KATALOG ZNANJA

GEOGRAFIJA

POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, na 17. seji dne 7. 7. 1998

VSEBINA

I.   OPREDELITEV PREDMETA

II.   USMERJEVALNI CILJI GEOGRAFIJE

III.  VSEBINA IN INFORMATIVNI CILJI PREDMETA

IV.  FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

V.   DIDAKTICNA - METODICNA PRIPOROCILA

VI.  OKVIRNI SEYNAM LITERATURE

VII. MEDPREDMETNE POVEZAVE

VIII.OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA


I. OPREDELITEV PREDMETA GEOGRAFIJA

Mesto geografije v programu (kurikulumu) šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali v nadaljnje izobraževanje.

Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati bodočim "upravljalcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do lastne domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje ljudi in njihovih vrednot doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore  na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih izzivi življenja v skupnosti. 

Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na izobraževalni program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.

II. USMERJEVALNI CILJI GEOGRAFIJE

Dijaki:

  • pridobijo prostorsko predstavo o sodobnem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje,

  • razumejo najpomembnejše naravno- in družbeno-geografske procese in pojave tako posamič, kot v njihovih vzročno-posledičnih zvezah,

  • razumejo zakonitosti razmestitev naravno- in družbeno-geografskih procesov in pojavov ter njihov vpliv na razvitost posameznih držav,

  • razumejo geografske vzroke za gospodarsko, kulturno in politično raznolikost sveta ter se stem vzgajajo v duhu tolerantnosti in spoštovanja do drugačnih po jeziku, veri, načinu življenja itd.,

  • razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

  • razumejo probleme varstva geografskega okolja in se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo,

  • s spoznavanjem odgovorne vloge človeka kot preoblikovalca geografskega prostora razvijajo sposobnost smotrnega gospodarjenja z okoljem in omejenimi naravnimi viri,

  • razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,

  • razumejo pomen geografskih dejavnikov za razširjenost posamezne gospodarske panoge, zlasti za lastno panogo,

  • usposabljajo se za samostojno uporabo geografskih virov in literature (atlasi, karte, statistično gradivo ter grafični prikazi ipd.,

  • razumejo pomen geografskega znanja za lastno ravnanje v geografskem prostoru in z njim.


    III.VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI PREDMETA

    I. GEOGRAFSKI PROSTOR IN ČLOVEK
    soodvisnost naravnih in družbenih dejavnikov pri oblikovanju prostora

    II. PODNEBJE IN ČLOVEK – VPLIV PODNEBJA NA SPECIFIČNO DEJAVNOST

  • vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka,

  • vzroki za nastanek tople grede in posledice le-te,

  • klimatski elementi in dejavniki,

  • klimatski tipi in pogoji za specifično dejavnost človeka,

  • klimatske značilnosti Slovenije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope na izbranih primerih

    • III. VODA, PRST, RASTJE IN ŽIVALSTVO – VPLIV NA SPECIFIČNO DEJAVNOST ČLOVEKA

  • odvisnost človekovih dejavnosti od prsti,

  • spreminjanje lastnosti prsti zaradi intenzivnih posegov človeka,

  • značilnosti prsti v Sloveniji in v Evropi na izbranih primerih,

  • glavni ekosistemi v svetu

  • odvisnost ljudi od vodnega ovoja,

  • gospodarski pomen voda

    • IV. VPLIV SESTAVE PREBIVALSTVA NA SPECIFIČNO DEJAVNOST

  • starostna sestava prebivalstva in specifična dejavnost,

  • izobrazbena sestava in specifična dejavnost,

  • dejavnostna sestava in stopnja gospodarskega razvoja

    • V. GOSPODARSTVO

  • osnove za razvoj kmetijstva na izbranih primerih iz Slovenije in Evrope,

  • značilnosti kmetijstva v Sloveniji in izbranem primeru iz Evrope in sveta,

  • problematika koriščenja rudnih bogastev,

  • obnovljivi in neobnovljivi viri energije in degradacija okolja zaradi izkoriščanja različnih virov energije (izbrani primeri iz Slovenije in sveta),

  • vzroki in posledice nastanka industrijskih pokrajin,

  • značilnosti industrializacije na izbranih primerih iz Slovenije in sveta,

  • vpliv različnih vrst prometa na gospodarski razvoj in onesnaževanje okolja,

  • pomen in problemi turizma na izbranih primerih Slovenije in sveta

    • IV. FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI


    GEOGRAFSKI PROSTOR IN ČLOVEK

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijaki znajo:

    Dijaki:

  • na osnovi analize izbranih primerov ugotoviti vzročno-posledične povezave med naravnimi in družbenimi dejavniki pri oblikovanju geografskega prostora

  • analizirati pomen človeka kot pomembnega dejavnika oblikovanja geografskega prostora

  • analizirati pomen specifične gospodarske dejavnosti kot dejavnika oblikovanja geografskega prostora

  • razvijajo sposobnost prepoznavanja vzročno-posledičnih vezi med procesi in pojavi v geografskem prostoru

  • ugotovijo, da je človek eden od ključnih dejavnikov oblikovanja geografskega prostora



    • PODNEBJE IN ČLOVEK – VPLIV PODNEBJA NA SPECIFIČNO DEJAVNOST ČLOVEKA

    • FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI
     

    Dijaki:

  • razložiti odvisnost podnebja od geografske širine;

    		•  

  • našteti in opisati klimatske elemente in dejavnike;

    		•  

  • analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje in predvideti posledice;

  • spoznajo pomen odgovornega ravnanja z okoljem

  • opisati klimatske značilnosti Slovenije in jih primerjati s klimatskimi značilnostmi Evrope in ostalih delov sveta (na izbranih primerih);

  • razvijajo občutek narodne pripadnosti

  • na izbranih primerih opisati vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka.

  • razvijajo sposobnost prepoznavanja vzročno-posledičnih vezi med procesi in pojavi v geografskem prostoru


    • VODA, PRST, RASTJE IN ŽIVALSTVO – VPLIV NA SPECIFIČNO DEJAVNOST ČLOVEKA

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijaki znajo:

    Dijaki:

  • razložiti proces kroženja vode na Zemlji;

    		•  

  • ovrednotiti pomen voda za človeka in njegovo preživetje ter razvoj;

  • razvijajo sposobnost prepoznavanja vzročno-posledičnih vezi med procesi in pojavi v geografskem prostoru

  • opisati gospodarski pomen voda;

  • spoznajo pomen odgovornega ravnanja z okoljem

  • analizirati vzroke in posledice onesnaženja vode na študiju primerov iz Slovenije in sveta;

  • razvijajo občutek narodne pripadnosti

  • primerjati značilnosti vodnatosti rek v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta;

  • spoznajo, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja

  • analizirati vzroke in posledice za onesnaženost morja na izbranem primeru iz Slovenije in iz sveta.

    		•  

  • na izbranih primerih opisati odvisnost človekovih dejavnosti od prsti;

    		•  

  • na izbranih primerih ovrednotiti intenzivne posege človeka v kmetijsko pokrajino in spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti;

    		•  

  • na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice erozije in degradacije prsti;

    		•  

  • opisati medsebojno povezanost in odvisnost rastja, podnebja, prsti, vode in človeka;

    		•  

  • analizirati vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor, na izbranih primerih iz Slovenije in sveta.

    		•  


    VPLIV SESTAVE PREBIVALSTVA NA SPECIFIČNO DEJAVNOST

    FORMATIVNICILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijaki znajo:

    Dijaki:

  • na izbranem primeru razložiti vpliv starostne sestave prebivalstva na specifično dejavnost;

  • se vzgajajo v duhu tolerantnosti do drugačnih po veri, narodnosti, načinu življenja,…

  • razvijejo primeren odnos do starejših, do otrok, invalidov ,...

  • na izbranem primeru razložiti vpliv izobrazbene sestave na specifično dejavnost;

  • razvijajo občutek narodne pripadnosti

  • opisati medsebojni vpliv dejavnostne sestave in gospodarskega razvoja;

    		•  

  • analizirati vzroke in posledice selitev prebivalstva na primeru iz Slovenije in sveta;

    		•  

  • na izbranih primerih iz Slovenije in sveta primerjati različne tipe demografskih območij;

    		•  

  • opisati sestavo prebivalstva na izbranih primerih in ovrednotiti sodobne probleme in posledice različne sestave prebivalstva.

    		•  

    GOSPODARSTVO

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijaki znajo:

    Dijaki:

  • našteti in opisati kriterije za določanje razvitosti in klasifikacijo držav;

  • pridobijo predstavo o gospodarski raznolikosti sodobnega sveta

  • opisati odvisnost kmetijstva od naravnogeografskih dejavnikov (klima, prst) v različnih podnebnih pasovih v primerjavi s Slovenijo;

  • razvijajo sposobnost spoštovanja raznolikosti sveta

  • na izbranih primerih analizirati vzroke za probleme kmetijstva v Sloveniji in v svetu;

  • se učijo objektivnosti pri vrednotenju vplivov različnih gospodarskih dejavnosti na pokrajino

  • na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice degradacije okolja zaradi kmetijstva in ovrednotiti ekološke probleme pri proizvodnji hrane v različnih podnebnih pasovih (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev);

  • razvijajo pozitiven odnos do domovine in občutek narodne pripadnosti

  • analizirati vzroke in posledice neenakomerne razporeditve pridelave in oskrbe s hrano po svetu;

  • razvijajo sposobnost smotrnega gospodarjenja z okoljem in omejenimi naravnimi viri

  • na osnovi izbranih primerov analizirati vzroke za nastale probleme ob koriščenju rudnih bogastev in njihov vpliv na pokrajino;

    		•    

  • opisati vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti na izbranih primerih iz Slovenije in sveta;

    		•  

  • opisati problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji;

    		•    

  • primerjati obnovljive in neobnovljive vire energije in jih ovrednotiti glede na njihove prednosti in pomankljivosti:

    		•  

  • s pomočjo tematskih kart navesti glavne svetovne proizvajalce posameznih vrst energetskih virov in jih povezati z naravnimi in družbenimi pogoji za njihovo uporabo;

    		•    

  • na izbranih primerih opisati probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi koriščenja različnih energetskih virov;

    		•    

  • opisati probleme oskrbe z energijo na primerih iz Slovenija in sveta;

    		•    

  • na izbranih primerih analizirati dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije;

    		•    

  • opisati proces industrializacije v svetu;

    		•    

  • našteti najpomembnejše industrijske panoge;

    		•      

  • opisati razvoj in usmeritev industrije v Sloveniji;

    		•  

  • na izbranih primerih analizirati vzroke in posledice nastanka ter preobrazbe industrijskih pokrajin;

    		•    

  • opisati pomen prometa za specifično človekovo dejavnost, prednosti in pomanjkljivosti posameznih vrst prometa;

    		•    

  • analizirati vzroke in posledice obremenitve cest v Sloveniji;

    		•    

  • opisati cestni križ v Sloveniji

    		•    

  • na izbranih primerih opisati vplive različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja;

    		•    

  • na izbranih primerih analizirati vzroke in posledice množičnega turizma;

    		•     

  • na izbranih primerih opisati učinke turizma v Sredozemlju in Alpah;

    		•    

  • primerjati položaj in razvoj turizma v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta.

    		•     

     V. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

    Vzgojno-izobraževalni cilji geografije za poklicno – tehniško izobraževanje nadgrajujejo vzgojno-izobraževalne cilje geografskih vsebin v srednjih poklicnih šolah. Predmetni katalog je, podobno kot za vse ostale poklicne in tehniške šole oblikovan tako, da ponuja možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje je nujna osnova strokovno-teoretičnim predmetom.
    Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Izbira učnih metod in oblik je prepuščena učitelju. Priporočamo pa, da izbere čim bolj aktivne oblike in metode dela. Izbrane metode in oblike naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.
    Frontalnemu pouku se lahko izogne na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oz. poročila na aktualno temo (politično in gospodarsko dogajanje, komentiranje vremena, naravne nesreče ipd.).
    Geografsko in kritično mišljenje razvijamo predvsem s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Za uspešen problemski pouk je primere poleg iz literature mogoče vzeti tudi iz vsakdanjega življenja.
    Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki. Ena od možnosti je argumentirana razprava.
    Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva in računalniške tehnologije.
    Posebnosti v izvedbi: veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.
    Takšne oblike pouka geografije omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju in kjer se urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, poročanje itd.
    Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave ter utrjujejo geografsko znanje tako, da od blizu opazujejo in preučujejo pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.
    Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne. Načrtujejo jih učitelji geografije, zgodovine, sociologije, materinega jezika, umetnosti itd., ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.

    VI. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    Odgovarjajoče teme iz učbenika Geografija za poklicne in strokovne šole (DZS, 1997).

     

    VII. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Vzgojno-izobraževalni cilji so oblikovani tako, da nanje lahko navezujemo vzgojno-izobraževalne cilje strokovno-teoretičnih predmetov.

    VIII. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak tudi iz didaktike, psihologije in zakonodaje, ki ureja to področje.
     Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL 49/97).
    Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.
    Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, lahko pa izvedemo tudi test esejskega tipa.
    Posebnosti v izvedbi: poleg ocen, pridobljenih, kot to določa Pravilnik o ocenjevanju je možno ocene pridobiti tudi s poljubnim pisnim (seminarska naloga, poročilo o ekskurziji,…), grafičnim ali praktičnim izdelkom (model, maketa,…) ter projektnim delom, nastopom, zagovorom ipd.