SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ADMINISTRATOR

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO

2. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj

Teorija

Vaje skupaj

Vaje z delitvijo

3.

136

50

86

0

Skupaj

136

50

86

0

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak:

zna uporabiti metode reševanja računskih problemov na področju poslovanja podjetij;
zna uporabiti najustreznejšo metodo za reševanje konkretnega problema;
zna pravilno in učinkovito uporabljati žepni kalkulator;
razvije občutek za velikostni red rezultata;
pridobi sistematičnost, vztrajnost, natančnost, urejenost pri delu in sposobnost logičnega mišljenja.

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
RAZMERJA IN SORAZMERJA Dijak: spozna osnovna pravila za računanje z razmerji in sorazmerji spozna enostavno, sestavljeno ter podaljšano sorazmerje razume pojma premo in obratno sorazmerje spozna matematični zapis in grafični prikaz premo in obratno sorazmernega odnosa med dvema spremenljivkama	Dijak: se nauči krajšati in razširjati člene razmerij in sorazmerij izračuna neznani člen iz enostavnega in sestavljenega sorazmerja prepozna premo in obratno sorazmerno spremenljivko zapiše z enačbo in grafično prikaže odnos med premo in obratno sorazmernima količinama	Dijak: razvija natančnost	Vaja: rešitev nalog iz enostavnih, sestavljenih ter podaljšanih sorazmerij
SKLEPNI RAČUN Dijak: spozna enostavni sklepni račun spozna sestavljeni sklepni račun zna reševati naloge enostavnega in sestavljenega sklepnega računa zna uporabiti linearno enačbo pri reševanju nalog sklepnega računa	prepozna in smiselno uredi podatke enostavnega in sestavljenega sklepnega računa izračuna neznano količino pri nalogah enostavnega in sestavljenega sklepnega računa se nauči uporabiti linearno enačbo pri reševanju nalog sklepnega računa	razvija natančnost	Vaja: rešitev nalog iz enostavnega in sestavljenega sklepnega računa
VERIŽNI RAČUN Dijak: spozna verižni račun kot posebno obliko sklepnega računa spozna pogoje za uporabo verižnega računa spozna tuje merske in denarne enote spozna pravila za sestavo verige in izračun verižnega računa zna vključiti v verižni račun različne dodatke in popuste	prepozna rešljivost dane naloge z metodo verižnega računa pozna tuje merske in denarne enote izračuna neznano količino z verižnim računom se nauči vključiti v verižni račun različne dodatke in popuste	razvija odgovornost	Vaja: rešitev nalog iz verižnega računa

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
RAZDELILNI RAČUN Dijak: spozna enostavni razdelilni račun spozna sestavljeni razdelilni račun spozna različne načine reševanja nalog enostavnega in sestavljenega razdelilnega računa: delitveno razmerje, delitev z ulomki, delitev z razlikami	izračuna posamezne deleže upravičencev v nalogah enostavnega in sestavljenega razdelilnega računa smiselno poveže delne rešitve razdelilnega računa v končno rešitev	razvija natančnost	Vaja: rešitev nalog enostavnega in sestavljenega razdelilnega računa
PROCENTNI RAČUN Dijak: pozna pojme: celota, delež, procentna in promilna mera, povečana in zmanjšana celota pozna različne možnosti reševanja problemov procentnega računa: sklepanje, verižni račun, sorazmerje, uporaba linearne enačbe	prepozna podatke in njihovo vlogo v procentnem računu se nauči reševati probleme procentnega računa razloži izračunani rezultat	razvija strokovnost in odgovornost	Vaja: rešitev nalog procentnega računa
KALKULACIJE Dijak: spozna pojme: fakturna, nabavna, prodajna vrednost ter cena, NNS – predvideni in dejanski, marža, vstopni in izstopni DDV ter obe stopnji DDV spozna različne možnosti sestavljanja kalkulacije: vrednosti so podane z ali brez DDV, upoštevanje popustov	prepozna podatke in njihovo vlogo v kalkulaciji se nauči reševati probleme procentnega računa znotraj kalkulacije loči med ceno in vrednostjo blaga	razvija strokovnost in odgovornost	Vaja: sestavljanje kalkulacij
NAVADNI OBRESTNI RAČUN Dijak: razume osnovne količine obrestnega računa in pozna odnose med njimi spozna razliko med navadnim in obrestnim obrestovanjem spozna pojem diskontirane vrednosti glavnice pozna pojem ekvivalence glavnic	prepozna količine obrestnega računa: obrestna mera, začetna ter končna vrednost glavnice, čas obrestovanja, obresti izračuna neznano obrestno količino iz znanih obrestnih količin izračuna skupno končno vrednost več glavnic izračuna diskontirano vrednost glavnice	razvija strokovnost, občutek za varčnost, odgovornost in zanesljivost	Vaja: rešitev nalog navadnega obrestnega računa

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
I. UVOD V STATISTIKO	Dijak:	Dijak:
Pomen besede statistika
Dijak: spozna pojem statistike spozna množične pojave	zna razložiti pomen besede zna našteti primere množičnih pojavov
Statistične publikacije
Dijak: spozna pomembnejše statistične publikacije spozna pomen in naloge Statističnega urada RS	zna poiskati podatke v ustreznih publikacijah in jih pojasniti	se zave pomembnosti sistematičnega zbiranja podatkov	Ogled publikacij sl itd.
Temeljni statistični pojmi
Dijak: spozna temeljne pojme v statistični analizi spozna pomen statistične analize pri proučevanju družbeno-ekonomskih pojavov in iskanju njihovih zakonitosti	usvoji pojem populacija, enota, spremenljivka, vrednost spremenljivke, vrsto spremenljivke in parameter zna določiti omenjene pojme na primeru in rešiti nalogo	se zave natančnosti in odgovornosti pri zbiranju in objavljanju podatkov	Vaje o temeljnih pojmih
II. STATISTIČNO RAZISKOVANJE
Načrtovanje
Dijak: spozna faze statističnega raziskovanja spozna načrtovanje	zna našteti faze statističnega raziskovanja in razložiti potek zna razložiti statistično, načrtovanje
Statistično opazovanje
Dijak: spozna načine opazovanja spozna popolno, delno, posredno in neposredno opazovanje	zna razvrstiti opazovanje zna razložiti posamezne vrste opazovanj zna izdelati preprost vprašalnik presodi kateri način opazovanja je primernejši glede na predmet in cilje raziskovanja	razvija odgovornost in natančnost pri zbiranju podatkov	Vaje izdelovanja vprašalnika. Ogled razne obrazcve za zbiranje podatkov
Urejanje zbranih podatkov
Dijak: spozna načine obdelave statističnih podatkov spozna pomen računalniške obdelave in njene prednosti zna našteti rezultate obdelave	zna opredeliti skupine za številske spremenljivke in opisne spremenljivke zna razvrstiti statistične vrste in jih razložiti na primerih		Vaje opredeljevanja skupin
Prikazovanje statističnih podatkov	Dijak:	Dijak:
Dijak: spozna način prikazovanja statističnih podatkov	zna izdelati tabelo in določiti vrsto tabelezna razložiti podatke v tabeli zna prikazati podatke z linijskim grafikonom, s stolpci	razvija natančnost in odgovornost razvijanje čut za estetski videz izdelka	Vaje v izdelavi grafikonov in izdelavi tabel
III. RELATIVNA ŠTEVILA
Strukture
Dijak: spozna definicijo strukture spozna enorazsežne in večrazsežne strukture	zna izračunati enorazsežne in večrazsežne strukture in jih prikazati v tabeli zna grafično prikazati strukture s stolpci, krogi in polkrogi zna komentirati rezultate	se zave pomembnosti pravilne interpretacije podatkov in izračunanih parametrov	Vaje v izračunavanju in prikazovanju struktur
Statistični koeficienti
Dijak: spozna definicijo koeficienta spozna primere raznih koeficientov	zna izračunati koeficient upošteva podatek, ki se nanaša na časovni interval in podatek, ki se nanaša na časovni trenutek zna grafično prikazati koeficiente zna razložiti izračunane koeficiente		Vaje izračunavanja koeficientov
Indeksi
Dijak: spozna definicijo indeksa zna razvrstiti indekse	zna izračunati indekse zna preračunati indekse s stalno osnovo na drugo osnovo in verižne indekse v indekse s stalno osnovo zna razložiti rezultate zna indekse grafično prikazati		Vaje izračunavanja indeksov
Stopnje
Dijak: spozna definicijo stopnje spozna stopnje s področja demografske statistike spozna topnje rasti	zna izračunati stopnje zna razložiti stopnje		Vaje izračunavanja stopenj
Kazalci rasti
Dijak: spozna kazalce rasti spozna razliko in relativno razliko	zna izračunati in razložiti koeficient rasti, verižni indeks in stopnjo rasti zna pravilno razložiti razliko in relativno razliko		Vaje izračunavanja razlik in interpretiranja razlik
IV. FREKVENČNE PORAZDELITVE
Oblikovanje razredov
Dijak: spozna oblikovanje frekvenčnih porazdelitev	zna opredeliti razrede zna določiti ustrezno širino in število razredov zna sestaviti frekvenčno poraz. z enako širokimi razredi		Vaje opredeljevanja razredov
Opis frekvenčne porazdelitve
Dijak: spozna pojme, kot so frekvenca, relativna frekvenca, kumulativna frekvenca in njihov pomen v statistični analizi	uporablja pravilne simbole zna izračunati in razložiti relativne frekvence in kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc		Vaje izračunavanja relativnih frekvenc in kumulativ
Grafični prikaz frekvenčnih porazdelitev
Dijak: spozna načine prikazovanja frekvenčnih porazdelitev	zna narisati histogram, poligon, strukturni krog in ogivo		Vaje v načrtovanju grafikonov
V. SREDNJE VREDNOSTI
Aritmetična sredina
Dijak: spozna pomen srednjih vrednosti pri statistični analizi spozna aritmetično sredino in tehtano aritmetično sredino	zna izračunati aritmetično sredino iz posameznih podatkov in iz frekvenčne porazdelitve zna razložiti izračunani rezultat		Vaje v izračunavanju aritmetične sredine
Mediana
Dijak: spozna mediano	zna izračunati mediano iz posamičnih podatkov in iz frekvenčne porazdelitve zna grafično določiti mediano zna komentirati mediano		Vaje izračunavanja mediane in grafičnega določanja mediane
Modus
Dijak: spozna modus	zna izračunati modus iz frekvenčne porazdelitve zna grafično določiti modus zna komentirati modus		Vaje izračunavanja modusa in grafičnega ocenjevanja modusa
Geometrijska sredina
Dijak: spozna geometrijsko sredino	zna izračunati povprečni koeficient rasti, povprečni verižni indeks in povprečno stopnjo rasti in razložiti rezultate zna uporabiti ustrezno srednjo vrednost glede na podatke in namen statistične analize		Vaje izračunavanja geometrijske sredine

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

Čibej, J. A.: Poslovna matematika, I. del, DZS, Ljubljana 2002.
Ivanuša, R., Zabukovec, A.: Poslovna matematika, I. del. - Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 1997.
Jager, G.: Poslovna matematika - Delovni zvezek z osnovami teorije, Ljubljana 1996.

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Potekajo ustno.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

ZNANJE	POVEZAVA S PREDMETOM
ZNANJE	PREDMET	ZNANJE
Razmerja in sorazmerja	Matematika	Razmerja in sorazmerja
Verižni račun	Poslovna tehnika	Račun

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Skupaj	Teorija	Vaje skupaj	Vaje z delitvijo
3.	136	50	86	0
Skupaj	136	50	86	0