna klinaste jermene, lastnosti, uporaba, oznake jermenov, standardne dolžin, tipski profili, oblike jermenic za klinaste jermene
• zna preračunati oz, določit osnovne parametre jermenskega gonila

• spozna namen obliko in uporabo jermenskega gonila s ploščatim jermenom

• razvija sposobnost ločevanja posameznih vrst pogonov oziroma gonil s klinastimi jermeni

• vaja: preračun jermenskega gonila
• demonstracija: učitelj na primerkih jermenov pokaže tipe jermenov (usnjeni, ploščati, extremultus, klinasti, ozki klinasti, fini klinasti, zobati jermen)

Torna gonila

• pozna vrste in lastnosti tornih gonil
• pozna gradiva tornih koles ter kotalnih površin ter njihove mehanske lastnosti

• spozna torna gonila
• nauči se poimenovanja
• spozna osnovne principe delovanja tornih gonil

• razvija sposobnost uporabe logičnega mišljenja predvsem pri pojmu pritisne sile in Hertzovega tlaka

• demonstracija: učitelj prikaže model ali risbo zapletenejšega tornega gonila in na njej razloži posamezne pojme in posebnosti, ki so skupne vsem tornim gonilom

Verižna gonila

• pozna lastnosti verižnih gonil, verige za verižna gonila
• pozna izračun geometrijskih mer verižnega kolesa;
• pozna vzdrževanje, mazanje verig in napenjanje verig

• spozna specifičnosti verižnega pogona, vzdrževanja verižnih gonil ter mazanja verig
• s pomočjo tabel in diagramov se nauči določiti ustrezno verigo ter skonstruirat par verižnih koles z geometrijskimi merami za izračunano verigo
• nauči se uporabe ustreznih tabel in diagramov, potrebnih za izračun

• vaja: izračun enostavnega verižnega gonila

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje elementov in sklopov ter preračuni CAD/CAE

• zna modelirat parametrične prostorske modele (elemente), ki so omenjeni v poglavjih 3. letnika
• zna izdelat računalniški model obremenitvenih primerov, ki so omenjeni v poglavjih 3. letnika
• zna sestavit preproste sklope iz standardnih elementov
• zna izdelat računalniški model preprostih sklopov in jih analizirati
• obvlada generiranje tehniške dokumentacije iz prostorskega modela ali sklopa

S pomočjo računalnika:

• spozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in spreminjanja prostorskih modelov
• izdela parametrične modele obravnavanih elementov
• izdela računalniške modele obravnavanih elementov in sklopov ter jih s pomočjo ustreznega računalniškega paketa analizira in optimira

• razvija natančnost in strokovnost
• razvija občutek za računalniško modeliranje tehniških problemov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij

S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje in analize (CAD – CAE)

• vaja: modeliranje in analiza obravnavanih elemetov in preprostih sklopov.

Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Osnove snovanja in konstruiranja

• pozna vrste konstruiranja
• pozna konstrukcijske zahteve glede na funkcionalnost, varnost, gospodarnost, izbira materiala, izdelavnost, sposobnost obdelave, izbira oblike, vpliv montaže, vpliv transporta, enostavnost uporabe, vzdrževanje, vpliv na okolje

• spozna razliko v metodah konstruiranja na novo in prilagoditvenega konstruiranja
• nauči se osnovne konstrukcijske zahteve in za vsako zahtevo pozna njen vpliv na odločitve pri konstrukcijskem procesu in na končen rezultat
• spozna pomen snovanja v konstrukcijskem procesu

• se zave vpliva pravilnih in napačnih odločitev pri konstuiranju na vrednost konstuiranega elementa v varnostnerm, ekonomskem in ekološkem smislu
• razvija osebno odgovornost do širšega okolja in se zave povezanosti tehnike in ekologije

• vaja: na enostavnih vsem že dobro poznanih objektih iz vsakdanjega življenja ocenjujemo te objekte glede na konstrukcijske zahteve

Metodika konstruiranja – osnove

• pozna potek konstrukcijskega procesa skozi faze planiranja, koncipiranja vrednotenja, detajliranja in priprave za izvedbo
• zna enostaven konstrukcijski primer razdeliti na posamezne konstrukcijske faze planiranja, koncipiranja, vrednotenja, detajliranja

• spozna faze konstrukcijskega procesa
• spozna algoritem poteka in medsebojne povezanosti posameznih faz v konstrukcijskem procesu
• spozna vrstni red potrebnih aktivosti pri snovanju in konstruiranju novega sklopa

• razvija delovno disciplino, saj se zave pomena planiranja in postopnega uresničevanja predvidenega plana
• razvija natančnost, skrbnost, saj se zave pomena postopnega iskanja najoptimalnejših rešitev

Lista zahtev

• pozna posnetek stanja, določitev liste zahtev, brezpogojne zahteve minimalne zahteve, želje, določitev pogojev sprejemljivosti

• je sposoben za enostaven vsakdanji predmet sestaviti spisek brezpogojnih zahtev za njegovo delovanje
• prepozna lastnosti, ki določajo minimalne zahteve in želje
• je sposoben samostojnega opazovanja ter teamskega dela pri določanju liste zahtev

• osvaja odnos do ekonomičnosti, varčnosti in zanesljivosti

• vaja: v skupini določimo listo zahtev za konstruiranje strojnega sklopa

Tehnike za iskanje rešitev – variant – konceptov

• pozna pomen abstrahiranja in delitve na delne funkcije, uporabo konstrukcijskih katalogov, metodo morfološke skrinjice, tehnike izbire ustreznih rešitev, metoda 635

• spozna tehnike za reševanje tehničnih problemov
• razume pomen abstrahiranja na pestrost najdenih tehničnih rešitev
• spozna vlogo konstrukcijskih katalogov na kvaliteto najdenih rešitev
• nauči se na enostavnem primeru prikazati metodo morfološke skrinjice in metodo 635

• razvija širino pri snovanju in konstruiranju novih sklopov, naprav in strojev

• vaja: v skupini obdelajo enostaven primer z metodo morfološke skrinje in metodo 635

Vrednotenje izbranih rešitev – konceptov

• pozna uteži pri vrednotenju, kriterije vrednotenja, tehnično vrednost variante, ekonomsko vrednost variante, preračun in predstavitev v diagramu

• spozna tabelo kriterijev vrednotenja
• razume pomen uteži pri vrednotenju
• nauči se preračunat osnovne vrednosti

• zave se pomena dobrega načrtovanja in vpliv konstrukterjevih odločitev na proces izdelave, cene, uporabnosti in ekologije

• vaja: v obliki teamskega pristopa izvedemo vajo in pri tem krepimo sodelovanje med dijaki

Zobniški prenosniki

Vrste zobniških prenosnikov

• pozna lastnosti in uporabo posameznih vrst zobniških prenosnikov (valjasti, stožčasti, vijačni z ravnimi, poševnimi, ločnimi zobniki, polžasta gonila)
• pozna cikloidno in evolventno ozobje in osnovne mere in veličine zobniške dvojice

Dijak:

• spozna vrste in lastnosti posameznih prenosnikov
• nauči se osnovnih lastnosti in razlik med posameznimi vrstami ozobij

Dijak:

• zave se pomena zobnikov, ki nas obkožajo v vsakdanjih napravah
• razvija sposobnost opazovanja in samostojnega iskanja odgovorov

vaja: preračun zobniškega gonila. Po končanem ročnem preračunu veličin dijakom omogočimo, da s pomočjo računalniških programov za preračun zobnikov (geometrije in trdnosti) spoznavajo vplive medsebojne odvisnosti različnih koeficientov na končni rezultat.

Valjasti zobniki z ravnimi in poševnimi zobmi – geometrija

• pozna standardni profil zobnikov, ničelni zobnik, geometrijske mere valjastega zobnika…
• pozna preračun korekcij, izbira korekcijskih koeficientov

• nauči se poiskati geometrijske mere standardnega profila iz strokovne literature ter zna poimenovati posamezne veličine
• spozna razliko med ničelnim in korigiranim zobnikom, pri tem pozna tudi potrebne razloge za korekcijo

• razvija strokovnost, natančnost in zanesljivost pri sprejemanju znanj in posredovanju naučenega v svojo delovno sredino
• razvija oseben odnos do integralnega pristopa pri uvajanju novih spoznanj

vaja: preračun zobniškega gonila. Dijake navajamo na sistematičen pristop, uporabo metodike konstruiranja. Dijakom pomudimo zbirke standardnih preračunov z vsemi potrebnimi tabelami. V okviru vaj se predvidevajo 2 do 3 programske naloge, ki povezujejo več učnih vsebin v zaključeno celoto. Delo se organizira individualno ali pa je prirejeno skupinskemu pristopu.

Valjasti zobniki z ravnimi in poševnimi zobmi, sile na zobniški par, trdnost

• pozna sile na zobniški dvojici
• pozna zasnovo geometrijskih mer
• pozna materiale za zobnike, poškodbe zobnikov
• pozna trdnostni preračun – po standardu, oblikovanje valjastih zobnikov, izdelava delavniške risbe v skladu s standardi

• spozna sile na zobniški dvojici in zna izpeljati enačbe
• spozna načine za grobo oceno velikosti zobnikov
• nauči se standardnega trdnostnega preračuna in zna ob pomoči napisanega postopka s pripadajočimi tabelami sam izračunati varnost v korenu in na boku zoba
• spozna možne načine oblikovanja zobnikov ter zna narisati delavniško risbo zobnika

• vaja: preračun zobniškega gonila

Valjasti zobniki z ravnimi zobmi – oblikovanje gonila

• pozna smernice za določitev osnovnih mer in oblike ohišja
• zna oblikovati sklop zobnikov (z gredjo, ležaji, tesnili in vgradnja v ohišje)
• pozna načine mazanja zobnikov

• usposobi se za samostojno načrtovanje celotnega gonila. Pri načrtovanju gonila si pomaga tudi z znanjem s področja metodike konstruiranja.

• razvija oseben odnos do integralnega pristopa pri uvajanju novih spoznanj.

Stožčasti zobniki z ravnimi zobmi – geometrija

• pozna geometrijske mere stožčastega zobnika z ravnimi zobmi, navidezni-virtualni zobnik
• pozna geometrijo stožčaste zobniške dvojice z ravnimi zobmi, profilni premik, mejno število zob

• razume povezavo med stožčastim in valjastim zobnikom
• nariše, izpelje in poimenuje geometrijske mere stožčaste zobniške dvojice
• primerja že osvojeno znanje s področja valjastih zobnikov s posebnostmi stožčastih zobnikov

• zave se prepletenosti strokovnih vsebin. Dijaka usmerjamo v primerjavo in analizo znanega in na novo spoznanega.

Stožčasti zobniki z ravnimi zobmi – oblikovanje gonila

• pozna posebnosti pri oblikovanju in montaži gonil s stožčastimi zobniki glede na valjste zobnike

• usposobi se za samostojno načrtovanje celotnega gonila. Pri načrtovanju gonila si pomaga tudi z znanjem s področja metodike konstruiranja.

Polžasti zobniški prenosnik – geometrija, izkoristek gonila

• pozna oblike valjastih polžev in pripadajočih polževih koles in geometrijske mere

• spozna oblike polžastih prenosnikov in njihove lastnosti
• nauči se narisati osnovne geometrijske mere polža in polževega kolesa

Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje elementov in sklopov ter preračuni CAD/CAE

• zna modelirat parametrične prostorske modele (elemente), ki so omenjeni v poglavjih 4. letnika
• zna izdelat računalniški model obremenitvenih primerov, ki so omenjeni v poglavjih 4. letnika
• zna sestavit preproste sklope iz standardnih elementov predvsem iz poglavij 4. letnika
• zna izdelat računalniški model preprostih sklopov in jih analizirati
• obvlada generiranje tehniške dokumentacije iz prostorskega modela ali sklopa

S pomočjo računalnika:

• spozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in spreminjanja prostorskih modelov
• izdela parametrične modele obravnavanih elementov
• izdela računalniške modele obravnavanih elementov in sklopov ter jih s pomočjo ustreznega računalniškega paketa analizira in optimira

• razvija natančnost in strokovnost
• razvija občutek za računalniško modeliranje tehniških problemov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij

S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje in analize (CAD – CAE)

• vaja: modeliranje in analiza obravnavanih elemetov in preprostih sklopov.

Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.