ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

EKONOMSKA GIMNAZIJA

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

UMETNIŠKA GIMNAZIJA 

210 UR

Učni načrt za zgodovino je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 1 CILJI PREDMETA 

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

 Prvi letnik

 Drugi letnik

 Tretji letnik

 2 STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI

 


I. OPREDELITEV PREDMETA 

Zgodovina je v programih strokovne gimnazije učni predmet, ki se poučuje tri leta, obseg pa je 210 ur. Učni načrt zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost. Učni načrt za 210 ur je v velikem delu tematskih sklopov skladen z modulom, ki obsega 280 ur; to predstavlja maturitetni standard. To bo kandidatom, ki bodo zgodovino izbrali kot maturitetni predmet, olajšalo izravnavo razlik v znanjih, kjer se učni načrt za 210 ur po globini in vsebinah razlikuje od maturitetnega standarda.

Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet. Zgodovina daje poleg splošnoizobraževalnih tudi specifična znanja o razvoju strok, zato naj učitelji pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo tudi poklicno usmeritev dijakov šole.

Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.

Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z dejavnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti za povezovanje istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino kakor tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.

Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.

Pri tem se učni načrt navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program. Učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, da obravnavane tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je v razredu zanimanje zanje posebno, lahko pa jih tudi združi in poveže med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo, vendar matura nikakor ne zahteva samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista znanja, ki so povezana z maturitetnimi temami in so potrebna za razumevanje le-teh. 

 

Prenova pouka zgodovine (vsebin in ciljev) je intenzivno potekala že v obdobju 1990-1996, predvsem kot posodabljanje vsebin in ciljev in prizadevanje za večjo odprtost in privlačnost. Zato pričujoči učni načrt v vsebinskem delu  ohranja koncepet učnega načrta, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje v juliju 1996, dopolnjen pa je s predmetnim katalogom, v katerem operativni cilji izražajo usmeritve pouka in določen standard znanj.

 

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

 

 1 CILJI PREDMETA

 1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

 

Dijaki:

 

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE 

1.2.1 VSEBINE 

Prvi letnik (70 ur) 

1. ZGODOVINA

Čas in prostor kot temeljni določili človeka in družbe; datiranje in predstava  o zgodovinskem času - od nastanka človeške družbe do danes.

Zgodovina kot znanost; pot k zgodovinski resnici; človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

Podobe iz življenja človeka v prazgodovini, življenja lovca in nabiralca, poljedeljca in živinorejca, življenje v kovinskih dobah, duhovni svet in miselno (prostorsko) obzorje človeka v prazgodovini; naši kraji v prazgodovinskem obdobju.

3. ZGODNJE VISOKE KULTURE

Zgodnje visoke kulture (prve civilizacije): čas in prostor. Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska. Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih. Glavne pridobitve v znanosti in umetnosti; književnost in religija.

4. ANTIČNI SVET STARE GRČIJE IN RIMA

Vzpon in zaton kretsko-mikenske kulture. Od Iliade in Odiseje do grških polisov, kolonizacija in širjenje grškega vpliva; enotnost in različnost grškega sveta; grški svet bogov in grški svet ljudi; “Zlata doba” grških polisov; grško-perzijske vojne in odnos do svobode; vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestih in na deželi); v grški šoli in gledališču.

Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije.

Helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo, znanost, zgodovina, umetnost; pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov.

Rim od nastanka do republike; širjenje v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur; rimska družba in gospodarstvo.

Kriza republike in prehod v cesarstvo: principat - Avgust prvi med enakimi;

meje rimskega cesarstva; iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži, zabave in igre; življenje na podeželju; življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).

Naši kraji v rimski dobi.

Rimska kultura: arhitektura, znanost in likovna umetnost; rimsko pravo.

Rimski svet bogov.

Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje, Biblija in zgodovina, socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Krščanstvo od preganjane do državne religije.

Kriza rimskega cesarstva in njegov propad: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod, naraščanje pritiska tujih ljudstev, propad zahodnorimskega cesarstva.

5. ZGODNJI SREDNJI VEK

Zemljevid Evrope v 5. stoletju; preseljevanje ljudstev v Evropi: Germani in Slovani; novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

Nova etnična in politična podoba Evrope: nastanek barbarskih držav (ob zemljevidu); novi gospodarski temelji; nova družbena struktura; različni tipi fevdalizma.

Trije evropski duhovnokulturni in civilizacijski krogi: evropski zahod, evropski vzhod (Bizanc), islam in Arabci.

Sprehod po Evropi - podobe iz življenja: na zgodnjesrednjeveških gradovih in v vaseh na evropskem zahodu, vzhodu, severu in jugu.

5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

Slovenski naselitveni prostor, Karantanija; širjenje krščanstva iz Ogleja in Salzburga

in postopna izguba samostojnosti; podobe iz življenja Slovencev.

6. EVROPA MED 10. IN 12. STOLETJEM 

Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zem-

ljevid, geografsko obzorje človeka.

Zahodna Evropa po razpadu frankovskega imperija: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne); vzhodna Evropa; jugovzhodna Evropa.

 

Drugi letnik (70 ur)

7. VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK

Znani in neznani svetovi od 12. do 15. stoletja: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid; vpadi ljudstev z vzhoda in vpliv na evropsko dogajanje; Turki in njihov prodor na Balkan. 

Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina; duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.

Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v različnih tipih; podobe iz življenja različnih meščanov.

Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje); papeštvo in meništvo; inkvizicija; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz; Evropa viteštva, romanike in gotike.

7.1 SLOVENSKE DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike; kolonizacija; gospodarski in kulturni razvoj; nastanek zgodovinskih dežel. 

8. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

Zgodnje oblike kapitalizma: založništvo in manufaktura. Vzpon znanosti. Tehnična odkritja do 16. stoletja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

Geografska odkritja in spajanje različnih svetov; pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

Humanizem in renesansa - spremenjen odnos do življenja in smrti.

Herezije in kriza papeštva v 15. stoletju; reformacija, protireformacija in katoliška prenova: vzroki in smeri reformacije; razširjenost; nastop proti reformaciji in zmaga katoliške Cerkve.

Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Absolutizem: utrjevanje absolutne monarhije, vrhunec absolutizma (Ludvik XIV.). Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.

8.1 SLOVENCI OD 15. DO 18. STOLETJA

Gospodarski in kulturni razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

Kmečki upori in turški vpadi; reformacija in začetki slovenske književnosti.

Življenje v slovenskih deželah v 17. in 18. stoletju. Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na podeželju; kultura.

9. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZCIJE

Začetki moderne industrializacije in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju; Iznajdbe in izumi v 18. stoletju, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

Evropska miselnost in kultura 18. stoletja.

Britanske kolonije v Ameriki in nastanek ZDA; vpliv na evropska gibanja.

Počasna modernizacija Francije in pomembnejši vzroki za revolucijo; francoska revolucija - leto 1789 in njena gesla; jakobinizem; kratkotrajna zmaga in poraz; pomen in vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja.

Napoleon in Napoleonove vojne.

9.1 SLOVENCI MED FRANCOSKO REVOLUCIJO IN NAPOLEONOVIMI VOJNAMI

Slovenski prostor med francosko revolucijo in napoleonovimi vojnami (kratek opis življenja v mestih in na podeželju).

10. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

Dunajski kongres in nova ureditev Evrope: nov zemljevid Evrope, poskus vzpostavitve ravnotežja teritorialnih interesov, sveta aliansa, vpliv kongresa na usodo naslednjih evropskih generacij.

Svet in Evropa v prvi polovici 19. stoletja; nacionalna gibanja.

Znanstveno-tehnični razvoj in širjenje industrializacije; revolucija v prometu - železnica, parniki, telegraf; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

Življenje v mestih in na podeželju v prvi polovici 19. stoletja; nova mesta in novi problemi; krepitev meščanstva; življenjske razmere ter pogoji za delo in ustvarjanje; agrarni problemi v različnih delih sveta; podobe iz vsakdanjega življenja plemstva in kmetov. Kulturni tokovi v prvi polovici 19. stoletja.

10.1 SLOVENCI V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

Slovenske dežele v času od leta 1815 do leta 1848; narodnostne in kulturne razmere: Bleiweisov in Prešernov krog, romantika; začetki industrializacije.

10.2 REVOLUCIJE 1848

Revolucije 1848 in začetek nove dobe; okrepitev meščanstva in njegova vodilna vloga. Pomlad narodov.

Leto 1848 in Slovenci: kmečko vprašanje, nacionalni problemi; Zedinjena Slovenija. 

11. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA 

Druga industrijska revolucija; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje; gospodarske, družbene in kulturne posledice druge industrijske revolucije (industrializacija in nastajanje monopolov, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva); kultura v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja.

Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in začetku 20. stoletja (primerjava med evropskimi in slovenskimi mesti).

Pregled političnega razvoja pomembnejših držav pred prvo svetovno vojno; kolonializem razvitih kot posledica izvoza kapitala; boj med velesilami za prevlado v svetu.

11.1 SLOVENCI NA PREHODU IZ 19. v 20. STOLETJE

Gospodarske razmere, položaj slovenskega kmeta in delavca; ustavna doba; oblikovanje slovenskih političnih strank; slovenska kulturna ustvarjalnost.

Jugoslovansko vprašanje; velikosrbski in velikohrvaški program, trializem; Cankar in jugoslovanstvo, preporodovci.

 

Tretji letnik 

12. PRVA SVETOVNA VOJNA

Prva svetovna vojna - vzroki in povod; vojaške zveze; glavna evropska bojišča; značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni.

Življenje Evrope v vojni - evropska mesta in podeželje; revolucija v Rusiji.

Konec prve svetovne vojne.

12.1 SLOVENCI MED PRVO SVETOVNO VOJNO

Nemški nacionalistični pritisk; soška fronta, begunstvo; življenje na Slovenskem med prvo svetovno vojno. 

13. SVET MED OBEMA VOJNAMA

Pariška mirovna konferenca (temeljni pogledi in problemi; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov); Društvo narodov in mirovne pogodbe.

Povojni evropski “nered” in vplivi oktobrske revolucije na revolucionarna gibanja v srednji Evropi; znanstveno-tehnični in kulturni razvoj: znanost in tehnika; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje; kultura med obema vojnama.

Razvoj svetovnega gospodarstva med obema vojnama - vzponi in padci; velika svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934.

Kriza demokracije in nastanek fašističnih sistemov: države parlamentarne demokracije, socialistični sistem, fašizem in nacizem.

Razvoj nekaterih neevropskih držav in narodnoosvobodilna gibanja v kolonijah.

13.1 SLOVENCI MED OBEMA VOJNAMA 

Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Majniška in Krfska deklaracija ter Država Slovencev, Hrvatov in Srbov), boj za slovenske meje po prvi svetovni vojni, nerešena vprašanja Kraljevine SHS.

Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno: kriza jugoslovanskega parlamentarizma. Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - mesta in podeželje.

Šolstvo, univerza, kulturne ustanove na Slovenskem in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.

Življenje in položaj zamejskih Slovencev.

14. DRUGA SVETOVNA VOJNA

Agresija fašističnih držav in njihova prva osvajanja: vzroki za drugo svetovno vojno ter politični in vojaški tabori; začetek druge svetovne vojne in njen potek; oblikovanje protifašistične koalicije; preobrat v vojni in protiofenziva antifašističnih sil.

Značilnosti nacistične okupacijske politike in evropska odporniška gibanja; koncentracijska taborišča.

Zlom fašističnih sil in posledice največje vojne v zgodovini človeštva.

14.1 SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Napad na Jugoslavijo in zlom; Jugoslavija po okupaciji in okupacijski sistemi; osvobodilni boj Slovencev: začetek odpora, reakcije okupatorjev na vstajo; stališče političnih strank do okupatorja; odnos meščanskih strank do Osvobodilne fronte; vprašanje revolucije in kontrarevolucije; življenje v slovenskih mestih in na podeželju med drugo svetovno vojno; oblikovanje "slovenske državnosti" v okviru jugoslovanske;

konec druge svetovne vojne v Sloveniji.

15. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Obračun s poraženci in novi temelji svetovne politike; nova razmerja med silami v svetu. Organizacija združenih narodov in njen pomen za ohranitev svetovnega miru.

Nič več vojne - a tudi ne miru: hladna vojna, blokovska razdelitev sveta, gospodarsko povezovanje.

Različni svetovi - njihovi vzponi in krize: razvoj Zahoda, vzhodni - socialistični svet, tretji svet - države v razvoju.

Življenje se hitro spreminja; svet naših staršev; znanstveno tehnični napredek - iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje; življenje se prilagaja novim časom; kultura po drugi svetovni vojni.

15.1 SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI:

Povojne razmere: optimizem in postopna obnova, nova oblast in obračun z nasprotniki, boj za meje, mednarodni položaj; problemi razvoja večnacionalne države: gospodarske reforme in vedno znova krize, mednacionalni odnosi.

Razpad Jugoslavije: vzroki za razkroj.

Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji. 

16. TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU

Sever - Jug; bogati - revni; lačni - siti; oboroževanje; prenaseljenost; krepitev nestrpnosti; onesnaženo okolje. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo? 

1.2.2 Operativni cilji predmeta 

 Prvi letnik

1. ZGODOVINA

Operativni cilji

Ključne teme

Povezave

Dijak:

- zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor

 

Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe

 

 

- utemelji, zakaj mora biti vsak dogodek, pojav ali proces časovno in prostorsko opredeljen

 

 

 

 

- razvrsti velika zgodovinska obdobja v pravilnem kronološkem zaporedju;

 

 

 

 

- ve, da so različna ljudstva v preteklosti drugače datirala, in navede najbolj znana štetja let pri starih ljudstvih

 

 

 

 

 

 

- obrazloži pomen zgodovinskih virov za spoznavanje preteklosti, spoznava zgodovinarjevo delo in ga vrednoti

Pot k zgodovinski resnici

 

 

 

- se seznani s pomenom zbiranja, preučevanja in varovanja virov

 

 

 

2.PODOBE IZ PRAZGODOVINE

- ob slikovnem gradivu (obisk muzeja) ostankov materialne kulture pojasni delo, dejavnosti in življenje ljudi v posameznih dobah prazgodovine

Iz življenja lovca, nabiralca; poljedelca in živinorejca

 

 

 

 

- primerja tehnike izdelave orodja v posameznih dobah in pojasni napredek

 

 

- pozna velike spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v vsakdanjem življenju in razvoju gospodarskih dejavnosti

 

 

- navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu

 

 

- pojasni družbeno organizacijo v posameznih prazgodovinskih dobah

 

 

- ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo ter miselno obzorje ljudi v najstarejši dobij

Duhovni svet človeka

 

- analizira zemljevid in poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob pri nas ter sklepa o poseljenosti prostora

Naši kraji v prazgodovini

 

 

obisk muzeja ali bližnjega arheološkega najdišča

 

3.ZGODNJE VISOKE KULTURE

- s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor prvih “visokih kultur”

Začetek in razvoj prvih “visokih kultur”

 

 

 

- ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek nastajanja prvih civilizacij ob velikih rekah

 

 

 

 

- spoznava državno organizacijo in ugotavlja vzroke za različnost

 

 

- ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin

Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih

 

 

- spoznava razlike v agrarni in neagrarni (poudarek na feničanski in izraelski) proizvodnji med različnimi civilizacijskimi območji

 

 

- navede in vrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij na področju astronomije, medicine, tehnike, vojne tehnike, prava, književnosti in umetnosti ter poudari specifičnosti posameznih področij

Kulturna dediščina najstarejših civilizacij

umetnost

- navede razloge za nastanek pisave in ovrednoti njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam

 

 

 

 

- razloži pojme: politeizem, monoteizem in vlogo religij v življenju ljudi in njen odraz v umetnosti “starega vzhoda”

Religija

 

 

4. ANTIČNI SVET GRČIJE IN RIMA

- ob zemljevidu opredeli največja in najstarejša kulturna središča na egejskem območju

Vzpon in zaton kretskomikenske kulture

 

 

- ob slikovnem gradivu in virih poglablja znanja o značilnostih kretske in mikenske kulture

 

 

- s pomočjo zgodovinskega zemljevida ugotovi čas in prostor naselitve grških plemen na jugu Balkanskega polotoka, egejskem otočju in obali Male Azije

Od Iliade do grških polisov

 

 

 

 

 

- analizira značilnosti grške pokrajine in pojasni, zakaj je nastalo več polis

 

 

- ob izbranih odlomkih iz Iliade pojasni življenje Grkov do 8. stoletja pr.Kr.

 

 

književnost, 1.l.

- navede in pojasni vzroke za “veliko grško kolonizacijo”, analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije

 

 

- ovrednoti pomen grške kolonizacije v Sredozemlju v gospodarskem in kulturnem pomenu

 

 

 

- ob konkretnih primerih spoznava značilnosti mestnih državic, različnost gospodarskega in družbenega razvoja

Mestna država - polis

 

- pozna razvoj atenske ustavne ureditve (Solon, tiranija, Klisten, Periklej)

 

 

- primerja življenje v Atenah in Šparti (gospodarstvo, družba, politična ureditev) in spozna razlike med aristokratsko in demokratično ureditvijo

 

 

 

 

- pozna vzroke za grško-perzijske vojne in pojasni grško obrambo in odnos do svobode

Grško-perzijske vojne in grški odnos do svobode

 

 

- iz poljudne strokovne literature zbere informacije o življenju (bivanju, prehrani, navadah, zabavi) in položaju različnih socialnih slojev

Vsakdanjik moških, žensk, otrok, sužnjev

 

 

- primerja vzgojo in šolanje otrok v polisih in danes

 

 

- pozna glavne vzroke, ki so privedli do konfliktov med Atenami, Šparto in njunimi zaveznicami in sklepa o posledicah dolgotrajnih vojn med grškimi polis

Boj med polisi, vzpon Makedonije

 

 

 

 

- analizira zemljevid in pojasni vzpon makedonskega imperija;

 

 

- ovrednoti pomen imperija Aleksandra Makedonskega za gospodarski in kulturni razvoj

 

 

 

 

- navede najvidnejše dosežke Grkov v znanosti, arhitekturi, slikarstvu  in zgodovinopisju

Grška kulturna zapuščina

 

SL-knjiž.(1.l.) umetnost

- spozna značilnosti znanstvenega in kulturnega razvoja v helenizmu

 

 

- ovrednoti pomen grške in helenistične kulture za razvoj evropske kulture in političnih ustanov

 

 

 

- ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom Rima

Rim od nastanka do republike

 

- opredeli čas in prostor nastanka mesta Rim in spozna razliko med ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije

 

 

- razloži položaj plebejcev in njihova prizadevanja za politično enakopravnost in ovrednoti izenačenje prvic in dolžnosti plebejcev in patricijev

 

 

 

- ob skici navede najpomembnejše organe rimske republike in njihove pristojnosti

Rim - obdobje republike

 

- analizira zgodovinski zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti na Apeninskem polotoku in v Sredozemlju

 

 

 

- pojasni različne vzroke in razsežnosti propadanja rimskih kmetov in posledice neuspelih poskusov agrarne reforme

 

 

- ob tematski karti pojasni značilnosti trgovine in obrti

 

 

 

 

- pojasni poglabljanje krize rimske republike (upori, vstaje) in razmere, ki so pripeljale do nove oblike vladavine (triumvirata)

Kriza rimske republike in prehod v cesarstvo principat

 

 

 

- razloži značilnosti Oktavijanove vladavine( “pax Romana”; gospodarski in kulturni razvoj; ureditev provinc; vloga vojske in uradništva)

 

 

 

 

- razume pojem romanizacija, navede poglavitne nosilce širjenja in razlike med vzhodnimi in zahodnimi provincami

 

 

- analizira zemljevid in ugotovi obseg imperija (kje so bile meje na S, Z, J in V), ko je bil Rim na višku svoje moči

 

 

 

 

- ob virih opiše družbeni položaj in življenje različnih socialnih slojev v mestu in na deželi (bogataši in reveži, bivališča, prehrana, vzgoja položaj moških, žensk, otrok, sužnjev, osvobojencev)

Iz življenja Rimljanov

 

- pojasni pomen rekla “Panem et circenses”

 

 

- ob zgodovinskem zemljevidu prikaže širjenje rimske oblasti na naše ozemlje

- konkretizira vpliv rimske dobe na življenje staroselcev (napredek obrti, promet, verski in kulturni vpliv)

Naši kraji v rimski dobi

 

 

 

obisk muzeja ali arheloškega najdišča

 

- pozna družbeno in duhovno podlago za nastanek krščanstva

Začetki krščanstva

 

 

 

- ovrednoti versko-socialna sporočila zgodnjega krščanstva in razvoj od preganjene do državne religije

 

SL-knjiž.(1.l.)

- navede glavne dosežke Rimljanov v znanosti, zgodovinopisju, pravu, medicini, tehniki

Rimska kultura

 

 

 

- pozna dosežke rimskega gradbeništva in tesno povezanost s potrebami vsakdanjega življenja (ceste,vodovodi, kanalizacija, terme ...)

 

 

- ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo

 

 

- pozna glavne notranje in zunanje vzroke za krizo cesarstva, njegovo razdelitev na zahodno in vzhodno cesarstvo in za propad zahodnega rimskega imperija 

Kriza in propad cesarstva

 

 

 

 

5. ZGODNJI SREDNJI VEK

- analizira zgodovinski zemljevid in pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev ter njihov potek

Preseljevanje ljudstev in nova politična, etnična in gospodarska podoba Evrope

 

 

- ob zemljevidu pojasni novo politično in etnično podobo Evrope

 

 

- pojasni razloge za začasen gospodarski in kulturni zastoj ter prevlado naturalnega gospodarstva

 

 

 

 

- razloži postopno nastajanje fevdnih in fevdalnih odnosov

Trije kulturno-civilizacijski krogi:

 

- analizira zemljevid vzpona frankovske države in pojasvi njeno širjenje od Klodvika do Karla Velikega

       Evropski zahod

 

 

 

- pojasni organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva ter življenje kmetov

 

 
- razloži oblikovanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, značilne za frankovski tip fevdalizma, ter življenje fevdalcev    

- pozna vlogo Cerkve pri širjenju duhovnega in kulturnega vpliva

 Karolinška renesansa

 

- pozna temeljne težnje in značilnosti karolinške renesanse,

 

 

 

 

- ponovi glavne razloge, ki so Bizancu omogočili preživeti selitve ljudstev

  • Bizanc

     

  •  

     

    - obrazloži razvoj Bizanca v obdobju Justinijana

     

     

    - ob zgodovinskem zemljevidu opredeli domovino Arabcev , pojasni nastanek islama in širjenje arabske oblasti, zlasti spremembe v Sredozemlju

  • Islam in Arabci

     

  •  

     

    - ob slikovnem gradivu opiše značilnosti arabske kulture in dosežke

     

    književnost

    - vrednoti stičišče treh civilizacijskih krogov za prenašanje spoznanj in odkritij

     

     

     

     

    5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

    - analizira zemljevid in prikaže naselitev

    Naselitev prednikov Slovencev,

     

     prednikov Slovencev v Vzhodnih Alpah

    Karantanija in Spodnja Panonija

     

    - ovrednoti širjenje krščanstva iz zahodnih cerkvenih središč - ovrednoti misijonarsko delo Cirila in Metoda ter njunih učencev za versko in kulturno področje - pozna glavne značilnosti razvoja družbe in gospodarstva

     

    (SL-knjiž.Brižinski sp.)

    - pozna zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo samostojnosti

    Postopna izguba samostojnosti

     

     

    6. EVROPA MED 10. IN 12. STOLETJEM

    - analizira zgodovinski zemljevid in opiše politično podobo Evrope v 10. stoletju

    Zahodna in Srednja Evropa

     

    - obrazloži pojma fevdalna in politična razcepljenost

     

     

    - ve, da so vpadi Normanov, Saracenov in Ogrov zaznamovali razvoj nekaterih evropskih držav

     

     

    - pozna vrzoke in posledice investiturnega boja za razvoj Nemčije

     

     

    - ve, kdaj se je zgodil razkol med katoliško in pravoslavno Cerkvijo in kje v Evropi je stičišče med zahodno in vzhodno Cerkvijo

    Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne)

     

     

    - ovrednoti vlogo Cerkve in samostanov v kulturnem, gospodarskem, političnem in znanstvenem razvoju srednjega veka

     

     

    - pozna poglavitne razloge za križarske vojne in njihove cilje - ovrednoti gospodarske in kulturne vplive križarskih vojn

     

     

    - pozna notranje in zunanje vzroke nastajanja, propadanja in ponovnega obnavljanja slovanskih državic;

    Slovani - vzhodna Evropa

     

    - opredeli značilnosti in temelje slovanskega krščanstva ter slovanske kulture

     

     

    - ovrednoti pomen in vlogo prvih južnoslovanskih političnih tvorb

    Jugovzhodna Evropa

     

     

     

     

    2. letnik

    7. VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK

    - pozna prednosti triletnega kolobarjenja in ovrednoti postopni napredek kmetijske tehnike ter širjenja kultiviranih površin

    Srednjeveško podeželje

     

    - ob zemljevidu pojasni gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v evropskem prostoru

     

     

     

     

    - ob slikovnem gradivu in virih opiše položaj podložnika v visokem srednjem veku (obveznosti, bivalne razmere, prehrana)

     

     

    - pojasni položaj plemstva in duhovščine (različna struktura in položaj)

     

     

    - ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih v dobi viteštva

     

     

     

     

    - pojasni razmere, ki so omogočile nastajanje in razvoj srednjeveških mest; pozna razliko med srednjeveškim in antičnim mestom

    Srednjeveška mesta in meščanstvo

     

     

     

    - pojasni gospodarsko dejavnost meščanov in ovrednoti blagovno-denarno gospodarstvo

     

     

     

     

    - ob odlomkih virov spoznava življenje In pravila medsebojnih odnosov (značilnosti mestne samouprave) ter položaj meščanov

     

     

     

     

     

     

     

     

    - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni razmere, ki so omogočile hiter vzpon turške države

    Turki in njihov prodor na Balkan

     

     

     

    - navede in pojasni posledice razširitve turške države na Balkan

     

     

     

     

    - spozna etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku

    Duhovni svet srednjega veka

     

     

     

    - ovrednoti nastanek laičnih meščanskih šol in srednjeveških univerz

     

     

    - pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti, poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in oblikami kulture (sholastika, viteška kultura, ljudska kultura)

     

     

    - ob slikovnem gradivu prepozna in loči romaniko in gotiko

     

     

     

    - pozna glavne vzroke za nezadovoljstvo, izraženo v herezijah in kmečkem nemiru med 12. in 15. st.

     

     

     

    7.1 SLOVENSKE DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

    - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni nastanek slovenskih zgodovinskih dežel

    Nastanek zgodovinskih pokrajin

     

    - ob zemljevidu ugotovi razdeljenost slovenskega ozemlja med Habsuržane, Ogrsko in Beneško republiko

     

     

     

     

     

    - razloži posamezne faze kolonizacije In z njo povezane gospodarske, etnične, pokrajinske in druge spremembe na Slovenskem

    Kolonizacija

     

     

    - primerja gospodarski razvoj na Slovenskem z razvojem v deželah zahodne Evrope

     

     

    - pojasni nastajanje srednjeveških mest na Slovenskem

    Mesta

     

     

    - pozna glavne značilnosti kulturnega razvoja

     

     

     

     

     

    8. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

    - pozna pomembne izume, zlasti še pomorske tehnike

    Tehnična spoznanja in odkritja;zgodnje oblike kapitalistične proizvodnje

     

    - ovrednoti znanstvene dosežke in izume, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na življenje

     

     

    - vrednoti pomen odkritja tiska za širjenje pismenosti in pisane besede (primerja delo v skriptoriju in tiskarni)

     

     

    - ovrednoti prve oblike kapitalistične proizvodnje, primerja založništvo  in manufakturo ter ugotovi razlike

     

     

     

     

    - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni, do kod je segalo geografsko obzorje Evropejcev v srednjem veku

    Geografska odkritja in spajanje različnih svetov

     

     

    - navede in pojasni glavne vzroke in pogoje za geografska odkritija - iskanje druge poti v Indijo

     

     

    - ob zemljevidu in slikovnem gradivu pojasni evropsko ekspanzijo in posledice geografskih odkritij za na novo odkrite dežele in Evropo

     

     

    - pozna najbolj znane nosilce humanizma in njihova dela

    Humanizem in renesansa

    umetnost

    - ovrednoti humanizem in renesanso pri uveljavljanju nove miselnosti v umetnosti, znanosti in kulturi

     

     

    SL-knjiž.

     

    - ob zemljevidu pojasni politične razmere v Evropi v 15. in 16. stoletju

    Reformacija in protireformacija

     

     

    - pozna glavne vzroke, ki so povečali nezadovoljstvo nižjih slojev v 16. stol. In sprožili verski in socialni konflikt

     

     

     

     

    - z zgodovinskega zemljevida razbere različne smeri reformacije, primerja njihove težnje in nosilce

     

     

     

     

    - ugotovi spremenjeno versko podobo Evrope po reformaciji

     

     

     

     

    - razloži pojem protireformacija, pozna velike posledice dolgotrajnih verskih vojn v 16/17. stoletju

     

     

    - pojasni značilnosti duhovne prenove katoliške Cerkve

     

     

    - ovrednoti prenos težišč gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik za gospodarski vzpon Anglije in Nizozemske

    Začetki modernih meščanskih družb

     

    - ovrednoti nizozemsko osvobodilno vojno za razvoj Nizozemske v svetovno pomorsko in gospodarsko silo v 17.in.18. stoletju

     

     

    - pozna gospodarsko in politično vlogo Anglije, njeno parlamentarno ureditev in poišče razliko med stanovsko ter parlamentarno ureditvijo

     

     

    - razloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile uveljavitev absolutizma v nekaterih evropskih državah

    Utrjevanje absolutne monarhije

     

    - ob primeru Francije navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine  ter sklepa o posledicah

     

     

     

     

    - ponovi vzroke za nemoč nemških cesarjev

    Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije

     

     

    - ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne državne enote znotraj nemškega cesarstva

     

     

     

     

    - pojasni modernizacijo državne uprave v Avstriji v 17. in 18. stoletju in odpor proti centralizmu

     

     

    - z zemljevida razbere širjenje Avstrije v Panonsko nižino

     

     

     

     

    - pozna razliko med merkantilizmom in fiziokratizmom

     

     

     

    8.1 SLOVENCI OD 15. DO 18. STOLETJA

    - opiše nastajanje novih socialnih slojev na deželi (kajžarji, gostači) in njihovo gospodarsko dejavnost

     

    Razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju

     

    - ob odlomkih besedil spoznava življenjski vsakdanjik kmetov (načini obdelave, poljščine, prehrana ...)

       

    - ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje zgodnjega kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo, fužinarstvo, trgovina)

     

     

    - pozna glavne vzroke velikih kmečkih uporov v 15. in 16. stoletju, primerja njihove zahteve in ugotovi spremembe (zahteve in organizacija uporov)

     

     

     

    - iz zemljevida razbere čas in območja najpogostejših turških vpadov  in opiše obrambni sistem in posledice turških vpadov na Slovenskem

     

     

    - ob zemljevidu pojasni razširjenost reformacije na Slovenskem in ovrednoti pomen reformacije za Slovence

     

     

    književnost

    - pozna pojave, ki so zaznamovali življenje (novi kmečki upori, čarovniški procesi) na Slovenskem

    Slovenske dežele v 17. in 18. stoletju

     

    - ob izbranih odlomkih ovrednoti delo J. V. Valvasorja; opredeli vlogo jezuitov v šolstvu in kulturi - ob slikovnem gradivu spozna značilnosti baročne umetnosti

     

    SL - knjiž. umetnost

    - pozna najpomembnejše reforme razsvetljenih vladarjev v Avstriji in ovrednoti pomen reform za razvoj slovenskega ozemlja in spreminjanja načina življenja

     

     

     

    9. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

    - pozna razmere, ki so omogočile nove izume in začetek industrijske revolucije v Angliji

    Začetki moderne industrializacije

     

    - konkretizira iznajdbe in izume, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje

     

     

     

     

    - navede največje znanstvene dosežke, zlasti na področju naravoslovnih ved

    Evropska miselnost 18. stoletja

     

    SL - knjiž.

     

    - pojasni pojem razsvetljenstvo in razširjenost tega idejnega gibanja med posameznimi sloji

     

     

    - pozna najpomembnejše ideje razsvetljenstva

     

     

     

     

    - ovrednoti vpliv razsvetljenstva na vzgojne metode, človekovo življenje in na teorije o državni organizaciji

     

     

    - analizira zemljevid angleških kolonij v Severni Ameriki, pojasni posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja ter navede glavne vzroke za osvobodilno vojno

    Nastanek ZDA in vpliv na evropska gibanja

     

     

     

    - ovrednoti pomen ameriške osvobodilne vojne za gospodarski in teritorialni razvoj ZDA ter njen vpliv na liberalna gibanja v svetu

     

     

     

     

    - konkretizira gospodarske in politične razmere v Franciji v 18. stoletju

    Francoska revolucija

     

     

     

    - pozna velike razlike v položaju prebivalstva znotraj stanov in med njimi ter izloči glavne vzroke za revolucijo

     

     

     

    - v osnovnih potezah pozna potek in rezultate revolucije po treh stopnjah (1789-91;1792-94; 1794-99)

     

     

     

     

    - pojasni pomen francoske revolucije

     

     

    - pozna razmere, ki so omogočile vzpon Napoleona

    Napoleon in Napoleonove vojne

     

    - ob zemljevidu pojasni francosko ekspanzijo in značilnosti osvajalne politike v podrejenih deželah

     

     

     

     9.1 SLOVENCI MED FRANCOSKO REVOLUCIJO

    - pozna glavne miselne tokove na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja

    Slovensko ozemlje med francosko revolucijo

     

     

    - ovrednoti začetke slovenskega narodnega prebujenja

     

     

     

    - analizira zemljevid in pojasni nastanek, obseg, ureditev in pomen Ilirskih provinc

     

     

    SL - knjiž.

     

     

    10. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    - opredeli težnje dunajskega kongresa po restavraciji Evrope

    Dunajski kongres 1815

     

     

     

    - ob zemlejvidu ugotovi teritorialne spremembe in poskus vzpostavitve ravnotežja sil

     

     

    - pojasni odnos protifrancoske koalicije in svete alianse do liberalnih in narodnih gibanj

    Nova nezadovoljstva in nemiri

     

     

     

    - ovrednoti vpliv kongresa na usodo prihodnjih evropskih generacij

     

     

    - na zgodovinskem zemljevidu razbere območja in rezultate liberalnih in narodnih nemirov v prvi polovici 19. stol.

     

     

    - analizira zemljevid in statistične podatke ter pojasni hitrost širjenja inustrializacije na evropski celini

    Znanstveno-tehnološki razvoj in širjenje industrijske revolucije

     

     

    - pozna velike tehnološke spremembe v prometu, komunikacijah in proizvodnji

     

     

     

     

    - ovrednoti izume, ki so pomembni za razvoj stroke, in pojasni njihov vpliv na vsakdanje življenje

     

     

     

     

     

     

    - ob statističnih podatkih izdela graf naraščanja števila mestnega prebivalstva,

    Življenje v mestih in na deželi

     

    - opiše spremembe v strukturi, blišč in revščino mestnega življenja 

     

     

     

     

    - opiše delovne in življenjske razmere nižjih socialnih slojev ter prve oblike delavskih gibanj

     

     

     

     

    - pozna pridobitve poljedelske tehnike in vzroke za počasno uvajanje v Evropi

     

     

     

     

     

     

    - primerja položaj kmetstva v različnih delih Evrope in zapiše razlike

     

     

     

     

     

    10.1 SLOVENCI V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    - razloži osnovne značilnosti gospodarskega razvoja (napredek v kmetijstvu,začetek industrializacije)

     

     

     

    - spozna narodnostne razmere v prvi polovici 19. stoletja

     

     

     

     

    - ovrednoti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga

     

    SL-knjiž.(2.l.)

     

    10.2 REVOLUCIJE 1848

    - analizira tematski zgodovinski zemljevid, ugotovi žarišča revolucije in konkretizira širjenje le-te

    Okrepitev meščanstva in pomlad narodov

     

     

    - pojasni različne razmere in težnje revolucij 1848 v evropskih državah

     

     

     

     

    - pojasni širjenje revolucije v Avstriji (vključenost in pričakovanja različnih socialnih slojev in narodov) 

    Slovenci v revoluciji 1848

     

     

    - pojasni zemljiško odvezo, ovrednoti njen pomen in posledice

     

     

    - pojasni zahteve in pomen Zedinjene Slovenije - slovenskega političnega programa

     

     

     

    11. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

    - primerja in poišče razlike med prvo in drugo industrijsko revolucijo

    Druga industrijska revolucija

     

     

     

    - pozna večje izume in tehnološke izboljšave, zlasti tiste, ki so pomembne za razvoj stroke in opiše njihov vpliv na vsakdanje življenje

     

     

     

     

     

     

    - pojasni pozitivne in negativne posledice druge industrijske revolucije

     

     

     

     

    - ob statističnih podatkih pojasni hitro rast industrijskih mest, opiše njihov videz in spremembe v življenju mestnega prebivalstva

    Življenje v mestih in na deželi

     

     

     

    - ob grafu prikaže vzroke in posledice notranjih in zunanjih migracij

     

     

     

    - pozna življenjske razmere delavstva in prizadevanja za osemurni delavnik ter splošno volilno pravico

       

    - razloži pojem monopol

    Izvoz kapitala in širjenje evrop-

     

    - ob tematskem zgodovinskem zemljevidu razloži novo fazo evropskega kolonialnega osvajanja

    skega vpliva v zunajevropski svet

     

     

     

     

    - ovrednoti vpliv tehnične revolucije na nove oblike množične kulture

    Kultura, šolstvo

     

     

     

    - ovrednoti pomen obveznega šolstva za izboljšanje znanja, spozna razvoj tehničnega šolstva

     

     

     

     

    - pojasni pomen zmage ameriškega severa v secesijski vojni za gospodarski in politični vzpon ZDA

    Pregled političnega razvoja najpomembnejših držav

     

     

     

    - pozna razloge, ki so upočasnili gospodarski razvoj Francije po letu 1871

     

     

    - ovrednoti pomen nastanka združene Nemčije in Italije za gospodarski razvoj obeh držav in spremenjeno razmerje med silami v Evropi

     

     

     

     

    - ve, da se je Rusija razvila v evroazijsko silo z velikimi problemi notranjega razvoja

     

     

     

    - ob primeru Avstrije razloži pojem neoabsolutizem

     

     

     

     

    - pojasni razmere, ki so sprožile nastanek Avstro-Ogrske; značilnosti dualizma

     

     

    - ob tematskem zemljevidu razloži novo fazo evropskega kolonialnega osvajanja in navede večje kolonialne imperije pred prvo svetovno vojno

    Boj med velesilami za prevlado v svetu

     

     

    - razloži, zakaj je bil Balkan sod smodnika, hkrati pa most na Bližnji vzhod

     

     

     - ve, kje na Balkanu so se najbolj križali interesi evropskih držav

     

     

     

    11.1 SLOVENCI V DRUGI POLOVICI 19. IN NA PREHODU V 20. STOLETJE

    - opiše razvoj neagrarnih dejavnosti (industrija, železnice, obrt)

    Gospodarske razmere

     

     

     

    - pojasni vzroke in posledice agrarne krize slovenskega podeželja ter ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo pri reševanju socialne stiske

     

     

     

     

     

     

     

     

    - pojasni slovensko narodno politično organiziranje v času ustavne dobe v 60. letih; loči pojma staroslovenci in mladoslovenci 

    Politično organiziranje

     

    - konkretizira širjenje volilne pravice in vstop nižjih slojev na politično prizorišče ter nastanek političnih strank

     

     

     

     

     

     

    - spozna položaj slovenščine kot učnega jezika v posameznih slovenskih “historičnih deželah”

    Slovenska kulturna ustvarjalnost

     

    SL-književ.(2.in 3.l.)

     

    - ovrednoti uveljavljanje slovenščine v znanosti in kulturi; navede vidnejše in v svetu znane slovenske znanstvenike in umetnike

     

     

     

     

     

     

    - pojasni odnos do Avstrije in njenega obstoja - glavne značilnosti programov in konceptov (trializem, preporodovci, I. Cankar; jugoslovansko vprašanje)

    Jugoslovanska misel in različni koncepti

     

    - pozna razmere, ki so sprožile pojav nacionalističnih konceptov (veliko-srbski in velikohrvaški), in posledice za današnje konflikte na Balkanu

     

     

     

    3. letnik

    12. P R V A S V E T O V N A V O J N A

    - analizira zgodovinski zemljevid in ugotovi sisteme zvez pred prvo svetovno vojno

    Razdeljenost Evrope v dva bloka in vojni spopad

     

    - pozna bistvene vzroke za napetosti med velesilami in ve, zakaj je sarajevski atentat postal iskra julijske krize in začetka svetovne vojne

     

     

    - analizira zemljevid bojišč in pojasni pojem pozicijska vojna

     

     

     

     

    - opiše vpliv totalizacije vojne na življenje civilnega prebivalstva (pomanjkanje in racionalizacija dobrin, ženske in otroci delovna sila v tovarnah, begunstvo, žrtve

    Življenje med vojno, totalizacija vojne

     

     

    - ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu spoznava trpljenje v strelskih jarkih in sklepa o naraščanju protivojnega razpoloženja

     

     

     

     

     

     

     

     

    - ob zemljevidu ugotovi, kako in zakaj se je širila vojna na kopnem in morju

    Širjenje vojne, vojni preobrat

     

    - pozna razloge za vstop ZDA v vojno na strani antante in pojasni vojni preobrat, zlom centralnih sil ter usodo Avstro-Ogrske

     

     

     

     

    - v osnovnih potezah pojasni razmere,ki so sprožile revolucijo v Rusiji, in navede rezultate februarske revolucije

    Revolucionarno vrenje v Rusiji

     

     

     

     

    - pojasni vzpon boljševikov na oblast, njihovo zgledovanje pri izkušnjah francoske revolucije (revolucionarni odloki, teror) in pomen miru v Brest Litovsku

     

     

     

     

    - ve, kako so Slovenci občutili vojno

     Slovenci med prvo svetovno -

    SL-knjiž.

    - razloži posledice Londonskega sporazuma za slovensko narodno ozemlje in potek vojne (soška fronta)

    doživljanje vojne

     

     

    (3.l.)

     

     

    - razloži dejavnost Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega odbora v zvezi z narodnim vprašanjem in pojasni deklaracijsko gibanje

     

     

     

     

     

    13. SVET MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA

    - primerja zemljevid Evrope pred prvo svetovno vojno in po njej ter navede teritorialne spremembe (nove države nove meje, razpad imperijev,mejna vprašanja, ki so vodila v nove konflikte)

    Pariška mirovna konferenca in nova podoba Evrope

     

     

     

     

     

    - ovrednoti ustanovitev Društva narodov - organ kolektivne varnosti

     

     

     

     

    - pojasni bistvene vzroke za državljansko vojno in tujo intervencijo v Rusiji, ob ilustrativnem gradivu spozna posledice

    Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije

     

     

    - ve, kje so bili odmevi oktobrske revolucije ob koncu vojne najmočnejši, in sumarno prikaže revolucionarno vrenje v Nemčiji in na Madžarskem

     

     

     

     

    - pojasni vzroke in posledice razcepljenosti delavskega gibanja med komunistično in socialistično internacionalo

     

     

     

    - pozna največje dosežke znanosti, tehnike in komunikacij

    Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj

     

     

    - ovrednoti pomen široke uporabe novih izumov (pozitivne in negativne strani) za življenje posameznih slojev in za razvoj gospodarstva

     

     

    - spozna vpliv zaostrenih družbenih razmer na kulturno ustvarjanje

     

     

     

     

    - ob statističnih podatkih opiše posledice prve svetovne vojne za gospodarstvo in pojasni značilnosti povojnega gospodarskega razvoja evropskih držav in ZDA

    Gospodarski vzpon in krize med obema vojnama

     

     

    - pozna bistvene vzroke velike svetovne gospodarske krize, ob grafu razloži socialne in druge posledice krize

     

     

    - opiše razreševanje krize v ZDA in postopno oživljanje gospodarstva v 30. letih (graf) 

     

     

    - na zemljevidu označi države s parlamentarno ureditvijo, fašistične države in države z vmesnimi sistemi

    Kriza demokracije, nastanek fašističnih in drugih totalitarnih sitemov

     

     

    - razloži pojma fašizem in nacizem in konkretizira razmere, ki so omogočile  vzpon te ideologije ter konec ustavnenega življenja in demokracije v Italiji in Nemčiji

     

     

     

     

    - navede glavne značilnosti fašizma in nacizma ter pojasni posledice za življenje ljudi

     

     

     

    - navede evropske države, v katerih je imel fašizem svoje privržence in v katerih so nastale diktatorske vladavine

       

    - ob virih opiše razvoj SZ in življenje pod Stalinovim režimom

     

     

    - spozna probleme nekaterih neevropskih dežel (državljanska vojna na Kitajskem; Gandhijevo gibanje v Indiji; japonsko ogrožanje JV Azije)

     

     

     

    13. SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI

    - pojasni nastanek Države SHS, glavne probleme , različne motive in interese za združitev s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS

    Slovenci v Kraljevini SHS (mejna vprašnja, razvojni problemi)

     

    - navede bistvene kulturnozgodovinske, verske in gospodarske razlike združenih ozemelj in nakaže probleme heterogenosti za razvoj

     

     

    - ovrednoti vojaška in politična prizadevanja pri urejanju mejnih vpršanj

     

     

    - pozna posledice mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Rapallu za slovensko etnično ozemlje

     

     

    - ob analizi zemljevida ugotovi, zakaj je bilo vprašanje meja ob koncu vojne za Slovence najbolj žgoče in dolgoročno usodno

     

     

    - interpretira statistične podatke o narodni sestavi prebivalstva in položaj narodov po Vidovdanski ustavi

     

     

    - pojasni prednosti in slabosti novega ekonomskega prostora za razvoj slovenskega kmetijstva in industrije

    Slovensko gospodarstvo

     

     

    - spoznava posledice gospodarske krize in življenjske razmere posameznih socialnih slojev

     

     

    - spozna krizo jugoslovanskega parlamentarizma in značilnosti šestojanuarske diktature

    Kriza jugoslovanskega parlamentarizma

     

    - spozna gospodarske in politične razmere Stojadinovićeve vlade (moč in nemoč centralizma, hrvaško vprašanje, približevanje silam osi, poskus gospodarske konsolidacije)

     

     

    - razloži pomen nastanka novih kulturnih in šolskih ustanov (univerza,SAZU, razširjena mreža gimnazij)za slovenski narodni razvoj

    Šolstvo in kulturne ustanove na Slovenskem

     

     

    - ovrednoti dosežke slovenske znanosti in umetnosti

     

     

     

    - opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem

    Zamejski Slovenci

     

     

    - razume različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti

     

     

     

    14. DRUGA SVETOVNA VOJNA

    - analizira zemljevid in izpiše pokrajine in države, ki so bile žrtev japonskih, nemških in italijanskih osvajalnih pohodov v 30. letih

    Od kršitev mirovnih pogodb do izbruha svetovne morije

     

    - pozna razmere, ki so sprožile špansko državljansko vojno, in opiše opredeljevanje evropske in svetovne javnosti ter držav ob španski vojni

     

     

    - pozna glavne cilje in posledice sporazuma v Münchnu in pakta Hitler Stalin

     

     

    - ob zemljevidu pojasni potek vojne v letih 1939 - 1941

    Začetek vojne, širjenje oblikovanje protifašistične

     

    - navede razloge za širjenje vojne na Balkan, v SZ in na Pacifik

    koalicije

     

    - pojasni oblikovanje protifašistične koalicije

     

     

    - opiše cilje in delovanje okupacijskih oblasti na zasedenih ozemljih, zlasti raznovrsten in neizprosen pritisk ter teror nad civilnim prebivalstvom

    Značilnosti okupacijske pollitike in evropska odporniška gibanja

     

     

    - primerja cilje in oblike odporniških gibanj v evropskih okupiranih državah

     

     

    - pojasni pojem kolaboracija, vzroke za nastanek, njene značilnosti in posledice

     

     

    - analizira zemljevid glavnih bojišč v letih 1942/43 in pojasni čas ter prostor vojnega preobrata

    Sprememba v razmerju sil in dogovori o povojni ureditvi sveta

     

    - poda sumaren prikaz poteka vojne do zloma fašističnih sil

     

     

    - navede glavne zavezniške konference in pojasni njihove dogovore o povojni ureditvi sveta

     

     

    - ob analizi zemljevida pojasni napad, okupacijo in razdelitev Jugoslavije 

    Jugoslavija po okupaciji

     

     

     

    - konkretizira razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje in ob virih pojasni različne oblike okupacijskih raznarodovalnih ukrepov ter drugih pritiskov

     

     

    - spozna, da so se okupatorji tudi v Jugoslaviji naslonili na kolaboracijo, opiše cilje in razvoj različnih kvizlinških skupin

     

     

    - ob zemljevidu ugotovi žarišča odpora in opiše okupatorjeve reakcije

    Slovenci med drugo svetovno vojno

     

    - ob odlomkih besedil in virov pojasni stališča političnih strank do okupatorja in odnos meščanskih strank do Osvobodilne fronte

     

     

    - ob ilustrativnem gradivu spoznava, kako je vojna spremenila življenje (pomanjkanje, žrtve, uničenje, zunanji videz mest, stiske vasi zaradi različnih vojsk, požiganja ...)

     

     

    - zna vzporejati pomembnejše vojaške in politične dogodke s pomembnejšimi dogajanji na svetovnem prizorišču

     

     

    - pozna nastajanje organov nove “ljudske oblasti”

     

     

    - opiše razvoj slovenske državnosti kot dela jugoslovanske federacije

     

     

    - opiše odnos velikih treh do osvobodilnega gibanja in nastalih sprememb 

     

     

     

    15. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    - primerja odnos zmagovalcev do poražencev konec prve in druge svetovne vojne

    Novi temelji svetovne politike, nova razmerja sil

     

    - na zemljevidu Nemčije in Avstrije konkretizira dogovore Jalte in Potsdama o obeh državah

     

     

    - navede teritorialne spremembe po mirovni konferenci in odprta vprašanja

     

     

    - razloži vlogo OZN v povojnem svetu (begunci, ohranjanje miru ...) 

     

     

    - razloži razmere, ki so sprožile bipolarnost in hladno vojno ter navede posledice delitve Evrope in sveta z “železno zaveso” na Vzhod in Zahod

    Nič več vojne, a tudi ne miru

     

    - spozna cilje in učinke Trumanove doktrine in Marshallovega načrta ter Kominforma

     

     

    - navede največje in najbolj znane evropske integracije (vojaške in gospodarske) na Zahodu in Vzhodu ter pojasni njihovo vlogo

     

     

    - navede velika krizna žarišča v Evropi po drugi svetovni vojni in pojasni razrešitev 

    Različni svetovi, njihovi vzponi in krize

     

    - navede in razloži glavne probleme v SZ in vzhodnem bloku po Stalinu (vprašanje destalinizacije, poskus vzhodnih držav, da bi se rešile odvisnosti od SZ, kriza socializma)

     

    geografija

    - spozna bistvene probleme in značilnosti razvoja zahodnih držav: ZDA ( dvig življenjske ravni, potrošništvo, rasno vprašanje, makartizem); ob primeru Japonske in ZRN pojasni pojem gospodarski čudež; ob primeru Anglije - etnične probleme (severnoirsko vprašanje)

     

     

    geografija

    - analizira zemljevid in prikaže razpad kolonialnih imperijev v Afriki in Aziji

    Tretji svet in države v razvoju

     

     

     

    - pojasni cilje povezovanja držav tretjega sveta - v osnovnih potezah opiše nastanek in cilje gibanja neuvrščenih

     

     

    - pozna večje dosežke znanosti in tehnike v zadnjih petdesetih letih in njihov vpliv na spremembe v vsakdanjem življenju in razvoju

    Življenje se hitro spreminja

    geografija

     

    15.1 SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    - konkretizira posledice vojne na Slovenskem in prizadevanja za obnovo

    Optimizem in postopna obnova

     

    - pozna politične ukrepe, ki so omogočili volilno zmago LF in oblikovanje nove “ljudske oblasti”

     

     

    - opiše obračun z nasprotniki v vojni in povojno opozicijo

     

     

    - prikaže cilje in rezultate agrarne reforme in nacionalizacije

     

     

    - ob zemljevidu razloži problem urejanja naše severne in zahodne meje (pariška mirovna konferenca, Londonska pogodba 1954, Osimskimi sporazumi)

    Vprašanja mej in mednarodni položaj

     

     

    - opiše posledice grobe notranje diferenciacije v času informbirojske Krize

     

     

    - pozna glavne probleme gospodarstva po vojni (gospodarske reforme in vedno nove krize)

    Problemi razvoja večnacionalne države

     

    - spozna gospodarsko, družbeno in politično krizo Jugoslavije v 80. letih (varčevalni ukrepi, zadolženost, nacionalni problemi in kriza jugoslovanskega sožitja)

     

     

    - opiše dogodke v Sloveniji, ki so pomenili utrjevanje demokratizacije v 80. in začetku 90. let

    Slovensko osamosvajanje

     

    - opiše potek osamosvajanja Slovenije in njena prizadevanja za mednarodno priznanje 

     

     

     

    16. TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU

    - pozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju

    Revni - lačni - siti

     

    - ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja

    Onesnaženo okolje

     

    - poišče primere iz dnevnega časopisja o problemih industrijskih in radioloških odpadkov pri nas

     

     

     

    2 STANDARDI ZNANJ

    Dijak:

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

     Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje  in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretnih, značilnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi preučevanje domače zgodovine. Učitelji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje. Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov, procesov in njihove medsebojne prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih dogajanj in pojavov v sodobnem svetu. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov. Načrt omogoča selektiven pristop k učnim vsebinam. V skladu z njihovim pomenom (za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine) bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge večinoma kot informacijo. Pri izbiri ciljev in vsebin naj učitelji upoštevajo predvsem tele kriterije: vertikalno povezanost učnih vsebin; pomembnost vsebin za razumevanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju; pomen izbranih ciljev za razumevanje glavnih značilnosti določenega zgodovinskega obdobja; pomen znanj za širšo splošno razgledanost. Z metodične plati naj učitelji pri načrtovanju dela upoštevajo dejavne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje dejavnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbra konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, z zgodovinsko poljudno literaturo itd.). Učitelji ne smejo pozabiti, da namen dejavnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in aktiven odnos do informacij, ki mu jih omogoča posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (karte, slike itd.) in se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine. Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pomena zgodovinske ekskurzije in obiski muzejskih zbirk tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do ohranjanjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo je zelo pomembna opremljenost učilnic z avdio-vizualnimi sredstvi. Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja hitrost dela v skupinah in izbira učne oblike, metode in krajše samostojno delo. Navodila oz. vprašanja za samostojno delo in testi morajo biti različnih težavnostnih stopenj, ki posamezniku omogočajo doseči skupne cilje.Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature).

     Medpredmetne povezave 

     Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), geografije in umetnosti. Natančne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih.

    ·       Slovenščina

     S poukom književnosti je povezana izbira odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja. 

    ·       Geografija 

     Pri uresničevanju zgodovinskih ciljev in učnih vsebin o značilnostih razvoja v svetu v 70. in 80. letih je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.

    ·       Umetnost

     Pri duhovnozgodovinskem prikazu določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov v umetnosti se smiselno povezujejo zgodovina, likovna in glasbena umetnost.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

     Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje).

     Preverjanje in ocenjevanje naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju. Upoštevajo naj se naslednji kriteriji:

    A ) Znanje in razumevanje (60 %)

    Dijak naj zna:

     B) Interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza, vrednotenje (višji cilji) 40 % 

     Dijak naj bo sposobnen:

    Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju znanja preverjamo znanje, uporabo znanja, veščine in spretnosti. Pisno preverjanje opravljamo z nalogami objektivne narave, ki zadevajo vse ravni zahtevnosti in preverjati, poleg znanja tudi veščine in spretnosti.

     

    V. VIRI

    Analiza stanja in predlogi za spremembe, Prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja, Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1996.

    History in the National Curriculum, Velika Britanija, 1991.

    History in the National Curricculum, DFE, London, 1995.

    Lehrplan für das bayerische Gymnasium, Fachlehrplan für Geschichte, Amtsblatt des Bayerishen Staatsministeriums für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst, št. 8, 1992.

    Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.

    Vodopivec, Peter: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah, V: Zgodovinski časopis, št. 2, 1994.

    Weber, Tomaž: Zgodovina v učnih programih naših sosedov, V: Zgodovina v šoli, št. 3. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1992.