SLOVENŠČINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

560 UR

Učni načrt za slovenščino je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE 

1.2.1 JEZIKOVNI POUK

A Funkcionalni in izobraževalni cilji

B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

1.2.2 POUK KNJIŽEVNOSTI

A Funkcionalni in izobraževalni cilji

B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

C Vsebine

2 STANDARDI ZNANJ (KATALOG)

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet z obsežnimi in razvejenimi funkcionalnimi, izobraževalnimi in vzgojnimi nalogami.

Dijaki se pri njem usposabljajo za ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazličnejših okoliščinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritično vrednotenje domače in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku iz različnih dob in estetskih usmeritev, za dojemanje slovenskega jezika kot državnega jezika v Republiki Sloveniji in enega od razvitih sodobnih jezikov. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost ter oblikujejo etične, estetske, moralne vrednote v svojem osebnem vrednostnem sestavu.

Svoje teoretično znanje in zmožnost za tvorjenje in razumevanje besedil v slovenskem knjižnem jeziku ter literarno branje dokazujejo dijaki pri maturi.

Predmet obvezno obsega 140 ur v šolskem letu, priporočen pa je dodatek najmanj 35 ur v okviru nerazporejenih ur v gimnazijskem predmetniku. Polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. Pri pouku književnosti je približno 45-50 ur namenjenih obravnavi, utrjevanju in preverjanju znanja obveznih (standardnih) vsebin in dejavnosti, preostalih 20-25 ur pa obvezni  obravnavi izbirnih vsebin. V četrtem letniku so posebej predvidene ure za pripravo na maturo, zato je obveznih vsebin manj.

Jezikovni pouk in pouk književnosti sta v skladu z naravo obravnavanih vsebin samostojni, vendar povezani področji. Skupno jima je temeljno didaktično izhodišče, da se pri obeh spodbuja slušna, govorna, bralna in pisna zmožnost učencev, potrebna za sprejemanje in tvorjenje različnih besedil; to izhodišče se uresničuje v povezovanju na ravni ciljev in vsebin, ki so za to najprimernejši (npr. dijakovo tvorjenje ustnih in pisnih besedil, poslušanje in branje ter razumevanje in vrednotenje besedil, uporaba in razlaganje strokovnih izrazov, izbira ponazarjalnih zgledov). Skupni sta tudi diahrono (zgodovinskorazvojno) obravnavanje besedil v slovenskem jeziku ter oblikovanje splošne kulturne razgledanosti in (samo)zavesti.

Zaradi preglednejše predstavitve posebnosti ciljev in vsebin ter za lažje razumevanje učnega načrta sta področji po navedbi splošnih ciljev predstavljeni ločeno. Povezave so deloma nakazane v didaktičnih navodilih, konkretneje pa bodo izpeljane v didaktičnem gradivu (berila, učbeniki in priročniki ter avdio- in videoposnetki).

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 Splošni cilji predmeta

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju.

- Zavedajo se, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaž in najuspešneje izražajo.

- Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove osebne, nacionalne in državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine; tako si oblikujejo svojo narodno in državljansko zavest.

- Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.

2. Dijaki razvijajo zmožnost sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku. Poznajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila. Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali neknjižnega jezika.

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja različnih besedil ter ustnega in pisnega izražanja.

 - Z različnimi sogovorci se pogovarjajo vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo.

 - Različna besedila poslušajo in berejo razmišljajoče in kritično; besedila vrednotijo z različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.

 - Pod učiteljevim vodstvom sistematično opazujejo, razčlenjujejo in opisujejo temeljne prvine besedno-slovnične sestave zapisanega neumetnostnega besedila.

 - Tvorijo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

4. Dijaki se pri pouku književnosti oblikujejo v kultivirane in razgledane bralce:

a)   razvijajo zmožnost literarnega branja, ki se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah njihove lastne interpretacije in primerjanja literarnih del;

b) razvijajo trajno potrebo po stiku z leposlovjem, ker poznajo njegovo naravo (književnost kot najkompleksnejša manifestacija jezika, ki omogoča kritično razmišljanje o sebi in drugih, estetsko vrednotenje itn.), ter ga dojemajo kot vrednoto v svojem vrednostnem sestavu.

5. Dijaki sistematično in funkcionalno (v povezavi z literarnimi deli) spoznavajo literarno teorijo in zgodovino slovenske in svetovne književnosti. Pri tem si pomagajo z vsebinami iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije, verstev..., ki jih potrebujejo za povezovalno-primerjalno razumevanje in razvrščanje književnih pojavov ter njihovo umeščanje v nacionalne in širše primerjalne kulturnorazvojne tokove.

6. Dijaki razvijajo zmožnost kritičnega in ustvarjalnega branja literarnih del tudi z lastno tvornostjo -- ustvarjalnim in poustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih besedil.

7. Dijaki razvijajo pozitivno razmerje do književne ustvarjalnosti pri raznovrstnih dodatnih šolskih in obšolskih dejavnostih po lastni izbiri (pripravljanje razrednih recitalov, glasil, lestvic priljubljenih knjig, pripravljeni obiski kulturnih prireditev, stiki s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami in nagradami, sodelovanje v literarnih in dramskih krožkih, sodelovanje pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje, v gibanju Znanost mladini itn.).

8. Dijaki spoznavajo in kritično presojajo razmerje med književnimi besedili in njihovimi poustvarjalnimi interpretacijami (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom in elektronskimi uresničitvami).

9. Dijaki ob branju, interpretaciji ter primerjanju in razvrščanju literarnih besedil sooblikujejo tudi lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot -- etičnih, estetskih, spoznavnih -- ter zavest o slovenski nacionalni in evropski kulturni identiteti.

1.2 Operativni cilji predmeta in vsebine 

1.2.1 JEZIKOVNI POUK

A Funkcionalni in izobraževalni cilji

FUNKCIONALNI CILJI

1 Dijaki sprejemajo in razčlenjujejo ustna in pisna neumetnostna besedila -- poslušajo (in gledajo) pogovore in govorne nastope ter berejo uradna, strokovna in publicistična besedila.

 - Pridobivajo si različne informacije, spoznavajo domačo in tujo kulturo ter bogatijo svoje osebno in poklicno življenje.

 - Razmišljujoče in kritično sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in utemeljevanja, pa tudi spoštovanja drugačnega mnenja.

 - Zapisana besedila tudi besedno-slovnično razčlenjujejo; pri tem nadgrajujejo svoje jezikoslovno znanje iz osnovne šole.

2 Dijaki tvorijo ustna in pisna neumetnostna besedila -- se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pišejo uradna in strokovna besedila.

 - Spoznavajo, da lahko s pogovarjanjem miroljubno rešujejo probleme v različnih življenjskih položajih; uzavestijo si načela dvogovornega sporazumevanja ter si krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja drugačnega mnenja.

 - Spoznavajo, da sta govorjenje in pisanje zapleteni miselni in ustvarjalni dejavnosti, na kateri se je treba pripraviti; zato so pri tvorjenju besedil natančni in sistematični, zavedajo pa se tudi pomena ozaveščenosti o maternem jeziku ter potrebe po nadaljnjem jezikovnem izpopolnjevanju in samostojni rabi jezikovnih priročnikov.

3 Dijaki jezikovno-stilno interpretirajo reprezentativna umetnostna besedila, obravnavana pri pouku književnosti.

 - Doživljajo in opazujejo poimenovalno, upovedovalno, izrazno in estetsko pestrost znamenj slovenskega knjižnega jezika. 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1 Ob obravnavi besedil dijaki vodeno povzemajo tipične lastnosti besedilnih vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnih postopkov, besednih vrst, stavčnih členov ipd.

2 Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanih besedil dijaki sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih bistvenih značilnosti.

3 Dijaki iz definicij in opisov spoznavajo temeljne jezikoslovne pojme, jih prepoznavajo v obravnavanih besedilih ter uporabljajo pri interpretaciji novih besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah; spoznavajo in uporabljajo  slovenske in mednarodne izraze.

 4 Dijaki poglabljajo svojo jezikovno ozaveščenost s spoznavanjem vloge in položaja slovenskega jezika v sodobnosti in preteklosti.

 5 Dijaki sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika; to pripomore k njihovi jezikovni kultiviranosti. 

B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

FUNKCIONALNI CILJI

1 DIJAKI SPREJEMAJO IN TVORIJO USTNA BESEDILA.

1.1 Dijaki poslušajo (in gledajo) posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore.

1. 

2.

3.

4.

1 Poslušajo (in gledajo) posnete pogovore, in sicer:

 - intervju, 

- pogajalni pogovor,

- prepričevalni pogovor,

- okroglo mizo.

1.1 Po prvem poslušanju

 1) poročajo o pogovoru -- o govorcih, času in prostoru ter temi (temah) pogovora; povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;

 2) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora; svoje mnenje utemeljijo;

 3) povedo, ali je bil pogovor raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen, uraden ali neuraden; svoje mnenje utemeljijo.

1.2 Po ponovnem poslušanju

 1) razčlenjujejo in vrednotijo način pogovarjanja (tj. način vodenja pogovora in odzivanja govorcev, njihovo nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje)

 

ter ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev;

 2) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavanega pogovora.

2 Sami pripravijo podoben pogovor z vnaprej pripravljeno temo ( preizkusijo se v vlogi razpravljalcev, vodje ipd.); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

 Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

1.2 Dijaki poslušajo (in gledajo) govorne nastope ter sami govorno nastopajo.

1.

 2.

 3.

 4.

1 Poslušajo (in gledajo) naslednje govorne nastope:

 - radijsko/TV-predstavitev osebe/kraja/izdelka ipd.,

 - besedilo ekonomske propagande,

- radijsko/TV-obvestilo,

- radijsko/TV-poročilo o dogodku,

- radijsko/TV-reportažo,

- poljudnoznanstveno oddajo,

- radijsko/TV-oceno dogodka,

- predavanje,

- besedilo politične propagande.

1.1 Po poslušanju

 1) navedejo vrsto in temo besedila,

 2) poročajo o govornem nastopu -- o govorcu in naslovniku; obnovijo/povzamejo vsebino besedila oz. citirajo govorca;

 3) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega, vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega, prepoznavajo dejstva in stališča govorca ter resnične in propagandne prvine govornega nastopa; svoje mnenje utemeljijo;

 4) razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico);

 

5) razčlenjujejo in vrednotijo ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa. 

 6) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste,

 7) pogovarjajo se o fazah govornega nastopanja (o fazah sporočanja).

2.1 Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na zborno izreko).

 Sošolci presojajo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

 

2.2 Nastopijo po kratki pripravi v šoli, ugotavljajo razlike med pripravljenim in nepripravljenim nastopom.

2 DIJAKI SPREJEMAJO IN TVORIJO PISNA BESEDILA.

2.1 Dijaki berejo uradna in javna besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

1.

 2.

 3.

 4.

1 Berejo in razčlenjujejo naslednja besedila:

 - uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

- uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

- uradno prošnjo, prijavo, pritožbo,

- javno vabilo, zahvalo, pismo,

- upravno odločbo/pogodbo.

1.1 Po branju

 1) navedejo vrsto in temo besedila,

 2) navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo, družbeno in čustveno razmerje ter svojo določitev utemeljijo;

 3) navedejo bistvene podatke iz besedila;

 4) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;

 5) podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilne vrste;

 6) uradna besedila primerjajo z ustreznimi neuradnimi;

 7) vrednotijo ustreznost/vljudnost in učinkovitost besedila; če je potrebno, besedilo popravijo -- svoje popravke utemeljijo.

2 Sami tvorijo podobna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

 Svoja besedila primerjajo in presojajo.

3 Isto govorno dejanje uresničujejo na različne načine; istofunkcijskim načinom določajo ustrezne sporazumevalne okoliščine in vrednotijo njihovo vljudnost in učinkovitost.

2.2 Dijaki berejo strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

1.

 2. 

 3.

 4.

1 Berejo naslednja besedila:

 - intervju,

 - opis (naprave in njenega delovanja / postopka / kraja / poti),

 - oznako osebe,

 - besedilo ekonomske propagande,

- (časopisno) obvestilo,

- (časopisno) poročilo,

- življenjepis,

- zapisnik,

- oceno/kritiko,

- esej,

- poljudnoznanstveno besedilo,

- esej,

- znanstveni članek,

- statut / zakon,

- besedilo politične propagande.

1.1 Po prvem branju

 1) navedejo tvorca in naslovnika ter temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede;

 2) v besedilu poiščejo določene podatke (se znajdejo v njem);

 

opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. grafikone, preglednice, zemljevide ipd.);

3) izrekajo svoje razumevanje ali doživljanje prebranega in svoje stališče do prebranega, vrednotijo resničnost in zanimivost besedila, prepoznavajo dejstva in stališča tvorca ter resnične in propagandne prvine besedila; svoje mnenje utemeljijo;

 4) razmišljajo o zaželenem učinku propagandnega besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek.

............................

1.2 Po drugem branju razčlenjujejo besedno-slovnično sestavo besedila (pri tem sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih  pojmov in njihovih bistvenih značilnosti):

 1) besedilu določijo

- besedilno vrsto,

- funkcijsko zvrst,

- prevladujoči slogovni postopek in

 - prevladujoče ubeseditveno stališče ter vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste, funkcijske zvrsti, slogovnega postopka in ubeseditvenega stališča;

 2) določijo število povedi v besedilu/odlomku; prepoznajo njihovo povezanost ter določijo vrsto povezanosti, in sicer:

 - slovnično (npr. v povedi določijo navezovalne/napovedovalne prvine in jim poiščejo nanašalnice v sosednjih povedih), 

 

- pomensko (določijo vrsto razmerja med povedmi, npr. naštevalno/časovno/vzročno/pojasnjevalno, in ga izrazijo z veznikom ter tako povedi združujejo v dvostavčno poved);

- obvestilno (v povedi določijo znane in nove podatke, torej členijo poved na izhodišče in jedro);

 

 3) izbrani povedi določijo:

 - vezanost na sporazumevalne okoliščine (v besedilu podčrtajo zunanje kazalnike in jim določijo nanašalnice v sporazumevalnih okoliščinah),

 

- dobesedni pomen in smisel,

- stavčno in stavčnočlensko zgradbo,

- pomensko podstavo in način pretvarjanja pomenske podstave; 

 

 4) izbrane večstavčne povedi strnjujejo v enostavčne (npr. prislovne odvisnike

 

 pretvarjajo v predložne zveze, predmetne odvisnike ob glagolih rekanja v polstavke oz. predložne zveze, prilastkove odvisnike v polstavke oz. levi/desni prilastek ipd.),

- izbrane enostavčne povedi z nevezljivimi ali zloženimi stavčnimi členi pretvarjajo v večstavčne povedi,

- izbrane pomenske podstave povedi upovedujejo na različne načine;

 5) izbranim besedam/besednim zvezam določijo:

 

- slovarski in sobesedilni pomen,

- so- / proti-nad / podpomenke, člane iste besedne družine; sopomenkam določijo ustrezne sporazumevalne okoliščine;

- slogovno vrednost (v besedilu in slovarju),

- izvor (domače/tuje),

- besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

- stavčnočlensko vlogo

- tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno skladenjsko podstavo;

 6) v besedilu podčrtajo:

 - besede s prenesenim pomenom ter jih zamenjajo z nemetaforičnimi besedami;

- slogovno zaznamovane besede in jih zamenjajo z nezaznamovanimi,

- prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi domačimi,

- ponovljene prvine stvarnosti in jih poimenujejo z različnimi navezovalnimi izrazi,

- besedne zveze in jih zamenjajo s tvorjenkami -- pri tem ugotavljajo, kateri del se je poobrazilil, ter opazujejo glasovne premene;

 - stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo; pojasnijo tudi pomen in rabo drugih stalnih besednih zvez; 

 

- premi govor in povedo, o čem in s čim poroča spremni stavek,

- premi govor pretvarjajo v nepremi govor s predmetnim odvisnikom; povedo, do katerih sprememb je prišlo v odvisnem stavku;

 7) neumetnostno besedilo primerjajo z umetnostnim ter prepoznavajo tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil;

 8) neumetnostno besedilo primerjajo z neumetnostnim besedilom druge funkcijske zvrsti ter prepoznavajo tipične lastnosti praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil.

............................

1.3 Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo neustreznosti / nerazumljivosti / nepravilnosti v besedilu ter svoje popravke utemeljijo.

1.4 Pogovarjajo se o fazah pisnega sporočanja.

2 Sami pišejo podobna besedila, npr.

 - opis (naprave in njenega delovanja/postopka/kraja/poti),

 - oznako osebe,

- življenjepis,

- zapisnik,

- referat,

- poročilo tem, kar so slišali / videli / brali / doživeli,

- oceno tega, kar so slišali / videli / brali / doživeli,

- šolski esej,

- šolski esej,

- referat.

 Pri pisanju upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
Nekatera besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo; izdelujejo tudi nebesedna vidna sporočila (preglednice, tabele, grafikone ipd.).

 Svoja besedila primerjajo in presojajo.

3 DIJAKI JEZIKOVNO-STILNO INTERPRETIRAJO REPREZENTATIVNA UMETNOSTNA BESEDILA, OBRAVNAVANA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI.

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1 OB OBRAVNAVI BESEDIL DIJAKI VODENO POVZAMEJO TIPIČNE LASTNOSTI BESEDILNIH VRST, FUNKCIJSKIH ZVRSTI, SLOGOVNIH POSTOPKOV, BESEDNIH VRST, STAVČNIH ČLENOV IPD.

2 OB BESEDNO-SLOVNIČNI RAZČLEMBI ZAPISANIH BESEDIL DIJAKI SISTEMATIČNO NADGRAJUJEJO SVOJE POZNAVANJE TEMELJNIH JEZIKOSLOVNIH POJMOV TER NJIHOVIH BISTVENIH ZNAČILNOSTI, IN SICER

1.

2.

3.

4. 

sporočanjskih in besediloslovnih,

besedoslovnih, stilističnih in oblikoslovnih,

skladenjskih in besediloslovnih,

besedotvornih pojmov.

3 DIJAKI IZ DEFINICIJ IN OPISOV SPOZNAVAJO TEMELJNE JEZIKOSLOVNE POJME, JIH PREPOZNAVAJO V OBRAVNAVANIH BESEDILIH TER UPORABLJAJO PRI INTERPRETACIJI NOVIH BESEDIL IN MEDSEBOJNIH PRIMERJAVAH; SPOZNAVAJO IN UPORABLJAJO SLOVENSKE IN MEDNARODNE IZRAZE.

4 DIJAKI POGLABLJAJO SVOJO JEZIKOVNO OZAVEŠČENOST S SPOZNAVANJEM VLOGE IN POLOŽAJA SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI.

1.

 2.

 3.

 4. 

Seznanijo se z ustavno in zakonsko postavitvijo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji.

............................

Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine njihove rabe.

Ugotavljajo posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.

............................

Spoznavajo jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini.

Na primeru etimologije nekaj besed ugotavljajo izvir in razvoj slovenščine iz praslovanščine oz. indoevropščine.

Ugotavljajo in utemeljujejo prednosti maternega jezika pred tujim ter pomen učenja maternega jezika in tujih jezikov.

............................

Spoznavajo, da vsak jezik vsebuje tudi prevzete prvine.

Ugotavljajo (ne)potrebnost prevzemanja določenih tujih besed v slovenski jezik – pri tem razvijajo načelno kritično razmerje do prevzemanja.

............................

Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga.

Spoznavajo socialne podzvrsti in okoliščine za njihovo rabo.

............................

Spoznavajo pragmatične in jezikovne lastnosti funkcijskih zvrsti.

Seznanijo se s položajem slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu; spoznajo tudi asimilacijsko politiko držav, v katerih živijo Slovenci.

Spoznavajo načela jezikovne politike in kulture.

Seznanijo se z jezikovno politiko in kulturo v Republiki Sloveniji in drugih evropskih državah.

Seznanijo se s sodobnimi jezikovnimi priročniki ter se jih naučijo uporabljati.

Pri obravnavi umetnostnih besedil spoznavajo razvoj slovenskega knjižnega jezika (razčlenjujejo jezik in slog starejših besedil).

Pregledno spoznajo mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

5 DIJAKI SISTEMATIČNO SPOZNAVAJO TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, KAR PRISPEVA K NJIHOVI JEZIKOVNI KULTIVIRANOSTI.

1 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravorečna pravila:

- glasove slovenskega knjižnega jezika,

- izgovor glasov v posebnih položajih,

- naglasno mesto in trajanje naglašenega samoglasnika,

- pravilno intonacijo in stavčni poudarek,

- ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori in register.

2 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravopisna pravila za:

- zapisovanje slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

- deljenje,

- rabo velike in male začetnice,

- pisanje prevzetih besed,

- rabo ločil,

- pisanje skupaj in narazen oz. z vezajem.

 

1.2.2 POUK KNJIŽEVNOSTI 

A Funkcionalni in izobraževalni cilji 

FUNKCIONALNI CILJI

1 DIJAKI V DIALOGU RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA.

1.1 DIJAKI BEREJO IN INTERPRETIRAJO OBVEZNA IN PROSTOIZBIRNA LITERARNA BESEDILA (IZRAŽAJO DOŽIVLJANJE, RAZUMEVANJE IN VREDNOTENJE). 

1.2      DIJAKI BEREJO, INTERPRETIRAJO IN RAZISKUJEJO (PRIMERJAJO, RAZVRŠČAJO, VREDNOTIJO) OBVEZNA IN PROSTOIZBIRNA LITERARNA BESEDILA. 

2 DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL. 

2.1 DIJAKI GOVORNO INTERPRETIRAJO LITERARNA BESEDILA

 - V GOVORNEM NASTOPU -- REFERATU,
 - Z RECITIRANJEM/DEKLAMIRANJEM. 

2.2 DIJAKI PIŠEJO DRUGOTNA BESEDILA S PRVINAMI ŠOLSKEGA ESEJA. 

2.3 DIJAKI SE POSKUŠAJO V USTVARJALNEM PISANJU. 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1 DIJAKI SAMOSTOJNO POVZEMAJO BISTVENE ZNAČILNOSTI LITERARNOZGODOVINSKIH OBDOBIJ IN SMERI.

2 LITERARNOZGODOVINSKO IN LITERARNOTEORETSKO ZNANJE UPORABLJAJO PRI INTERPRETACIJI BESEDIL, PRI NJIHOVIH MEDSEBOJNIH PRIMERJAVAH TER PRI NJIHOVEM UMEŠČANJU V KULTURNI IN DRUŽBENOZGODOVINSKI KONTEKST. 

3 OPISUJEJO IN DEFINIRAJO TEMELJNE LITERARNOZGODOVINSKE IN LITERARNOTEORETSKE POJME.

4 DIJAKI ŠIRIJO LITERARNO IN SPLOŠNO RAZGLEDANOST Z EKSKURZIJAMI TER SPOZNAVANJEM SODOBNEGA LITERARNEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA TER ŽIVLJENJA LITERATURE V OBČILIH. 

 

B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

FUNKCIONALNI CILJI

1 DIJAKI V DIALOGU RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA. 

 1.

 2.

 3.

 4.

1.1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila:

- recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri v okviru uvodnega sklopa, primerjalno z neumetnostnimi

 

 

 

 

- besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do slovenskega razsvetljenstva

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od evropske romantike do evropske nove romantike

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od slovenske moderne do svetovne književnosti po drugi svetovni vojni

 

- besedila iz slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja 

- besedila po prosti izbiri 

- besedila po prosti izbiri

 

- besedila po prosti izbiri

- besedila po prosti izbiri

- besedila za domače branje

 

- besedila za domače branje

- besedila za domače branje

- besedila iz napovedanega maturitetnega sklopa

1.1.1 Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila.

 1.1.2 Prvo branje je celostno: interpretativno (poslušanje učiteljevega branja, branja sošolca, posnetka) ali individualno tiho (poltiho):

 - večinoma poslušajo interpretativno branje (učitelja, posnetka),

 - prvo tiho branje je deloma usmerjeno,

- večinoma samostojno interpretativno berejo s postopnim vadenjem nekaterih osnovnih tehnik; govorno interpretacijo si v besedilu zaznamujejo,

- prvo tiho branje je samostojno.

1.1.3 Po prvem branju dijaki izražajo svoje prvotno (celostno) doživetje zvočnih, pomenskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave.
1.1.4 Ob ponovnem poglobljenem (analitičnem, tesnem) branju razčlenjujejo literarna besedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, povezujejo svoja opažanja z znanjem, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) z uporabo navedenih prvin za interpretacijo

- deloma samostojno opazujejo, opisujejo in povzemajo motivno-tematske in idejne sestavine (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...), 

 

- večinoma samostojno opazujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, vsaj eno navedeno sestavino opazujejo in razložijo v celoti samostojno,

- samostojno (ob učiteljevi moderaciji) razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu,

- večinoma vodeno opazujejo in poimenujejo glavne oblikovne in kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu,

 

- deloma samostojno, deloma vodeno opazujejo in poimenujejo oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu,

- samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh delih,

- deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo navedene oblikovno-kompozicijske sestavine,

- besedila pogosto samostojno primerjajo po več sestavinah,

večinoma samostojno razčlenjujejo navedene oblikovno- kompozicijske sestavine,

- besedila večinoma samostojno primerjajo z drugimi po več sestavinah,

 

 

 

- ob nekaj besedilih se navajajo pri razčlenjevanju sklicevati na primerne vire (spremne besede, primerna gradiva),

- ob nekaj besedilih se večinoma samostojno sklicujejo na primerne dodatne vire.

1.1.5 Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del.:

- ob pomoči navajajo zunajliterarne argumente ( se sklicujejo na pričakovanja, izkušnje, znanje),

- samostojno navajajo dva ali več zunajliterarnih argumentov,

- deloma samostojno navajajo en znotrajliterarni argument (svojo sodbo utemeljujejo s strukturno prvino besedila),

- deloma samostojno navedejo dva znotrajliterarna argumenta,

večinoma samostojno navajajo dva ali več znotrajliterarnih argumentov,

- večinoma samostojno navajajo več znotrajliterarnih argumentov.

1.1.6 Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna  besedila v celoti. Njihova interpretacija vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja prebranih del skladno z etapnimi cilji v posameznih letnikih.

- Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, v obnovah in oznakah.

 

 

- Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo. 

- Samostojno razčlenijo eno ključno prvino (jo opazujejo v celotnem besedilu, opisujejo in poimenujejo).

 

 

- Pri poročanju o dveh domačih branjih se sklicujejo na primerni spremni besedi.

 

- Primerjajo po eno ključno sestavino v dveh prebranih besedilih. 

- Samostojno razčlenjujejo in vrednotijo več idejno-tematskih ali oblikovno-kompozicijskih prvin prebranih besedil.

 

 

- Bralno razumevanje poglabljajo z uporabo podatkov iz primernih spremnih besed. Deloma samostojno poiščejo kak dodaten vir informacij in se sklicujejo nanj pri svojih interpretacijah.

 

- Po navodilih ali samostojno primerjajo več sestavin prebranih literarnih besedil. 

1.1.7 Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih predelav literarnih besedil.

 

2 DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL.

2.1 GOVORJENJE

 1.

 2.

 3. 

 4.

2.1.1 Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spoznajo pri jezikovnem pouku:

- povedo doživetje ob enem domačem branju, 

- poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, prostor, kontekst..., mnenje),

- poročajo o prebranem literarnem delu in ga vrednotijo, 

- primerjajo dve prebrani deli in ju vrednotijo.

2.1.2 Deklamirajo/recitirajo najmanj eno krajše literarno besedilo po lastni izbiri, upoštevajoč posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil:

- dramski prizori po vlogah,

- lirska pesem,

- pripovedno besedilo,

- zvrst besedila po lastni izbiri.

2.2 Pisanje besedil s prvinami šolskega eseja

 1.

 2.

 3.

 4.

 Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo... svoje bralno doživetje:

 

- doživljajski spisi, vezani na branje literarnega besedila,

 

 

- preproste pisne interpretacije -- razlaganje in utemeljevanje bralnega doživetja, osredotočeno na eno tipično prvino literarnega besedila (npr. na oznako osebe, na glavni motiv, značilno slogovno prvino, idejo...),

- osnovna oblika interpretativnega eseja – doživljanje, poskus razčlembe nekaj značilnih prvin krajšega besedila, ki je poleg izražanja  osebnega doživetja podlaga za vrednotenje,

- interpretativni esej -- opis doživetja, razčlemba besedila, vrednotenje v esejski obliki (razvijanje začetne teze z argumenti in protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije),

- obnove,

 

 

- oznake lit. oseb, prostora, časa...,

- dnevnik branja -- sprotni zapis misli in doživetij ob najmanj enem domačem branju,

 

- zapis (opis doživetja, poročilo) o enem domačem branju z upoštevanjem primerne spremne besede, 

- preprost razpravljalni esej -- primerjava ene ključne prvine v dveh prebranih delih ali odlomkih (utemeljevanje izhodiščne teze z občutji, izkušnjami in s književnim znanjem o primerjani prvini),



 

- dnevnik branja ,

 

 

- poročilo o dveh domačih branjih z upoštevanjem primernih spremnih besed,

- razpravljalni esej – primerjava več prvin prebranih besedil s tezo, argumenti, protiargumenti, sintezo; uporaba primerne terminologije,

 

 

 

- pisni komentarji domačih branj ( v obliki dnevnika, razprave, literarnega eseja...) s sklicevanjem na primerne spremne besede ali na druge vire podatkov (medijski odmevi, pričevanja sodobnikov...),

 

 

- daljši esej o domačem branju.

 

2.3 USTVARJALNO PISANJE

 1.

 2.

 3.

 4.

Dijaki z vajami za besedno izvirnost, prožnost, fluentnost in s pisanjem različnih ustvarjalnih oz. poustvarjalnih besedil povečujejo lastno ustvarjalnost in poglabljajo občutljivost za sprejemanje literarnih besedil. 

Pišejo npr. domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije..., dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov...

 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

 1.

 2.

 3.

 4.

 1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil v okviru obveznega programa:

- od antike do slovenskega razsvetljenstva,

- od evropske in slovenske romantike do evropske nove romantike,

- od slovenske moderne do svetovne književnosti po 2. svetovni vojni,

- slovenska književnost 2. polovice 20. stoletja,
- literarnozgodovinski kontekst besedil iz predpisanega maturitetnega sklopa.

2. Literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oz. smeri;

 

 

- na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev.

3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C; Vsebine). 

3.1 Na primerih izbranih besedil ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil.

- Ob primerih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca.

 

 

4.    Že obravnavane pojme in prvine za interpretacijo prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji novih besedil.

 

5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo med seboj in jih vrednotijo.

6. Na vsakoletni ekskurziji po slovenskem etničnem in kulturnozgodovinskem prostoru, povezani z obravnavanimi besedili in avtorji, se dijaki seznanjajo z avtentičnim literarnim in kulturnozgodovinskim okoljem.

7. Dijaki se seznanjajo s slovenskim sodobnim literarnim in kulturnim življenjem – literarnimi revijami, zbirkami, avtorji, nagradami...

 

C Vsebine

1. LETNIK

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti 

Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti po prosti izbiri

 8 ur

 

 

 

Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

Jezik in slog v književnosti. Literarna veda

B. A. Novak, Oblike srca

K. Kovič, Labrador

J. Virk, Potres

M. Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec

M. Jesih, Grenki sadeži pravice

Antična književnost

Homer, Iliada
ali
Odiseja

Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka, zvrsti in vrste

Mit o trojanski vojni. Antični ep – značilnosti, homerska primera, heksameter

Aristotel, Poetika
Herodot, Zgodbe

Anakreon, Eros z zlatimi lasmi
Longos, Dafnis in Hloa
Sapfo, Lirika

Sofoklej, Antigona (DB)*
ali
Kralj Ojdip (DB)*

Antično gledališče

Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame, enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza

Petronij, Satirikon

Goethe, Ifigenija na Tavridi

Rimska lirika; Katul, Blagoslov ljubezni; Horacij, Epoda 

 8 ur

Antična ljubezenska lirika

Plutarh, Življenje velikih Rimljanov

Vergil, Eneida

Ovidij, Metamorfoze

Plavt, Dvojčka 

Biblija

Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB)

Prilika o izgubljenem sinu

Iz globočine

Visoka pesem 

4 ure 

 

Orientalske književnosti starega in srednjega veka

Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu

 2 uri

 

Srednji vek

Dante, Božanska komedija



Brižinski spomeniki (II)

 4 ure

 

 

 

 

Renesansa

Petrarca, O blažen bodi čas

Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu 

Shakespeare, Hamlet (DB)*

ali

Romeo in Julija (DB)*

 

Cervantes, Don Kihot (DB)* 

 

 8 ur

Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije

 

Prilika

Psalm

Tematika. Primera. Paralelizem

 

 

Časovno-prostorska umestitev 

Zgodba; oblikovne značilnosti

 

 

 

Kulturnozgodovinski oris
Versko-alegorični ep 
Zunanja in notranja zgradba

 

Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta

 

 

 

 

Zgodovinske ter duhovno- in kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti

Petrarkizem. Sonet

Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje

Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija

Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga

Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev (ob posnetku)

 

Roman – parodija na viteške romane

Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -- idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost

 

Dalmatinova Biblija, 1584, prevod Visoke pesmi

Flaubert, Herodiada

 

 

 

 

Daljnovzhodna lirika (Li Taipo)

M. Šikibu, Princ in dvorne gospe

Waltari, Egipčan Sinuhe

Ep o Gilgamešu

 

Burka o jezičnem dohtarju

Hofmannsthal, Slehernik

Villon, Epitaf

Bediér, Roman o Tristanu in Izoldi

Scott, Ivanhoe

Sienkiewicz, Križarji

Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona

Jurčič, Veronika Deseniška

Menart, Srednjeveške pridige in balade

 

Shakespeare, Beneški trgovec, Ukročena

trmoglavka, Othello, Vihar

Lamb, Pripovedke iz Shakespeara

Twain, Kraljevič in berač

Machiavelli, Mandragola

Rabelais, Gargantua in Pantagruel

Montaigne, Eseji

Držić, Dundo Maroje

 

Slovenska reformacija, protireformacija in barok

 

Trubar, En regišter ... ena kratka postila 

Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike 

tožba inu molitev

ali

Ta prva božična pejsen, 1563 (neznani avtor)

 

Dalmatin in drugi protestantski pisci

 

Svetokriški, Na noviga lejta dan 

 5 ur

Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen

 

Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog

Protestantska verzifikacija

 

 

Nabožna verzifikacija

 

Pomen

 

Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine

 

Krelj, Postila slovenska (predgovor)

Kastelic, Nebeški cil

Slovenska nabožna književnost (Klasje)

Jančar, Triptih o Trubarju

Jurčič, Jurij Kobila

Tavčar, Vita vitae meae

Župančič, Pred Trubarjevim kipom

Mrak, Marija Tudor

Mérimée, Šentjernejska noč

Ljudsko slovstvo

Lirska pesem

Od Lepe Vide

 

Rošlin in Verjanko
ali
Peter Klepec 

 3 ure 

 

 

Vrste, značilnosti

Motivne in oblikovne značilnosti 

Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost

 

Baladne prvine

Ljudska pripovedka

Kralj Matjaž in Alenčica

Pegam in Lambergar

Prešeren, Lepa Vida

Kurent, Zlatorog, Desetnica

Škrjanček poje, žvrgoli, Dekle povej, povej

Tristo narodnih

Kersnik, Rošlin in Verjanko

Hasanaginica

Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih

Sket, Miklova Zala

Evropski klasicizem in razsvetljenstvo

Molière,Tartuffe

ali

Namišljeni bolnik 

 3 ure

Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki

 

Komedija, vrste komičnosti, liki 

 

 

Racine, Fedra

Francoski enciklopedisti

Voltaire, Kandid ali optimizem

J. Austen, Prevzetnost in pristranost

Bulgakov, Življenje gospoda Molièra

La Fayette, Kneginja Klevska

 

Razsvetljenstvo pri Slovencih

Vodnik, Dramilo ali Zadovoljni Kranjec

 

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (DB)

 

 5 ur

Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto

Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje

 

Začetki slovenskega gledališča

Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba

Komedija. Vrste komike. Satirične prvine

 

T. Kovač, Najbogatejši Kranjec

J. D. Dev, Belin

Kreft, Kranjski komedijanti

Jalen, Ovčar Marko

 

Domače branje:

Sofoklej, Antigona ali Sofoklej, Kralj Ojdip*

Zgodbe svetega pisma (Klasje)

Cervantes, Don Kihot ali Shakespeare, Romeo in Julija ali Shakespeare, Hamlet*

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi 

Branje enega besedila po prosti izbiri 

Op. : * Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, lahko v okviru možnosti dijaki spoznavajo ob odlomkih. 

 

Predlog za aktualizacijo: slovenske knjižne zbirke za mladino.

2. LETNIK

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi 

Evropska romantika

Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika

 

Goethe, Trpljenje mladega Wertherja

Pisemski roman, svetobolje

Rousseau, Julija ali Nova Eloiza

Goethe, Herman in Doroteja

Stritar, Zorin

Byron, Romanje grofiča Harolda

ali

Puškin, Jevgenij Onjegin

Epsko-lirska pesnitev, byronizem

 

Roman v verzih; odvečni človek

Planzdorf, Novo trpljenje mladega W.

 

Lermontov, Junak našega časa, Mciri

Macha, Maj

Heine, Lorelei

Lirska balada

Bürger, Lenora

Lermontov, Jadro

ali

Puškin, A. P. Kernovi

 

Leopardi, Sam sebi

 9 ur

Ideja, prispodobe in simboli

 

Motiv, ideja

 

Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta

Lermontov, Oblaki, Jezero

Puškin, Zimski večer, Dar brezplodni, Pikova dama

Njegoš, Gorski venec

Hugo, Notredamski zvonar, filmska obdelava

Stendhal, Rdeče in črno, filmska obdelava

Krüger, Ljubimca: George Sand in Frederic Chopin

Romantika na Slovenskem

 

Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir;

predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo

 

Prešeren, osebnost in delo

J. Turnograjska, Nedolžnost in sila

Cigler, Sreča v nesreči

Čop, Pismo Kopitarju

Prešeren, Pismo staršem

Prešeren, Slovo od mladosti

Romantično občutje; elegija; slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca

 

Sonetje nesreče (predvsem 1, 5., 6. sonet)

Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba

Prešeren, Poezije

Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet) 

Sonetni venec, zgradba

Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit)

Metaforika

 

 

Stritar, Esej o Prešernu

Krst pri Savici (DB)

 

 

 

Pevcu

 

Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje 

Lirske, epske in dramske prvine

Interpretacije Krsta

 

Zgradba pesmi, slogovne značilnosti (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja

 

Nezakonska mati

 

Zdravljica

Tematika. Vložnica, slog in verz

 

Ideje, oblika

E. Jelovšek, Spomini na Prešerna

Hčere svet ali Učenec

 

Neiztrohnjeno srce

 14 ur

Romanca. Motivi, slog, verz

 

Balada. Motivika, zgradba, sporočilo

 

D. Smole, Krst pri Savici

M. Malenšek, Črtomir in Bogomila

I. Vašte, Roman o Prešernu

T. Kovač, Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis

Evropski realizem in naturalizem

 

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki;
pripovedništvo; dramatika

Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

R. Benjamin, Čudovito življenje

H. Balzaca

I. Bart, Rudolf, nesrečni prestolonaslednik

Gončarov, Oblomov

Balzac, Oče Goriot, Teta Liza

Flaubert, Gospa Bovary (DB)*

ali

Dostojevski, Zločin in kazen (DB)*

ali

Tolstoj, Vojna in mir (DB)*

 

 

Objektivni realizem; pripovedna tehnika

 

Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme 

 

Realistični zgodovinski roman; ideje

 

 

 

 

Turgenjev, Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi

Žeromski, Prah in pepel

Dickens, Veliko pričakovanje

Dostojevski, Idiot, Bratje Karamazovi

Dreiser, Ameriška tragedija

Hardy, Čista ženska

Tolstoj, Ana Karenina

Thackeray, Semenj ničevosti

Filmske in gledališke obdelave realističnih romanov

Zola, Beznica

Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje

Zola, Nana

Gogolj, Plašč 

ali 

Maupassant, Nakit 

Realistična novela: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje
Mali človek. Groteskne prvine

Značilnosti novele 

 



Čehov, Kmetje

Ibsen, Srahovi

ali

Nora

ali

Gogolj, Revizor

 10 ur

Realistično-naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

 

Tezna drama, analitična tehnika

 

Realistična dramska satira

Shaw, Pygmalion, Sveta Ivana, Kandida

My fair lady (muzikal)

 

Nušić, Sumljiva oseba

Med romantiko in realizmom na Slovenskem 

Značilnosti obdobja. Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za nacionalnokulturni razvoj

Levstik, Napake slovenskega pisanja, Martin Krpan

Jurčič, Deseti brat (DB)*

 

 

 

Začetki slovenskega romana

Zgradba (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine

Jurčič – Levstik, Tugomer

Levstik, Pismo Jurčiču

Jurčič, Med dvema stoloma, Cvet in sad, Sosedov sin, Hči mestnega sodnika 

I. Rob, Deseti brat

Jurčič, Telečja pečenka

ali

Jenko, Tilka

Začetki slovenske novele; motivi

 

Značajevka/obraz

Celestin, Naše obzorje

Kersnik, Kmetske slike, Ciklamen, Agitator

Kratka proza slovenskega realizma (Klasje)

Slodnjak, Pogine naj, pes

Kersnik, Jara gospoda (DB)*

Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog

 

Milčinski, Muhoborci

Murnik, Ženini gospodične Koprnele

Tavčar, Visoška kronika (DB)*

ali

Cvetje v jeseni (DB)*

Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog

 

Motivi in tematika. Zgradba, slog

 

Tavčar, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae,

Grajski pisar

Kozak, Šentpeter

M. Nadlišček, Fatamorgana

 

Pesništvo med romantiko in realizmom

 

Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

 

Gregorčič, Človeka nikar

 

Aškerc, Mejnik

 

 11 ur

Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz; podobe v posameznih obrazih

 

Refleksivna pesem; prvine psalma

 

Balada; epske in dramske prvine

Levstik, Pesmi, Ubežni kralj

Kersnik, Pesmi v prozi

Gregorčič, Soči, Ti meni svetlo sonce,

V pepelnični noči

Aškerc, Godčeva balada, Zimska romanca,

Stara pravda

Pregelj, Simon iz Praš

Vošnjak, Doktor Dragan

Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem

 

 

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika

Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike

 

I. Stone, Sla po življenju

Mallarmé, pesmi

Rimbaud, pesmi

Baudelaire, Tujec,

 Sorodnosti

Pesem v prozi; motiv in ideja

Simbolizem; simboli, sinestezije

Whitman, pesmi

Blok, pesmi

Baudelaire, Omamljaj se

ali

Verlaine, Jesenska pesem

Dekadenčne ideje; pesem v prozi

 

Zvočnost; impresionizem

Nazor, pesmi

Dučić, pesmi

Šantić, pesmi

 

Novoromantična dramatika:

motivi in teme, zgradba, dramske vrste

 

 

 

Wilde, Saloma (DB)*

ali

Čehov, Češnjev vrt (DB)*

 5 ur

 

Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog

 

Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma; impresionistični slog

 

 

 

Wilde, Slika Doriana Graya

A. France, Thais

Hamsun, Blagoslov zemlje

Rostand, Cyrano de Bergerac (film)

Wedekind, Duh zemlje

Andrejev, Črne maske

Domače branje

Prešeren, Krst pri Savici 

Jurčič, Deseti brat ali Kersnik, Jara gospoda*

Tavčar, Visoška kronika ali Cvetje v jeseni*

Dostojevski, Zločin in kazen ali Flaubert, Gospa Bovary ali Tolstoj, Vojna in mir*

Wilde, Saloma ali Čehov, Češnjev vrt*

Branje enega besedila po prosti izbir

Op.: *Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, lahko v okviru možnosti spoznajo dijaki ob odlomkih.

Predlogi za aktualizacijo: Prešernove in druge slovenske literarne nagrade.

3. LETNIK

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

 

 

 

Slovenska moderna

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste

 

Kette, Na trgu

Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki

Personifikacija

 

Kette, Pijanec, Na molu San Carlo (VII -VIII), Spomini 

Murn, Pesem o ajdi

ali

Ko dobrave se mrače

Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika

 

Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe 

Murn, Fin de siècle , Šentjaževo, Trenutek, Epitaf,

Kmečka pesem, Ženitovanjska pesem

Cankar, Na klancu (DB)*

ali

Martin Kačur (DB)*

Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana

 

Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba

Cankar, Bela krizantema, Kralj na Betajnovi, Nina,

Cankarjeva kratka pripovedna proza (Klasje)

 

Cankar, Kurent

ali

Hlapec Jernej in njegova pravica

Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba

 

Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizmi)

 

Cankar, Hlapci (DB)*

ali

Za narodov blagor (DB)*

Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira

 

Tematska in idejna analiza; satira; zgradba

Z. Kveder, Misterij žene

Kraigher, Kontrolor Škrobar

Govekar, V krvi

V. Levstik, Višnjeva repatica

Finžgar, Prerokovana

Cankar, Podobe iz sanj -- Kostanj posebne sorte

ali

Gospod stotnik

Tematika zbirke

Črtica; simbolika; slogovna analiza

 

 

Župančič, Duma ali Z vlakom

 

Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)

 

Izidor Cankar, S poti

 16 ur 

 Motivi in teme; zgradba, verz, ritem

 

Tematika; lirski subjekt; podobe, verz

 


Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza 

Župančič, Ti skrivnostni moj cvet, Manom Josipa

Murna, Slap

Gradnik, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Mors victrix

Iskanja, filmska obdelava romana S poti

 

 

Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno

Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti

 

Pirandello: Šest oseb išče avtorja

Lorca, Dom Bernarde Albe

Garcia Lorca, Vitezova pesem

 ali

Mesečna romanca

 

 

Nadrealizem; motivi; simbolika barv 

 

Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi, nadrealizem 

Rilke, Panter, Jesenski dan, Orfej

Jesenin, Vrnitev domov

Blok, Dvanajst

Hašek, Dobri vojak Švejk

Nušić, Gospa ministrica

Krleža, Gospoda Glembajevi, Vrnitev Filipa Latinowicza

Andrić, Most na Drini

Babelj, Rdeča konjenica

Proust, Combray

ali

Joyce, Ulikses

Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin

 

Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji monolog

 

Hemingway, Starec in morje

Döblin, Berlin Alexanderplatz

Majakovski, Oblak v hlačah

Apollinaire, Zone

Kafka, Preobrazba

 

 5 ur

Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi

 

Trakl, Grodek

Eliot, Pusta dežela

Kafka, Amerika

Gide, Ponarejevalci denarja

Sartre, Pota svobode

Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen

Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

 

Kosovel, Slutnja

Kosovel, Ekstaza smrti

Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema 

Ekspresionizem; motiv in tema, metafore

 

Kosovel, Kons 5

 ali

Pesem št. X

Konstruktivizem; satira, montaža

Kosovel, Bori, Tragedija na oceanu

Jarc, Modre dalje, Sejalec v zimi, Jesen

A. Vodnik, Pomladna pesem

Seliškar, Sedmorojenčki

Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB)

Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine 

Dramska tehnika; vloga didaskalij

Kreft, Celjski grofje, Kreature

Jarc, Novo mesto

Pregelj, MatkovaTina (DB)**

Motivi in tema; ekspresionistične prvine
Slogovna analiza

Pregelj, Thabiti kumi, Plebanus Joannes,

Bogovec Jernej

Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Prežih, Jamnica

Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)**

ali

Boj na požiralniku (DB)**

 

Kranjec, Režonja na svojem (DB)**

Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine Slog, simbolika

 

 



Motivi in tematika; slog

Refleksivne in lirske prvine

J. Kozak, Maske

Potrč, Na kmetih, Krefli

Kranjec, Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh

Ingolič, Lukarji

Vidmar, Obrazi

Bartol, Alamut

 

 

 

Nadaljevanje in preseganje socialnega realizma

 

 

Ciril Kosmač, Tantadruj (DB) **

Realistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog

 

Kajuh, Bosa pojdiva

ali

 Slovenska pesem

 

Bor, Srečanje

ali

Kri v plamenih

 

Balantič, Zasuta usta

 15 ur

Lirika upora

Motivi in tematika; slog

 

 

Motivna in slogovna analiza

 

 

 

Motiv in tematika; slog

Hribovšek, Jabolko na mizi

Kajuh, Kmetova pesem

 

 

 

 

Hace, Iz komisarjevih zapiskov

Svetovna književnost po 2. svetovni vojni

 

Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)*

ali

Camus, Tujec (DB)* 

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

 

Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika

 

Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika 

Kundera, Neznosna lahkost bivanja

Eco, Ime rože

Fowles, Ženska francoskega poročnika

Calvino, Nevidna mesta

Ionesco, Plešasta pevka 

ali

Beckett, Čakajoč Godota

 

Garcia Marquez, Sto let samote 

 

Szymborska, Radost pisanja

 

 9 ur 

Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine


Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika

 

Motivi in tematika; magični realizem

 

Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada 

 

Borges, Izmišljije

Marias, Tako belo srce

Brodski, Bukowski, Milosz, Senghor, Skacel,

Pr¾vert, Neruda, pesmi

Brecht, Mati Korajža

 

Nagrajenci Vilenice

Nobelovci 2. polovice 20. stoletja

 

Domače branje

Cankar, Na klancu ali Cankar, Martin Kačur*

Cankar, Hlapci ali Cankar, Za narodov blagor*

Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača (Klasje)**

Grum, Dogodek v mestu Gogi

Camus, Tujec ali Sartre, Za zaprtimi vrati *

Branje enega besedila po prosti izbiri 

Op.: * Dijaki izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, spoznavajo v okviru možnosti ob odlomkih.

 ** Štiri od petih novel so eno domače branje.

 

Predlog za aktualizacijo: literarne revije in časopisi

4. LETNIK

Obvezna besedila, obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

Slovenska književnost po 2. svetovni vojni

 

PESNIŠTVO

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

 

Pesniške generacije in njihove poetike

 

 

 

Vodušek, Zapuščeni klavir ali Zlato tele

ali 

Udovič, Fantazija v mestu na vodi

 

Kocbek, Deček na drevesu

Motivi in tematika; slog

 


Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz

 

Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz

Novy, Slovo

Kocbek, Votlina, Močna rdeča junca

Minatti, Pa bo pomlad prišla, Bolečina

nedoživetega

Zlobec, Glas, Tihožitje

Krakar, Poldan, romanje v Kelmorajn

Januš, Brez kategorij

Menart, Croquis

ali

Celuloidni pajac

 

 

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

Taufer, Koncert v naravi, Ravnanje žebljev

Grafenauer, Med vekami neba

Fritz, Rime na i

Košuta, Ne izbiraš

Pribac, Valežanska cerkev

T. Pavček, Še enkrat glagoli

ali

C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

ali

Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII)

 

Kovič, Južni otok

ali

Psalm

 

 

 Intimizem; motivi in tematika; slog, verz 

 

 

 

 

 Motivi in tematika; simbolika; slog, verz

Osojnik, Šteger, Komelj, pesmi

J. Kovič, Sonetna križanka

 

Popevka in šanson:

Strniša, Na vrhu nebotičnika

Ježek, N.N. in črna pega čez oči

Makarovič, Teci, punčka, teci

Smolar, Bognedaj, da bi crknu televizor

Mlakar, Vandima

Zajc, Črni deček

ali

Veliki črni bik

Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog in verz

 

 

Strniša, Večerna pravljica

ali

Vrba

 

S. Makarovič, Zeleni Jurij

ali

Kravos, Zamejska žalostna

 

Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz

 

 

Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz

 

Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine

 

Šalamun, Stvari

ali

Mrk

ali

Gobice

 

Modernizem v vsebini in slogu

 

B. A. Novak, Zima

ali

Jesih, /Grizljal sem svinčnik /.../, sonet

 11 ur

Postmodernizem v vsebini in slogu 

 

 

PRIPOVEDNIŠTVO

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

 

Kocbek, Črna orhideja

 

Tematika in motivika; eksistencialistične prvine (odlomek iz ekranizacije)

 

Pahor, Mesto v zalivu

Simčič, Človek na obeh straneh stene

Rožanc, Ljubezen

Zupan, Menuet za kitaro

 

Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki (odlomek iz filma)

 

Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler 

Messner, Skurne storije

Zidar, Sveti Pavel

 

Motivika; družbenokritični realizem; slog

Lainšček, Namesto koga roža cveti

Tomšič, Ostrigeca

Kovačič, Resničnost 

ali

Prišleki

Lipuš, Zmote dijaka Tjaža 

ali

Hieng, Čudežni Feliks

ali

Rebula, Senčni ples 

 10 ur

Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine

 

 

Motivi in tematika; pripovedovalec; slog

 

Motivi in tematika; slog

 

Motivi in tematika; slog

Jančar, Posmehljivo poželenje

Kovič, Profesor domišljije

Dolenc, Vampir z Gorjancev

Švabič, Ljubavne povesti

Filipčič, Kerubini

Gradišnik, Nekdo drug

Zaplotnik, Pot

Maja Novak, Zverjad

 

Marjeta Novak, Kako pišejo 

Nela Malečkar, Ne le intervjuji

Aktualen kresnikov nagrajenec

DRAMATIKA

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Torkar, Pisana žoga

Kozak, Afera

Dominik Smole, Antigona

 

Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine 

 

Partljič, Moj ata socialistični kulak

Jovanović, Znamke, nakar še Emilija

Flisar, Iztrohnjeno srce

Jesih, Grenki sadeži pravice

Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine

Strniša, Samorog

Jančar, Veliki briljantni valček 

 6 ur 

Moderna groteskna drama

 

 

Domače branje

Maturitetni sklop

Branje enega besedila po prosti izbiri

Predlog za aktualizacijo: literatura v medijih, literarno besedilo in računalnik

 

2. STANDARDI ZNANJ (KATALOG ZNANJ)

2.1 STANDARD (KATALOG ZNANJ) ZA JEZIKOVNI POUK SESTAVLJAJO: 

- polkrepko natisnjene vsebine (vrste besedil) in dejavnosti v poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih); 

- polkrepko natisnjeni izobraževalni cilji v istem poglavju. 

2.2 STANDARD (KATALOG ZNANJ) ZA POUK KNJIŽEVNOSTI SESTAVLJAJO: 

- polkrepko natisnjene dejavnosti in izobraževalni cilji v poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih);

- vsebine v kolonah Obvezna besedila in obdobja ter Pojmi, elementi za interpretacije.

2.3 STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLANJA

2.3.1 J E Z I K

 

A FUNKCIONALNI CILJI

VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

CILJI

1 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

1.1 Pogovori 

 POSLUŠANJE 

 Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:

 - intervju,

 - pogajalni pogovor, 

 - prepričevalni pogovor,

 - okroglo mizo.

 

 

 

 

 

 

 GOVORJENJE

 

1.2 Govorni nastopi

 POSLUŠANJE

 Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:

 - radijsko/TV-predstavitev sebe/kraja/izdelka ipd.,

 - besedilo ekonomske propagande,

 - radijsko/TV-obvestilo,

 - radijsko/TV-poročilo o dogodku,

 - radijsko/TV-reportažo,

 - poljudnoznanstveno oddajo,

 - radijsko/TV-oceno dogodka,

 - predavanje,

 - besedilo politične propagande.

 

 GOVORJENJE

 

 

Dijak je po poslušanju zmožen

- poročati

 - o okoliščinah pogovora ter 

 - o temi in bistvenih podatkih pogovora;

- ugotoviti, ali je pogovor

 - raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen,

 - uraden ali neuraden;

- razčleniti in vrednotiti

 - način pogovarjanja ter

 - ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev;

- povzeti tipične lastnosti obravnavanega pogovora.

 

Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

 

 

Dijak je po poslušanju zmožen

- navesti vrsto in temo besedila ter okoliščine govornega nastopa;

- obnoviti/povzeti vsebino besedila;

- razčleniti in vrednotiti

 - način govorjenja,

 - ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa; 

- povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste.

 

 

 

 

 

Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni. 

2 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL

2.1 Uradna in javna besedila

 BRANJE

 Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

 - uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

 - uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

 - uradno prošnjo, izjavo, pritožbo,

 - upravno odločbo/pogodbo,

 - javno zahvalo, vabilo in pismo.

 

Dijak je po branju zmožen

- navesti 

 - tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo ter družbeno in čustveno razmerje,

 - vrsto in temo besedila,

 - bistvene podatke iz besedila;

- podčrtati jezikovne prvine, značilne za besedilno vrsto;

- povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste;

- popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti.

 PISANJE

Dijak zna napisati naslednja besedila:

- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

- uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

- uradno prošnjo, izjavo in pritožbo,

- javno pismo, vabilo, zahvalo.

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

2.2 Strokovna in publicistična besedila

 BRANJE

 Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

 - intervju,

 - opis naprave in njenega delovanja/ postopka/kraja/poti,

 - oznako osebe,

 - besedilo ekonomske propagande,

 - časopisno obvestilo,

 - časopisno poročilo,

 - življenjepis,

 - zapisnik,

 - oceno/kritiko,

 - esej,

 - poljudnoznanstveni članek,

 - znanstveni članek,

 - statut/zakon,

 - besedilo politične propagande.

 

 

Dijak je po branju zmožen

- navesti tvorca in naslovnika ter vrsto in temo besedila;

- obnoviti/povzeti vsebino besedila;

- v besedilu poiskati zahtevane podatke;

- v besedilu prepoznati propagandne prvine;

- besedilu določiti

 - funkcijsko zvrst,

 - prevladujoči slogovni postopek,

 - ubeseditveno stališče;

- v besedilu/odlomku določiti število povedi in njihovo 

 - slovnično,

 - pomensko in

 - obvestilno povezanost;

- izbrani povedi določiti

 - vezanost na sporazumevalne okoliščine, 

 - dobesedni pomen in smisel, 

 - stavčno in stavčnočlensko zgradbo; 

- izbranim besedam/besednim zvezam določiti

 - slovarski in sobesedilni pomen,

 - so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne družine, 

 - stilno vrednost,

 - izvor,

 - besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

 - stavčnočlensko vlogo,

 - tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno skladenjsko podstavo; 

- v besedilu prepoznati stalne besedne zveze in jim določiti pomen in vlogo;

- prepoznati tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil;

- prepoznati tipične lastnosti praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil;

- popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu; 

- zamenjati ponavljajoče se besede z navezovalnimi jezikovnimi prvinami;

- zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi;

- zamenjati prevzete besede z domačimi,

- združevati in strnjevati povedi.

 PISANJE

Dijak zna napisati naslednja besedila:

- opis,

- oznako osebe,

- življenjepis,

- zapisnik,

- referat,

- poročilo o tem, kar je slišal/videl/bral/doživel,

- oceno tega, kar je slišal/videl/bral/doživel,

- šolski esej.

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

 

B IZOBRAŽEVALNI CILJI

VSEBINE, POJMI

CILJI

1 OBRAVNAVA BESEDIL

Dijak je zmožen

- samostojno povzeti tipične lastnosti

 - besedilnih vrst,

 - funkcijskih zvrsti,

 - slogovnih postopkov,

 - besednih vrst,

 - stavčnih členov;

- navesti

 - faze sporočanja ter jih ponazoriti,

 - besedilne vrste in njihove tipične lastnosti,

 - funkcijske zvrsti in njihove tipične lastnosti,

 - slogovne postopke in njihove tipične lastnosti,

 - besedne vrste in njihove značilnosti,

 - stavčne člene in njihove značilnosti,

 - pomenska razmerja med besedami in jih ponazoriti s primeri;

- ločiti

 - uradno besedilo od neuradnega,

 - zasebno besedilo od javnega,

 - vljudno besedilo od nevljudnega,

 - umetnostno besedilo od neumetnostnega,

 - strokovno besedilo od publicističnega,

 - prikazovalno besedilo od propagandnega,

 - opisno, pripovedno, obvestilno, razlagalno in utemeljevalno besedilo,

 - subjektivno besedilo od objektivnega,

 - tvorno poved od trpne,

 - stalno besedno zvezo od proste,

 - domačo besedo od prevzete,

 - tvorjenko od netvorjenke.

2 TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

 

 

 

 

 

Dijak zna ponazoriti in v besedilu najti naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

- črka, glas, glasovni sklop, zlog, morfem, beseda, besedna zveza, stavek, poved, besedilo;

- samoglasnik, soglasnik, zveneči/nezveneči glas, naglas, intonacija, poudarek;

- narečna beseda, strokovni izraz/termin, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna družina, koren, frazem, stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda; 

- netvorjenka, tvorjenka, podstava, obrazilo, izpeljanka, sestavljenka, zloženka, sklop;

- osnova, končnica, samostalniška beseda, samostalnik, samostalniški zaimek, posamostaljeni pridevnik, pridevniška beseda, pridevnik, pridevniški zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, členek, medmet;

- povedek, osebek, predmet, prislovno določilo, levi/desni prilastek, povedkovo določilo, priredje, podredje, glavni in odvisni stavek, premi in odvisni govor;

- sporočevalec/tvorec, naslovnik, okoliščine, kod/jezik, prenosnik, govorno dejanje, sporočilni namen, pomen/smisel;

- uradni jezik, državni jezik, dvojezičnost (bilingvizem), jezikovna asimilacija. 

Dijak je zmožen uporabljati temeljne slovenske in mednarodne jezikoslovne izraze pri interpretaciji besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah. 

3 VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI

Dijak pozna

- zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji;

- položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu;

- načela jezikovne politike in kulture v Republiki Sloveniji;

- socialne zvrsti in podzvrsti ter okoliščine za njihovo rabo;

- posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika;

- značilnosti najstniškega slenga;

- merila za prevzemanje tujih besed v slovenski jezik;

- razvoj slovenskega knjižnega jezika:

 - jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini,

 - jezik in slog nekaterih starejših slovenskih umetnostnih besedil,

 - mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

4 TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

Dijak pozna

- temeljna pravorečna pravila:

 - glasove slovenskega knjižnega jezika,

 - izgovor glasov v posebnih položajih;

- temeljna pravopisna pravila:

 - zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

 - rabe velike in male začetnice,

 - deljenja besed,

 - pisanja prevzetih besed,

 - rabe ločil,

 - pisanja skupaj in narazen oz. z vezajem. 

Dijak zna

- zapisati glasove/glasovne sklope,

- določiti naglasno mesto v besedi,

- deliti besede,

- zapisati pravilno začetnico v besedi,

- pisati prevzete besede,

- pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.

 

2.3.2 KNJIŽEVNOST

A FUNKCIONALNI CILJI

VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

 CILJI

 1 RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA V DIALOGU

BRANJE IN POSLUŠANJE

 

 

 

 - Dijaki so sposobni poslušati, prebrati in interpretirati literarna besedila, in sicer:

 - besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do druge polovice 20. stoletja,

 - besedila za domače branje,

 - besedila iz napovedanega maturitetnega sklopa.

 

 - Po branju so sposobni izraziti svoje doživetje prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave. 

 

 - Sposobni so razčleniti literarno besedilo. To dokažejo s poglobljenim razumevanjem literarnega besedila in uporabo prvin za interpretacijo.

 Dijaki znajo:

 - samostojno opazovati literarno besedilo, poimenovati in razčleniti motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...);

 - razčleniti določene oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotoviti njihovo vlogo v besedilu;

 - primerjati določene prvine dveh ali več umetnostnih besedil;

 - smiselno uporabiti primerne dodatne vire (npr. spremne besede) in se nanje sklicevati pri utemeljevanju in razlagi. 

 

 - Sposobni so vrednotiti spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del; to dokažejo z

 - navajanjem zunajliterarnih argumentov (sklicujejo se na pričakovanja, izkušnje, znanje);

 - navajanjem znotrajliterarnih argumentov (svojo sodbo utemeljijo s strukturnimi prvinami besedila). 

2 RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL

 

 GOVORJENJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 PISANJE

 

 

 

 - Dijaki so sposobni pripraviti govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu.

 To dokažejo tako, da znajo

 - povedati doživetje ob domačem branju,

 - poročati o prebrani knjigi,

 - komentirati prebrano literarno delo,

 - primerjati dve prebrani deli in ju vrednotiti.

 Pri tem upoštevajo zakonitosti govornega nastopanja; spoznajo jih pri jezikovnem pouku.

 

 - Dijaki poznajo posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil; to dokažejo

 - z deklamacijo/recitacijo krajšega literarnega besedila po svoji izbiri. 

 

 

- Dijaki so zmožni napisati drugotna besedila ob prebranih literarnih delih, v katerih opišejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo in primerjajo svoje bralno doživetje.

 - Dijaki znajo napisati:

 - doživljajski spis, povezan s prebranimi besedili,

 - obnovo,

 - oznako literarnih oseb, prostora, časa...,

 - dnevnik branja,

 - poročilo o domačem branju,

 - interpretacijo prebranih besedil z razlago in utemeljitvijo bralnega doživetja,

 - razpravljalni esej,

 - interpretativni esej. 

 

B IZOBRAŽEVALNI CILJI 

1 DIJAKI ZNAJO SAMOSTOJNO POVZETI BISTVENE ZNAČILNOSTI LITERARNOZGODOVINSKIH OBDOBIJ IN SMERI (družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil) 

 V OKVIRU OBVEZNEGA PROGRAMA OD ANTIKE DO SLOVENSKE IN SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA.

2 POZNAJO TEMELJNE LITERARNOZGODOVINSKE IN LITERARNOTEORETSKE POJME , prvine za interpretacijo (podpoglavje C). SPOSOBNI SO JIH OPISATI, DEFINIRATI IN POIMENOVATI.

 3 LITERARNOZGODOVINSKO IN LITERARNOTEORETSKO ZNANJE ZNAJO SMISELNO UPORABITI PRI INTERPRETACIJI, PRIMERJAVI IN VREDNOTENJU BESEDIL.

 

C VSEBINE

OBVEZNA BESEDILA IN OBDOBJA

 POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti

Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti

 

Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

Jezik in slog v književnosti. Literarna veda 

Antična književnost

Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka, zrsti in vrste

Homer, Iliada

ali

Odiseja

Mit o trojanski vojni. Antični ep -- značilnosti, homerska primera, heksameter

Sofoklej, Antigona (DB)*

ali

Kralj Ojdip (DB)*

 

Rimska lirika. Katul, Blagoslov ljubezni,

Horacij, Epoda

Antično gledališče

Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame, 

enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza

 

Antična ljubezenska lirika

Biblija

Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije

Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB)

Prilika o izgubljenem sinu

Iz globočine

Visoka pesem

 

Prilika

Psalm

Tematika. Primera. Paralelizem

Orientalske književnosti starega in srednjega veka

Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu

Časovno-prostorska umestitev

 

Zgodba; oblikovne značilnosti

Srednji vek

Kulturnozgodovinski oris

Dante, Božanska komedija 

 

Brižinski spomeniki (II)

Versko-alegorični ep; zunanja in notranja zgradba

 

Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta

Renesansa

Zgodovinske ter duhovno- in kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti

Petrarca, O blažen bodi čas

 

Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu 

 

Shakespeare, Hamlet (DB)*

ali

Romeo in Julija (DB)*

Petrarkizem; sonet

 

Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje

 

Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija.

Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga. Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev

Cervantes, Don Kihot (DB)*

Roman – parodija na viteške romane

Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa --

idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost

Slovenska reformacija, protireformacija in barok

Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen

Trubar, En regišter … ena kratka postila

Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike tožba inu molitev

ali 

Ta prva božična pejsen ,1563 (neznani avtor) 

Dalmatin in drugi protestantski pisci

 

Svetokriški, Na noviga lejta dan

 

Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog

Protestantska verzifikacija

 

 

Nabožna verzifikacija
Pomen

 

Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine

Ljudsko slovstvo

Lirska pesem

Od Lepe Vide

 

Rošlin in Verjanko

ali

Peter Klepec

Vrste, značilnosti

Motivne in oblikovne značilnosti

Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost

 

Baladne prvine

 

Ljudska pripovedka

Evropski klasicizem in razsvetljenstvo

 

Molière, Tartuffe ali Namišljeni bolnik

Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki

 

Komedija, vrste komičnosti, liki 

Razsvetljenstvo na Slovenskem

Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto 

Vodnik, Dramilo ali Zadovoljni Kranjec

Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (DB)

Začetki slovenskega gledališča

Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba Komedija. Vrste komičnosti. Satirične prvine

Evropska romantika

Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika

Goethe, Trpljenje mladega Wertherja 

Pisemski roman, svetobolje 

Byron, Romanje grofiča Harolda

ali

Puškin, Jevgenij Onjegin

 

Heine, Lorelei

 

Lermontov, Jadro

ali

Puškin, A. P. Kernovi

 

Leopardi, Sam sebi

Epsko-lirska pesnitev, byronizem

 

Roman v verzih; odvečni človek

 

Lirska balada

 

Ideja, prispodobe in simboli

 

Motiv, ideja 

 

Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta 

Romantika na Slovenskem

 

Prešeren, Slovo od mladosti

 

 

Sonetje nesreče (predvsem 1., 5., 6. sonet)

 

Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet)

 

 

Pevcu

 

Nezakonska mati

 

Zdravljica

 

 

Krst pri Savici (DB)

 

 

 

Hčere svet ali Učenec

 

Neiztrohnjeno srce

Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo

 

Prešeren, osebnost in delo

Romantično občutje; elegija; slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca

 

Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba

 

Sonetni venec, zgradba

Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit); metaforika

 

Zgradba pesmi, slogovne značilnosti (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja

 

Tematika. Vložnica, slog in verz

 

Ideje, oblika

 

 

Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje

Lirske, epske in dramske prvine

Interpretacije Krsta

 

Romanca. Motivi, slog, verz

 

Balada. Motivika, zgradba, sporočilo

Evropski realizem in naturalizem

 

 

 

Flaubert, Gospa Bovary (DB)*

ali

Dostojevski, Zločin in kazen (DB)*

ali

Tolstoj, Vojna in mir (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki

Pripovedništvo. Dramatika

 

Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje 

Objektivni realizem; pripovedna tehnika

 

Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme

 

Realistični zgodovinski roman; ideje

Zola, Beznica

Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje

Gogolj, Plašč 

ali

Maupassant, Nakit

 

 

Ibsen, Strahovi

ali

Nora

ali

Gogolj, Revizor

Realistična novela: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

Mali človek. Groteskne prvine

Značilnosti novele

 

Realistično- naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

 

Tezna drama; analitična tehnika

 

 

Realistična dramska satira

Med romantiko in realizmom na Slovenskem

Značilnosti obdobja.Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za nacionalnokulturni razvoj

Jurčič, Deseti brat (DB)*

Začetki slovenskega romana. Zgradba (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine

 

Jurčič, Telečja pečenka

ali

Jenko, Tilka

 

Kersnik, Jara gospoda (DB)*

 

Tavčar, Visoška kronika (DB)*

ali

Cvetje v jeseni (DB)*

 

 

Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

 

 

Gregorčič, Človeka nikar

 

Aškerc, Mejnik

 

Začetki slovenske novele; motivi

 

Značajevka/obraz

 

Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog

 

Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog

 

Motivi in tematika. Zgradba, slog

 

Pesništvo med romantiko in realizmom

Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz; podobe v posameznih obrazih

 

Refleksivna pesem; prvine psalma

 

Balada; epske in dramske prvine

 

Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem 

 

Baudelaire, Tujec, 

 Sorodnosti

 

Baudelaire, Omamljaj se

ali

Verlaine, Jesenska pesem

 

 

Wilde, Saloma (DB)*

ali

Čehov, Češnjev vrt (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika.

Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike


Pesem v prozi; motiv in ideja

Simbolizem; simboli, sinestezije

 

Dekadenčne ideje; pesem v prozi

 

Zvočnost; impresionizem

 

Novoromantična dramatika: motivi in teme, zgradba, dramske vrste

Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog 

 

Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma Impresionistični slog 

Slovenska moderna

 

Kette, Na trgu

 

Murn, Pesem o ajdi

ali

Ko dobrave se mrače

 

Cankar, Na klancu (DB)*

ali

Martin Kačur (DB)*

 

Cankar, Kurent

ali

Hlapec Jernej in njegova pravica

 

Cankar, Hlapci (DB)*

ali

Za narodov blagor (DB)*

 

Cankar, Podobe iz sanj -- Kostanj posebne sorte

ali

Gospod stotnik

 

Župančič, Duma ali Z vlakom

 

Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)

 

Izidor Cankar, S poti 

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste

 

Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki; personifikacija

 

Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika

 

Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe

 

Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana

 

Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba

 

Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba 

 

Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizem)

 

Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira

 

Tematska in idejna analiza; satira; zgradba 



Tematika zbirke

Črtica; slogovna analiza; simbolika 

 

 

Motivi in teme; zgradba, verz, ritem

 

Tematika; lirski subjekt; podobe, verz 

 

Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza

 

Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno

 

Garcia Lorca, Vitezova pesem

ali 

Mesečna romanca 

 

Proust, Combray

ali

Joyce, Ulikses

 

Kafka, Preobrazba

Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti

 

Nadrealizem; motivi; simbolika barv

 

Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi, nadrealizem

 

Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin 

 

Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji monolog

 

Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi

Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

Kosovel, Slutnja

 

Kosovel, Ekstaza smrti

 

Kosovel, Kons 5

ali

Pesem št.X

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

 

Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema

 

Ekspresionizem; motiv in tema, metafore 

 

Konstruktivizem; satira, montaža

Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB) Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine Dramska tehnika; vloga didaskalij

Pregelj, Matkova Tina (DB)**

 

Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)**

ali

Boj na požiralniku (DB)**

Motivi in tema; ekspresionistične prvine; slogovna analiza 

 

Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine; slog, simbolika

 

Kranjec, Režonja na svojem (DB)**

 

 

Ciril Kosmač, Tantadruj (DB)**

Motivi in tematika; slog

Rrefleksivne in lirske prvine

 
Nadaljevanje in preseganje socialnega realizma

Realistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog

 

Kajuh, Bosa pojdiva

ali

Slovenska pesem

 

Bor, Srečanje

ali Kri v plamenih

 

Balantič, Zasuta usta

Lirika upora

Motivi in tematika; slog

 

 

Motivna in slogovna analiza

 

 

Motiv in tematika; slog

 

Svetovna književnost po 2. svetovni vojni

 

Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)*

ali

Camus, Tujec (DB)*

 

Ionesco, Plešasta pevka

ali 

Beckett, Čakajoč Godota

 

Marquez, Sto let samote 

 

Szymborska, Radost pisanja

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste 

 

Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika

 

Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika

 

Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine

 

Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika

 

Motivi in tematika; magični realizem

 

Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada

 

Slovenska književnost po 2. svetovni vojni

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

PESNIŠTVO

 

Vodušek, Zapuščeni klavir

ali

Zlato tele

ali

Udovič, Fantazija v mestu na vodi

 

Kocbek, Deček na drevesu

 

Menart, Croquis

ali

Celuloidni pajac

Pesniške generacije in njihove poetike

 

 

Motivi in tematika; slog

 

 

Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz

 

Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz

 

 

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

 

T. Pavček, Še enkrat glagoli

ali

C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

ali

Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII)

 

 

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

 

 

Kovič, Južni otok

ali

Psalm

 

Zajc, Črni deček

ali

Veliki črni bik

 

Strniša, Večerna pravljica

ali

Vrba

 

Motivi in tematika; simbolika; slog, verz

 

 

 

Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog, verz

 

 

Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz

S. Makarovič, Zeleni Jurij

ali

Kravos, Zamejska žalostna

 

Šalamun, Stvari

ali

Mrk

ali

Gobice

 

B. A. Novak, Zima

ali

Jesih, /Grizljal sem svinčnik/.../, sonet 

Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz

 

Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine

 

 

 

Modernizem v vsebini in slogu

 

 

 

 

Postmodernizem v vsebini in slogu 

PRIPOVEDNIŠTVO

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Kocbek, Črna orhideja

 

Zupan, Menuet za kitaro

 

Zidar, Sveti Pavel

Tematika in motivika; eksistencialistične prvine

 

Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki

 

Motivika; družbenokritični realizem; slog

Kovačič, Resničnost 

ali 

Prišleki 

 

Lipuš, Zmote dijaka Tjaža

ali

Hieng, Čudežni Feliks

ali

Rebula, Senčni ples

Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine

 

 

 

Motivi in tematika; pripovedovalec; slog

 

Motivi in tematika; slog

 

Motivi in tematika; slog 

 

DRAMATIKA

 

Dominik Smole, Antigona

 

Jesih, Grenki sadeži pravice

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

 

Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine 

 

Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine 

Jančar, Veliki briljantni valček

Moderna groteskna drama 

Op. : Kratica DB pomeni domače branje. 

 Oznaka zvezdica (*) pomeni izbirno domače branje.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Didaktična priporočila

Pri predmetu slovenščina dijaki tvorijo (govorijo, pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in razčlenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveščajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Izhodišče pouka pri predmetu slovenščina je torej neumetnostno in umetnostno besedilo (delu z neumetnostnim in umetnostnim besedilom je namenjenih po 50 % ur predmeta). Neumetnostna besedila tvorimo, sprejemamo in razčlenjujemo drugače kot umetnostna, zato so cilji pri obravnavi neumetnostnih (tj. jezikovnem pouku) in umetnostnih besedil (tj. pouku književnosti) navedeni ločeno. Ker pa umetnostna in neumetnostna besedila povezuje jezik, se jezikovni pouk in pouk književnosti (poučuje isti učitelj) tudi povezujeta, in sicer v jezikovni in slogovni interpretaciji reprezentativnih umetnostnih besedil.

1.1  JEZIKOVNI POUK

0 Učni načrt za jezikovni pouk navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine (tj. besedilne vrste), potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti. Jezikovni del predmeta slovenski jezik in književnost se povezuje z dijakovimi izkušnjami in znanjem, pridobljenimi v osnovni šoli, z vsebinami iz književnosti, tujih jezikov in drugih predmetov ter z aktualnimi dogodki in življenjskimi situacijami. Učitelj naj pri pripravi izvedbenega učnega načrta sodeluje z učitelji drugih predmetov, v proces načrtovanja dela pa naj pritegne tudi dijake (kar deluje kot motivacija in tudi skupna odgovornost za opravljeno delo).

1 Neumetnostna besedila so obravnavana ob aktivnih oblikah učenja, kot so problemsko, sodelovalno in projektno učenje, pri katerem je dijak dejaven, sprva še ob učiteljevem vodenju/usmerjanju, kasneje pa vse bolj samostojno. Pri pouku so smiselne in potrebne vse učne oblike (tj. frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo), saj je izbira učne oblike odvisna od konkretne dejavnosti pri pouku; vendar pa naj bi bilo težišče na delu v dvojicah oz. manjši skupini. Pri obravnavi neumetnostnih besedil namreč prevladuje razgovorna metoda, in to ne le kot pogovor učenca z učiteljem, temveč predvsem s sošolci, ob uporabi ustreznih dodatnih (tudi jezikovnih) priročnikov.

2 V učnem načrtu so po letnikih navedene vrste neumetnostnih besedil, ki jih dijaki sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo; temeljno merilo razvrstitve po letnikih je merilo postopnosti oz. od preprostejšega k zahtevnejšemu. Zato dijaki:

1) poslušajo pogovore -- 1. leto raziskovalni, 2. pogajalni in 3. prepričevalni pogovor ter 4. leto okroglo mizo,
2) poslušajo in berejo strokovna (poljudnoznanstvena in lažja znanstvena) ter publicistična besedila (tudi besedila ekonomske in politične propagande), v vsakem letniku tako objektivna kot subjektivna, in sicer v 1. letniku predvsem opisna, v 2. obvestilna in pripovedna, v 3. in 4. pa razlagalna in utemeljevalna besedila,
3) berejo uradna besedila (npr. vabilo, zahvalo in opravičilo v 1. letniku, potrdilo, izjavo in pooblastilo v 2., prošnjo, prijavo in pritožbo v 3. ter pogodbo/upravno odločbo v 4. letniku), pa tudi javna (v 4. letniku npr. javno vabilo, zahvalo, pismo),
4) sami tvorijo podobna ustna in pisna besedila (razen publicističnih in nekaterih strokovnih).

 

3 Vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) so zastopane enakovredno; dijaki se z novo vrsto neumetnostnega besedila srečujejo najprej kot sprejemniki (poslušalci/bralci), po razčlembi besedila pa tudi kot tvorci (govorci/pisci) podobnega besedila.

Pri poslušanju in branju so pozorni predvsem na pomenske in pragmatične prvine besedila (določijo vrsto in temo besedila, povzamejo bistvene podatke, določijo okoliščine tvorjenja besedila ter izražajo in utemeljujejo svoje mnenje o besedilu), po branju pa besedilo tudi besedno-slovnično razčlenijo -- torej besedno-slovnična razčlemba ni prva, temeljna in edina razčlemba zapisanega neumetnostnega besedila, temveč sledi njegovi pomenski, pragmatični in vrednotenjski razčlembi.

Pri govorjenju razvijajo svojo dialoško zmožnost in zmožnost govornega nastopanja – dialoško zmožnost razvijajo s sodelovanjem v nepripravljenih/prostih pogovorih (ko izražajo svoje mnenje, doživljanje, hotenje ipd) in v pripravljenih pogovorih o določeni temi, zmožnost govornega nastopanja pa razvijajo z vnaprej pripravljenimi (in tudi nepripravljenimi) govornimi nastopi.

Pri pisanju se usposabljajo za tvorjenje uradnih in strokovnih besedil -- pisanje strokovnih besedil sega od predesejskih oblik (npr. oznaka osebe v 1. letniku, referat v 2., ocena tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli, v 3. letniku) do razvitih oblik razpravljalnega in interpretativnega šolskega eseja v 3. in 4. letniku, kar kaže na povezanost jezikovnega pouka in pouka književnosti.

 

Obravnava neumetnostnih besedil poteka po naslednjih korakih:

1) Dijaki poslušajo (in gledajo) pogovor/govorni nastop oz. berejo neumetnostno besedilo; med poslušanjem si zapisujejo ključne besede/bistvene podatke, med branjem pa uporabljajo različne bralne strategije (npr. počasno/natančno branje, prelet/hitro branje) ter si podčrtujejo ali izpisujejo ključne besede/bistvene podatke.

2) Po poslušanju oz. branju si smiselno uredijo svoje zapiske -- pri razvrščanju podatkov in iskanju manjkajočih podatkov uporabljajo različne priročnike (slovar, leksikon, enciklopedijo, atlas, učbenik ipd.).

3) Nato vodeno ali samostojno ustno ali pisno poročajo o vrsti in temi besedila ter o okoliščinah njegovega tvorjenja, obnovijo vsebino besedila, izražajo svoje doživljanje besedila in svoje mnenje o besedilu -- to tudi utemeljijo.

4) Vrednotijo ustreznost, razumljivost, pravilnost in učinkovitost besedila; popravijo stilne, pomenske, slovnične, pravopisne/pravorečne ipd. napake ter utemeljijo svoje popravke.

5) Vodeno povzamejo bistvene lastnosti obravnavane vrste ustnega ali pisnega besedila ter si tako uzaveščajo zgradbo besedilne vrste (in tudi njeno zunanjo oblikovanost).

6) Zapisana besedila besedno-slovnično razčlenjujejo -- opazujejo in opisujejo pomenske, funkcijske in pragmatične (1. leto), stilne in oblikoslovne (2. leto), skladenjske (3. leto), tvorbene (4. leto) lastnosti jezikovnih prvin besedila, in sicer tako, da sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter ob učiteljevi pomoči sistematizirajo in pregledno povzamejo njihove bistvene lastnosti; temeljne jezikoslovne pojme tudi ponazorijo s primeri ter uporabijo pri jezikovni obravnavi novega besedila. Z besedno-slovnično razčlembo besedila si dijaki uzavestijo sistemske možnosti slovenskega knjižnega jezika ter tako obogatijo svojo sporazumevalno zmožnost.

7) Dijaki tvorijo podobna ustna in pisna besedila -- pred govorjenjem/pisanjem zberejo podatke o določeni temi in jih smiselno razvrstijo, pri tvorjenju besedila pa uporabijo znanje, ki so ga pridobili pri obravnavi podobnega neumetnostnega besedila, ter upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. So kritični do svojih (in tujih) besedil ter motivirani za njihovo razčlenjevanje in izboljšanje na različnih ravneh, zato primerjajo svoja besedila, jih presojajo, utemeljujejo svoje mnenje ter popravljajo neustreznosti, nerazumljivosti, nepravilnosti. 

 

4 Dijaki pri jezikovnem pouku ne le sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo besedila, temveč tudi spoznavajo, da so jezik, kultura in družba tesno povezani -- zavedajo se družbene in kulturne razsežnosti jezika, obvladajo in upoštevajo okoliščine za rabo določene socialne zvrsti ter so sposobni razpravljati o jezikovni politiki in jezikovni kulturi, o temeljnih mejnikih v razvoju slovenskega knjižnega jezika in pomembnejših slovenskih jezikoslovcih.

Sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila ter se naučijo uporabljati temeljne sodobne jezikovne priročnike; to vse pripomore k njihovi jezikovni kultiviranosti.

 

1.2  POUK KNJIŽEVNOSTI 

Učni načrt za pouk književnosti navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine, potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti.

1. V poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev so v preglednici za vsak letnik navedene prednostne dejavnosti dijakov, potrebne za postopno uresničevanje splošnih ciljev pouka književnosti:

  • branje in postopoma čedalje samostojnejša dialoška interpretacija ter primerjalno razčlenjevanje leposlovnih besedil,

  • samostojna govorna tvornost dijakov, ki ima pomembno vlogo pri pouku književnosti -- recitacija/deklamacija, govorno posredovanje drugotnih besedil (referati -- pripovedovanje o bralnem doživetju, poročilo o prebrani knjigi, komentar...),

  • samostojna pisna tvornost -- pisanje nalog esejskega tipa o doživljanju, razumevanju in vrednotenju literature; različne oblike ustvarjalnega in poustvarjalnega pisanja (navedeni cilji so primerljivi s funkcionalnimi cilji jezikovnega pouka, prim. tč. 1,2), 

  • povzemanje (reprodukcija, razumevanje) dejstev in posplošitev iz literarne zgodovine in teorije ter uporaba književnega znanja. .

    1.1 Dejavnosti, potrebne za razvijanje sposobnosti literarnega branja in raziskovanja, so v učnem načrtu navedene tako, da se dijakova samostojnost pri analitično-kritičnem branju (interpretaciji) stopnjuje:

    - Na začetku šolanja od dijaka pričakujemo večinoma samostojno interpretacijo literature na ravni osebnega doživljanja: dijak razmeroma prosto, brez podrobnih učiteljevih spodbud, pripoveduje/piše o svojih občutkih, predstavah, mnenjih, zaznavah in jih primerja z mnenji sošolcev. Učitelj je pri tem le moderator, ki daje iztočnice za pogovor. Deloma samostojna je že tudi interpretacija idejno-tematskih sestavin literarnih del: dijak zmore razmeroma prosto izraziti npr. svoje zaznavanje teme ali ideje besedila. Interpretacija slogovnih in kompozicijskih sestavin poteka na začetku ob izdatni učiteljevi pomoči (podrobna vprašanja, naloge).

    - Ob koncu šolanja pričakujemo od dijaka samostojno doživljajsko, večinoma  pa tudi samostojno kritično-analitično interpretacijo motivno-tematskih, idejnih in slogovno-kompozicijskih sestavin literature v povezavi s pridobljenim literarnim znanjem; pri tej je učitelj samo usmerjevalec oz. vodja dialoga. Rezultat take interpretacije so sklenjena pisna in govorjena metabesedila oz. dialoška razprava, v kateri dijaki utemeljujejo svoje presoje prebranih besedil.

  • Samostojnost pri razčlenjevanju in primerjanju se stopnjuje od zahteve po samostojnem prepoznavanju in opisovanju oz. primerjanju ene ključne prvine v besedilu do zahteve po samostojnem prepoznavanju, razlaganju in primerjanju več ključnih prvin literarnih besedil. 

  • Samostojnost pri vrednotenju literarnih del se stopnjuje od navajanja enega znotrajliterarnega argumenta (pogosto npr. “delo mi ni všeč zaradi razvlečenih opisov”) do samostojnega navajanja več takih argumentov (npr. “všeč mi je zaradi ljubezenske motivike, izvirne metaforike, stopnjevanja napetosti v dogajanju, nepričakovanega -- neklišejskega konca...”). Postopoma se povečujeta tudi število in tehtnost primerjalnih in zunanjliterarnih argumentov (primerjave z drugimi besedili, sklicevanje na izkušnje, znanje).

  • Sposobnost za razčlenjevanje in vrednotenje literarnih besedil se procesno razvija tudi ob domačem branju; pri tem pričakujemo v različnih oblikah poročanja (dnevnik branja, poročilo, komentar, daljši esej) čedalje temeljitejšo uporabo podatkov in analiz iz spremnih besed in drugih strokovnih virov.

     

    Ob stopnjevanju kritično-analitičnih dejavnosti je dijakov osebni doživljajski stik (čutenje, čustvovanje, predstavljanje, glasno interpretativno branje ter ustvarjalno pisanje) stalna dejavnost, ki spremlja razvoj sposobnosti literarnega branja v vseh letih šolanja.

    1.1.1 Dejavnosti dijakov na ravni doživljanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil je mogoče spodbujati z različnimi oblikami pouka.

    Pri šolski interpretaciji je prva faza tudi v srednji šoli uvodna (doživljajsko-izkušenjska ali problemska) motivacija. Nujna sestavina razvijanja sposobnosti literarnega branja je tudi branje leposlovnih besedil v šoli (glasno interpretativno, v katerem se zlasti v zadnjih dveh letih preskušajo vsi dijaki, ali individualno tiho, ki mu sledi šolska interpretacija). Praviloma naj bi nobena ura obravnave književnosti ne minila brez branja. Berila in primerne knjižne zbirke bi morale biti sestavina dijakove osebne knjižnice.

     

    Poleg frontalnega vodenega dialoga je pri dialoški šolski interpretaciji priporočljivo delo v dvojicah in skupinah, predvsem takrat, kadar dijaki izražajo svoje subjektivno stališče do prebranega in vrednotenje. Zlasti pri govornem izražanju vtisov in presoj so v pogovoru s sošolci v delovni skupini lahko bolj spontani kot v dialogu z učiteljem.

    Skupinske naloge so priporočljive tudi za domače delo, tako da se razne skupine ukvarjajo z raznimi ravnmi besedila in problemi, v šoli pa izmenjujejo opažanja in mnenja.

    Različne oblike pouka spodbujajo dijake k ustnemu ali pisnemu opisovanju sprejemanja literarnih besedil. To se najceloviteje pokaže na ravni sinteze, tj. v sklenjenem samostojnem besedilu.

    1.2 Posebna pozornost je zato pri pouku književnosti namenjena tvorjenju ustnih in pisnih besedil (preprostih in zahtevnejših esejskih besedil in različnih govornih poročil), v katerih dijaki opisujejo svoje sprejemanje literature (obveznih del, lahko pa tudi prostoizbirnih) na raznih spoznavno-sprejemnih stopnjah.

    Vsak dijak naj bi vsako leto pripravil vsaj en govorni nastop, v katerem bi na kratko v sklenjenem besedilu predstavil svoje branje (obveznega besedila ali besedila po svoji izbiri) v okviru standardnih dejavnosti. Eno predstavitev prostoizbirnega branja učitelj tudi oceni.

    Prav tako naj bi se vsak dijak pripravil vsaj na eno recitacijo (deklamacijo) poljubnega krajšega leposlovnega besedila v šolskem letu. Za to so poleg obveznih primerne tudi posebne oblike pouka in interesne dejavnosti, npr. razredni recitali, sodelovanje pri raznih prireditvah.

    Pisna besedila segajo od predesejskih oblik (doživljajski spis, obnova, oznaka...) v prvem letniku do razvitih oblik razpravljalnega in interpretativnega  eseja v četrtem: stopnjujejo se po zahtevnosti sorazmerno z opisano zahtevnostjo interpretativno-analitičnih dejavnosti.

    Ustvarjalno in poustvarjalno pisanje je nadstandardna dejavnost. Pri pouku je namenjeno poglabljanju stika z leposlovjem ob dijakovi lastni izkušnji. Izdelki te vrste (pesmi, proza, dramatizacije, prebeseditve literarnih besedil) se vrednotijo opisno, z didaktično prilagojenimi merili literarnega vrednotenja ( učitelj analizira posamezne izdelke glede na izvirnost in “lepoto izražanja”, jih vrednoti s spodbudo, upošteva dijakove zmožnosti in trud). Lahko pa učitelj opisno oceno "prevede" v številčno, če ta motivira dijaka.

     

    1.3 Znanje literarne zgodovine in teorije, nujen okvir za interpretativne in tvorne dejavnosti ter literarno in splošno kulturno razgledanost, pridobivajo dijaki na dveh poglavitnih ravneh:

    Pregledno znanje o literarni teoriji (uvodni sklop), literarnozgodovinskih obdobjih, literarnih smereh in opusu posameznih avtorjev (po seznamu vsebin v učnem načrtu) pridobivajo ob učiteljevih razlagah, iz učbenikov in druge primerne strokovne literature, pri čemer so dejstva kolikor mogoče ponazorjena z branjem literarnih besedil in prikazana nazorno s preglednicami, miselnimi vzorci ipd. To znanje dokazujejo s samostojnim povzemanjem, razlaganjem in uporabo tega vedenja pri interpretaciji literarnih besedil.

    Posamezne pojme v rubriki Pojmi, elementi za interpretacijo pa dijaki spoznavajo ob branju obveznih literarnih besedil. Te pojme opazujejo in opisujejo v besedilih, jih z učiteljevo pomočjo poimenujejo in definirajo ter nato samostojno prepoznavajo in poimenujejo v novih literarnih besedilih.

    Dejavnosti učencev za vsako učno enoto načrtuje učitelj sam v nujno potrebnem letnem izvedbenem načrtu (učitelj torej sam določa operativne cilje, pri tem pa upošteva etapne cilje po razredih ter pojme in prvine za interpretacijo).

    Npr. v 1. letniku si dejavnosti dijakov v zapisu operativnih ciljev lahko sledijo takole:

    Homer, Iliada: Mit o trojanski vojni. Antični ep.

    (2 uri) 

    1. ura:

    - Motivacija: pogovor o dijakom znanih literarnih delih, v katerih nastopajo mogočni junaki ali nadnaravna bitja.

    - Napoved teme.

    - Poslušanje učiteljevega glasnega branja prvega odlomka -- dijaki sledijo branju z odprtim berilom.

    - Pogovor o vtisih, zaznavah, predstavah (verz, osebe, dogajanje, lastno mnenje...).

    - Poslušanje učiteljeve razlage o trojanskem mitu, s poudarkom na odlomku; kratka informacija o Iliadi in Homerju.

    2. ura:

    - Tiho branje drugega odlomka, skupno “prevajanje” nekaj verzov v prozo in parafraziranje.

    - Skupno razčlenjevanje tematskih in oblikovno-slogovnih posebnosti odlomka, definiranje antičnega epa.

    - Domača naloga: branje tretjega odlomka, skrčena obnova in samostojno prepoznavanje ene lastnosti antičnega epa (lastnosti bogov, junakov, homerska primera...).

    Svetokriški, Na noviga lejta dan: Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine.

    (1 ura)

    - Uvodni pogovor o baroku v likovni umetnosti -- ugibanje o podobnostih z besedno umetnostjo. Informacija o Svetokriškem.

    - Opozorila na nekatere jezikovne posebnosti, ki jih bodo dijaki srečali v obravnavanem besedilu.

    - Poslušanje posnetka, spremljanje z odprtim berilom.

    - Izražanje opažanj -- komentiranje moralnega nauka v besedilu.

    - Prepoznavanje lastnosti in poimenovanje besedilne vrste (pridiga).

    - Razčlenjevanje tipičnih baročnih slogovnih prvin (dolgi stavki, retorične prvine, premi govor) v vodenem pogovoru ob analitičnem branju krajših odlomkov -- delo v skupinah, ki rešujejo vsaka po eno nalogo.

    - Povzetek z miselnim vzorcem.

    - Domača naloga: pisna dramatizacija zakonskega prepira v jeziku Svetokriškega.

    V učnem načrtu so dejavnosti učencev, ki veljajo kot standard (so pogoj za prestop v višji letnik), natisnjene polkrepko.

     

    2. Operativnim ciljem sledi seznam vsebin (književnih del in književnovednih vsebin) v treh vzporednih kolonah.

    2.1 Vsebinski standard predstavljajo vsebine v prvih dveh kolonah (Obvezna besedila in obdobja, Pojmi, prvine za interpretacijo). Standardne vsebine so skupaj s standardnimi dejavnostmi (v rubriki Operativni cilji) sestavine kataloga znanj iz književnosti v predmaturitetnih programih.

    V rubriki Obvezna besedila in obdobja je navedeno empirično ugotovljeno število ur za obravnavo posameznih tem. To število ni predpis, ampak pomeni orientacijo učitelju pri sestavljanju izvedbenega načrta. (V navedeno število ur so vštete naslednje postavke: povprečno 1-2 uri za literarnozgodovinske uvode in kratka besedila, povprečno po 1-2 uri za daljša, z odlomki predstavljena besedila, in povprečno po 2-3 ure za domača branja.) Učitelj posamezne enote obravnava po lastni presoji primerno dolgo.

    Obvezna besedila, ki vključujejo tudi domače branje, so besedila, ob katerih spodbujamo vse standardne dejavnosti učencev v posameznem letniku, in sicer pri obravnavi, utrjevanju in preverjanju. Ta besedila so iz jedrnega kanonskega repertoarja in izbrana po empiričnem preverjanju njihove sprejemljivosti med profesorji in dijaki. Predstavljajo raznovrstnost literarne ustvarjalnosti in načinov branja, ki spadajo v duhovno obzorje maturanta. Pogosto so navedena v različicah. Treba je obravnavati eno od predlaganih različic. V šolskem letu obravnavamo okoli 28 obveznih besedil, nekatera v celoti (izbrana domača branja, lirske pesmi), druga v enem ali več reprezentativnih odlomkih -- neizbrana domača branja, obvezna prozna in dramska besedila. (Če so dijaki pripravljeni, lahko učitelj obravnava po presoji in časovnih zmogljivostih tudi druge različice oz. dodatna besedila izbranih avtorjev.)

    V četrtem letniku spada med besedila za obvezno obravnavo tudi predpisan maturitetni sklop.

    2.2 Rubrika Prostoizbirna besedila želi prispevati k večji odprtosti učnega načrta. V njej so navedeni predlogi besedil za obvezno dodatno obravnavo. Učitelj lahko z dijaki izbere tudi druga besedila, iz drugih obdobij in v drugačnih žanrsko-tematskih povezavah, kot so predlagana. Lahko pa tudi obravnava še druga, med obveznimi variantami našteta besedila, čeprav se s tem krči z učnim načrtom omogočena pestrost književnega pouka. Obravnavi prostoizbirnih besedil je namenjenih do 20 ur v šolskem letu. V tem času mora vsak dijak prebrati bodisi 1 daljše besedilo, bodisi 4-5 krajših, bodisi ustrezno število pesmi oz. ustrezno kombinacijo teh besedil. Poleg tega lahko dijak sam izbere tudi eno domače branje.

    Cilji te obravnave so npr.:

  • spodbujanje bralnih interesov, bralnega veselja in ustvarjalnosti ob dijakom zanimivih delih (tudi lažjih besedilih, popevkah, šalah, avtobiografijah, potopisih, besedilih drugih avtorjev, tematsko izbranih besedilih, besedilih v literarnih revijah, nagrajenih besedilih, poskusih lastnega ustvarjalnega pisanja in dopisovanja...);

  • poglabljanje in utrjevanje dejavnosti dijakov v okviru etapnih ciljev z drugačnimi pristopi -- npr. z vzgajanim glasnim branjem, recitiranjem, z različnimi oblikami poglobljenega (tesnega) branja enega daljšega besedila, napovedovanja dogajanja, ugibanja avtorja ali dobe nastanka, ustvarjalnega dopisovanja, dramatiziranja, parodiranja...;

  • kritično spremljanje medijskih (filmskih, radijskih, televizijskih, računalniških) preoblik literarnih besedil, aktualnega literarnega dogajanja...

     

    2.2.1 Pri tem delu pouka naj bi imela frontalna oblika najmanjši delež, v ospredju naj bi bilo individualno in skupinsko delo (npr.skupina dijakov se ukvarja z določenim problemom v enem besedilu, druga z istim problemom v drugem; ali: skupine opazujejo isto delo z raznih vidikov, vsakdo prebere eno knjigo po želji in poroča o njej na način, ki ga sam izbere, npr. v govornem nastopu, recitaciji, obliki pisma, zapisnika ...). Tudi pri obravnavi teh besedil se postopoma povečuje dijakova sposobnost kritičnega interpretiranja, utemeljevanja stališč, primerjanja in razvrščanja ter uporabe primernih strokovnih izrazov. Zato je njihova obravnava obvezna. Učitelj ob njih lahko po presoji dijake tudi preverja.

    Različni modeli obravnave obveznih in prostoizbirnih besedil so že v veliki meri podani v didaktičnih priročnikih Književnost v /.../ letniku srednje šole (ZRSŠŠ, ur. Vinko Cuderman), v publikacijah iz serije Učna ura s-z (ZRSŠŠ) in drugih strokovnih knjižnih in periodičnih tiskih.

    Na koncu vsebinskega dela učnega načrta za pouk književnosti so dodani predlogi za aktualizacijo: zajemajo razgledovanje po slovenskih knjižnih zbirkah, literarnih nagradah, literarni periodiki in po književnosti v občilih. Pričakujemo, da bo dijak trajno vsaj po imenu poznal nekaj sestavin sodobnega literarnega in kulturnega življenja na Slovenskem. 

     

    2. Medpredmetne povezave

    Predmet slovenščina se smiselno povezuje s sorodnimi humanističnimi predmeti (filozofija, zgodovina, sociologija, psihologija, umetnostna zgodovina...),  poukom tujih jezikov ter posredno z vsemi predmetnimi področji, saj je sposobnost razumevanja in tvorjenja besedil pomembna za uresničevanje ciljev tako pri naravoslovnih kot družboslovnih predmetih.

    Pri pouku književnosti so medpredmetne teme vključene v literarnozgodovinske preglede obdobij in slogov ter v splošna literarnoteoretična poglavja, pri jezikovnem pouku pa v vsebine (besedilne vrste), ob katerih se uresničujejo operativni cilji predmeta.

    Učitelji slovenščine naj vsako leto pri pripravi letnega delovnega načrta seznanijo z ustreznimi vsebinami učnega načrta učitelje predmetov, ki obravnavajo podobne teme.

    Učitelje drugih predmetov naj ob tem opozorijo, da so primerno branje, pisanje, govorjenje in poslušanje tudi njihova skrb.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     1. Preverjanje in ocenjevanje pri jezikovnem pouku

    Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje preverjanje je predvideno pri maturi, notranje preverjanje pa je:

    a) delno (sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, pa tudi ponazarjanja, prepoznavanja in uporabe strokovnih jezikoslovnih izrazov);
    b) celovito -- preverjajo se kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih (sklenjeni govorni nastop, tvorba raznih besedilnih vrst, razčlenjevanje neumetnostnega besedila ter primerjava umetnostnih in neumetnostnih besedil).

    Ocenjevanje je kombinacija analitičnega in celostnega -- z opisnimi merili. Dijak je pri preverjanju ocenjen s številčno oceno.

    2. Preverjanje in ocenjevanje pri pouku književnosti

    Tudi pri pouku književnosti poteka preverjanje v okviru standardnih dejavnosti in obveznih vsebin ter vsebin po prosti izbiri. Preverjanje je zunanje (pri maturi) in notranje.

    Notranje preverjanje je:

    - delno: a) sprotno preverjanje posameznih sestavin književnih sposobnosti, npr.:

     - analize z uporabo znanja ob obveznem ali prostoizbirnem besedilu,

     - vrednotenja z navajanjem argumentov,

     - samostojnega opisovanja doživetja v sklenjenem besedilu;

    b) preverjanje posameznih sestavin književnega znanja, in sicer:

     - krajša, usmerjena ustna vprašanja,

     - pisne miniature,

     - krajše testne oblike; 

    - celovito: preverjanje kompleksnejših dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih:

     - predstavitev lastne interpretacije enega ali več besedil v sklenjenem govornem nastopu, referatu ali deklamaciji ali 

     - v pisni esejski nalogi.

    Ocenjevanje je analitično (točkovno) ali celostno (holistično) -- z opisnimi merili. Zlasti celovito pisno preverjanje je kombinacija obojega. Načini preverjanja in oblikovanja ocenjevalnih meril so opisani v priročniku B. Krakar Vogel: Teme iz književne didaktike (ZRSŠŠ 1995, 1997).

    Dijak je pri preverjanju ocenjen s številčno oceno, ustvarjalno pisanje pa se praviloma vrednoti opisno. Učitelj lahko dijaka za ustvarjalno pisanje oceni tudi s številčno oceno, kadar je opisna ocena izdelka ugodna in učinkuje na dijaka motivacijsko.

    3.       Dijak pri pouku slovenščine dobi v šolskem letu več ocen iz delnega preverjanja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja, v okviru celovitega preverjanja pa vsaj eno oceno za govorni nastop (izmenično pri jezikovnem pouku in pri pouku književnosti) ter tri ocene za pisna besedila (dve za drugotna pisna besedila esejskega tipa in eno za pisna neumetnostna besedila).