PSIHOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

GIMNAZIJA

70 ur

Učni načrt je določil SSRSSI na 14. seji 26.3.1998.

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA                                                       

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ     

1. Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta    

1.2 Operativni cilji predmeta    

2. Standardi znanj 

III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA       

V. LITERATURA IN VIRI   

VI. KATALOG ZNANJ    


I. OPREDELITEV PREDMETA

Psihologija je splošnoizobraževalni predmet, ki zajema temeljna znanstvena spoznanja o človekovi duševnosti, osebnosti, obnašanju in družbenem delovanju. Predmet vključuje seznanjanje z osnovnimi metodami psihološkega proučevanja in raziskovanja. Vključuje tudi povezovanje in primerjanje psiholoških spoznanj z ustreznimi spoznanji na drugih znanstvenih področjih.

Predmet pomeni izhodišče za maturitetni program psihologije in posreduje tista spoznanja, ki so temelj za nadgradnjo študija psihologije v visokošolskih programih, ki vključujejo psihologijo.

Temeljni namen predmeta je posredovanje celostnega psihološkega pogleda na človeka in na njegovo življenje v družbi kot sestavino splošne izobrazbe posameznika v sodobnem svetu. Posebej omogoča predmet uporabo psiholoških spoznanj v življenju posameznika in njegovih odnosih z drugimi.

Predmet se v gimnazijskem programu izvaja v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1. CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA


1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

CILJI

VSEBINE

POJMI

POVEZAVE

 

PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE

(3 ure)

Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost. Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti.

Opredelitev, predmet in cilji psihologije

psihologija; duševnost

filozofija, sociologija, pedagogika, biologija

Opredeli in razlikuje pojme doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.

 

doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost

motivacija (nezavedni motivi); osebnost (teorije osebnosti)

Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj.

Opiše možnosti zlorabe psiholoških spoznanj.

Psihološke panoge

psihološke panoge (discipline)

metode psihologije, učenje, osebnostna zrelost in motnje

Opredeli glavne psihološke panoge.

Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog).

Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih.

 

teoretske in uporabne panoge

sociologija, biologija

Opiše nastanek in razvoj znanstvene psihologije v svetu in v Sloveniji.

Razvoj psihologije

 

filozofija

Opredeli in s konkretnimi zgledi ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo.

Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov.

Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov.

Metode psihologije

opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija

test

 

osebnost (sposobnosti, osebnostne lastnosti);

posameznik in družba (stališča, prepričanja),

panoge psihologije

drugi družbeni predmeti (npr. sociologija);

Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten zgled.

Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta

 

eksperiment

 

matematika

 

TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA

(3 ure)

 

Opredeli in pojasni pojem dednost; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti.

Organska podlaga duševnosti in dednosti

dednost, raziskave dvojčkov

osebnost (razvoj osebnosti, osebnostne poteze), sposobnosti

Opiše sestavo in pojasni delovanje živčnega sistema

 

živčni sistem; centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje

biologija (somatologija in genetika, nevron)

Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.

Okolje

naravno in socialno okolje

osebnost (razvoj); učenje;

posameznik v družbenem okolju

biologija z ekologijo in drugi predmeti z ekološkimi vsebinami;

sociologija

Pojasni pojem samodejavnosti.

Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika.

Razloži in z zgledom

ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki.

Samodejavnost

samodejavnost; odločanje

 

interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo

osebnost (razvoj); zavestna motivacija (volja)

učenje

filozofija

Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.

 

 

 

 

ČUSTVA

 ( 5 ur)

 

 

 

 

 

 

Opredeli pojem čustvo; razlikuje doživljanje in izražanje čustev; razčleni in na zgledih pojasni funkcije čustvovanja; presodi  pomen čustev za človekovo življenje.

Čustva in njihov pomen

čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcija (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna, ...)

možganski centri, spoznavanje, temperament

biologija (vegetativno živčevje)

Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).

Značilnosti in vrste čustev

 

vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta;  strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen;

enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja

spoznavanje (zaznava, učenje, motivacija, socialno vedenje);

posameznik in družbeno okolje (stališča, vrednote, predsodki); struktura osebnosti; temperament; tipologije

Prepoznava izražanje osnovnih čustev.

Presodi pomen izražanja  čustev v medsebojnem sporazumevanju.

Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju

obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe

temperament; posameznik v družbenem okolju; učinki množičnih medijev; motnje

osebnosti in psihosomatska

Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju.

 

Fiziološke spremembe

obolenja; spoznavni procesi; možganski

Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju.

Presodi pomen sprostitvenih tehnik.

 

čustveni centri v možganih;

detektor laži

sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza, ...)

centri

sociologija, biologija, obvezne izbirne vsebine

Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti.

Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja

čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost

 

učenje, mišljenje (prikrajšanost, spretnosti obvladovanja

Opiše razvoj čustev; oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju.

Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje.

Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje.

 

razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje

zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje

stresa); motnje osebnosti; temperament

 

MOTIVACIJA

(4 ure)

 

 

 

 

Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi.

Motivi in potrebe

motiv; potreba, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavesntni /volja/, nezavedni)

osebnostna dinamika, interesi, vrednote, stališča, teorije osebnosti, samodejavnost

biologija, podjetništvo

Razlikuje in na primerih pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb.

 

zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko–  socializirano, homeostatično, progresivno)

 

Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja.

Razvoj in hierarhija motivov

hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije

teorije osebnosti (Maslow)

Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo.

Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo, ...)

Pomen čustev in motivov za učenje in delo

zunanja in notranja motivacija; interesi

učenje in razvoj osebnosti

Pojasni pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Presodi njun pomen za učenje in delo.

 

nivo aspiracije, storilnostna motivacija

 

 

ZAZNAVANJE

(3 ure)

 

 

 

 

Opredeli osnovne pojme;

razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi.

Opiše in pojasni proces zaznavanja.

Občutki in zaznave

dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave (vidne, slušne, tipne,...)

socialno zaznavanje

biologija (čutila, zaznavna središča), fizika

Pojasni in z zgledi ilustrira načela organizacije zaznav.

Presodi pomen  pozornosti v zaznavanju.

Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje.

Organizacija zaznav in pozornost

lik-podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost, ... dražljajev

pozornost

dejavniki pozornosti (zunanji/notranji, psihološki, socialni)

čustva, motivacija, socialno

zaznavanje, učenje

Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka.

 

motnje zaznav (iluzije, halucinacije)

 

 

UČENJE IN SPOMIN (10 ur)

 

 

 

 

Opredeli pojem učenje. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj človeka.

Pojem in oblike učenja

učenje

 

čustva, agresivnost, prosocialno, obnašanje,

Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja.

 

klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom

mišljenje

biologija, podjetništvo

Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje.

Pomnenje in pozabljanje

spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje

zaznavanje, mišljenje

Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi.

Pojasni učni transfer in z zgledi pojasni, kako se ga lahko izboljša.

 

senzorni, kratkoročni /delovni/, dolgoročni spomin

učni transfer (negativni, pozitivni)

računalništvo

Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka.

Navade, spretnosti, znanja

navade, spretnosti, znanja

mišljenje

športna vzgoja

Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi.

 

psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem)

 

Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost.

Metode in načini uspešnega učenja

sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ...

 

Opredeli in razčleni dejavnike učenja; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru.

Dejavniki uspešnega učenja

fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki dejavniki (metode in tehnike učenja, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili)

fizika, sociologija, biologija

 

MIŠLJENJE

(6 ur)

 

 

 

 

Opredeli pojem mišljenje. Opiše značilnosti realističnega in domišljijskega mišljenja in presodi pomen različnih vrst mišljenja v življenju.

Opredelitev mišljenja

mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko

filozofija (logika); računalništvo

Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja od formalno logičnega.

 

vsakodnevno in  logično veljavno mišljenje

 

Pojasni soodvisnost  med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi.

 

 

 

 

Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi.

Razloži vlogo psiholoških dejavnikov pri reševanju problemov;  uporabi različne strategije reševanja problemov.

Reševanje problemov

poskusi in napake, vpogled, postopna analiza.

dejavniki reševanja problemov: sposobnosti, znanje, motivacija, čustva

učenje,

motivacija,

čustva

matematika,

računalništvo

Opredeli in razlikuje osnovne pojme.

Ustvarjalnost

ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje

osebnost, sposobnosti

Razloži dejavnike ustvarjalnosti; opiše značilnosti ustvarjalnih oseb.

 

dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi

naravoslovni in

umetnostni predmeti,

sociologija

Pojasni in z zgledi ilustrira  faze ustvarjalnosti in značilnosti ustvarjalnih dosežkov.

 

konvergentno, divergentno mišljenje;

faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija;

značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost

podjetništvo

Preizkusi nekatere tehnike   ustvarjalnega mišljenja (npr. nevihta možganov, ‘za in proti’...)

Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v  družbi (odkritja in inovacije).

 

 

 

 

 

OSEBNOST

(13 ur)

 

 

 

 

Opredeli osebnost kot psihofizično celoto.

Pojmovanje in razvoj osebnosti

osebnost

predmet in cilji psihologije;

temelji

Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od laičnega.

 

laična pojmovanja osebnosti

duševnega delovanja, razvoj čustev, motivacija, zaznavanje, mišljenje, učenje,

Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja;

opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne).

 

vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost

osebnostna zrelost in motnje, vrednote in morala

podjetništvo

Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine.

Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju.

 

samopodoba: telesni jaz, duhovni jaz, socialni jaz

 

 

Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta).

 

 

 

Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija,  temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo.

Struktura osebnosti in medosebne razlike

konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; Hipokratova in Jungova tipologija

organska podlaga osebnosti in dednost,

okolje, metode psihologije (normalna distribucija), mišljenje, ustvarjalnost, čustvovanje

Razvrsti sebe in druge glede na Hipokratovo in Jungovo tipologijo in oceni pomanjkljivosti tipološkega razvrščanja ljudi.

 

 

(temperament)

Opredeli in razlikuje pojma inteligentnost in sposobnost.

 

sposobnosti, inteligentnost

 

Opiše faktorje po Thurstonovi teoriji inteligentnosti.

 

faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti

 

Opiše tipe inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji.

 

tipi inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji

 

Ovrednoti odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja.

 

 

 

Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti.

 

kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti

 

Razlikuje in razloži osnovne pojme; opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov.

Dinamika osebnosti

frustracija, konflikt; stres, kriza

čustvovanje

motivacija, motnje osebnosti, socialno zaznavanje, psihosomatske

Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi.

Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve, jih opiše in ponazori z zgledi.

 

potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija

premagovanje ovire, povečana aktivnost ...;

agresivnost, umik, regres ...

motnje, odvisnost, socialna patologija

podjetništvo

Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in  osebnostna čvrstost. Razčleni sestavine osebnostne čvrstosti in pojasni njen pomen pri premagovanju težav.

Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju.

 

frustracijska toleranca,

osebna čvrstost (zunanji in notranji nadzor nad dogodki, angažiranost, občutek izzvanosti)

 

Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledi ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti.

Osebnostna zrelost

osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna

panoge psihologije,

čustvovanje, motivi razvoj osebnosti,

teorije

Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost.

Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju

osebnostna normalnost, motenost

osebnost, posameznik in družbeno okolje (medosebni

Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj.

 

nevroze, psihoze, vedenjske in osebnostne  motnje, psihosomatske motnje

odnosi

zdravstvena vzgoja

Razloži različne vrste odvisnosti.

Oceni negativne učinke odvisnosti.

 

odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti)

 

 

posameznik v družbenem okolju

(13 ur)

 

Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi.

Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj.

Življenje v družbi

socializacija (primarna, sekundarna); socialna vloga, socialna skupina

učenje, mišljenje, čustva, vrednote,

osebnost

sociologija

Z zgledi ilustrira različne  oblike socialnih skupin.

 

Skupine

družina; formalne in neformalne skupine

 

osebnost, razvoj osebnosti, motnje osebnosti;

Pojasni in z zgledi ponazori psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor).

 

 

 

motivacija, čustvovanje

Sociolgija

Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi zgledi in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika.

 

 

 

 

Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice.

 

vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč–brezbrižen, permisiven, avtoritaren)

 

Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja.

Opredeli, pojasni in z zgledi ilustrira pojma konformizem in nekonformizem.

 

vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno)

konformizem, nekonformizem

 

Razloži in na primerih pojasni prosocialno, proindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose.

Medosebni odnosi

prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem),

proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost)

čustva, motivacija, učenje

 

sociologija, filozofija, biologija, podjetništvo

Opredeli pojem sporazumevanje, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji.

Sporazumevanje

besedno in nebesedno sporazumevanje

izražanje čustev, govor, medosebni odnosi, dinamika motivov

podjetništvo

Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov).

 

socialne veščine

 

Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip.

Stališča prepričanja, predsodki

stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski)

čustva, spoznavni procesi, osebnost, socialno zaznavanje,

Razloži in z zgledi pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč.

 

 

življenje v skupini, pozornost

Razloži in z zgledi ilustrira komponente in funkcijo stališč.

Opiše in z zgledi ilustrira vrste predsodkov; navede konkretne primere predsodkov.

 

komponente stališč

(kognitivna, emotivna, konativna); funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna)

 

sociologija, zgodovina

Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija; frustracije).

Opiše in s primerom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje  (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid).

 

 

 

Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev.

 

propaganda, množični mediji

 

Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala.

Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo.

Vrednote in morala

 

vrednote, morala, družbene norme

stališča in predsodki

motivacija, mišljenje

sociologja

Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot.

 

vrednotna hierarhija; vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene)

 

 

Legenda:

  • Normalni tisk – vsebine se obravnava v okviru 70 urnega programa psihologije.
  • Senčena polja – izbirne vsebine v okviru fonda 70 ur; učitelj povsem avtonomno odloča o obravnavi teh vsebin v okviru fonda 70 ur.

     

    2. STANDARDI ZNANJ

    Za zadostno oceno mora učenec obvladati približno 55 % obravnavane snovi na ravni poznavanja in razumevanja osnovnih pojmov in principov (najnižji kategoriji Bloomove klasifikacije kognitivnih ciljev).

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    VRSTNI RED OBRAVNAVE UČNIH VSEBIN
    Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi učne teme, in pri določanju zaporedja učne snovi. Predlagano zaporedje učnih vsebin in časovna razporeditev učnih ur po poglavjih predstavlja zgolj priporočilo, po katerem učitelj načrtuje vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja ...). Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja. Učni načrt predvideva tudi ure (15 %) za obravnavo vsebin po poljubni strokovni presoji učitelja in v skladu z zanimanjem učencev.

    Posebej so v učnem načrtu označene izbirne vsebine ter z njimi povezani cilji.

     

    DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV IN RAZLIČNIH NIVOJEV ZNANJA PRI POUKU
    Cilji predmeta Psihologija segajo na spoznavno, čustveno in socialno področje. Na posameznih področjih so lahko zgolj informativni, imajo pa lahko tudi formativno in socializacijsko funkcijo.

    Iz ciljev predmeta izhajajo oblike in metode, ki jih učitelj uporablja pri pouku. Kombinira lahko individualne in skupinske (sodelovalne) oblike dela. Pri izdelavi seminarskih in raziskovalnih nalog pa te oblike poveže tudi z mentorskim delom. Uporaba metode dela je odvisna od ravni učnega cilja, ki jo želimo doseči.

     

    INFORMATIVNI UČNI CILJI zajemajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanj in seznanjanje z osnovnimi metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu SO OPREDELJENI S POJMI: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira), opiše, ilustrira s konkretnimi primeri, uporabi (aplicira), razloži, pojasni, razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (presodi, oceni).

    Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, imenovati – npr. opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, našteje oblike učenja, prepozna fiziološke spremembe v izražanju čustev, imenuje vrste sposobnosti ... se po Bloomovi klasifikaciji nanašajo na najnižjo raven znanja, kjer mora dijak obnoviti ali zgolj prepoznati učne vsebine.

    Raven razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tej ravni dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na to raven, so:  razložiti, pojasniti – npr. razloži vlogo družbenih dejavnikov pri hierarhiji vrednot, pojasni pojma socializacija in individualizacija.

    Naslednja, višja raven je uporaba (aplikacija) znanja v konkretnih razmerah – npr. zna izračunati aritmetično sredino, z zgledi ilustrira obrambne mehanizme, sestavi ocenjevalno lestvico, v komunikaciji zna uporabiti "jaz" sporočilo.

    Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko – npr. razlikuje zavestno in nezavedno motivacijo, razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost, ugotovi značilnosti tipološkega pojmovanja osebnosti, loči občutke in zaznave.

    Na ravni sinteze dijak poveže informacije na nov način. Pojmi, ki zajemajo raven sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, napovedati – npr.  primerja dve teoriji osebnosti, sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno reagiranje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti. Zaželeno je tudi povezovanje s spoznanji drugih predmetov.

    Raven vrednotenja vključuje izražanje vrednostnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tej ravni so: ovrednotiti, oceniti, presoditi – npr. oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, ovrednoti vpliv predsodkov na obnašanje, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč.

    Poleg formativnih ciljev želimo pri predmetu Psihologija doseči tudi FORMATIVNE CILJE, ki vključujejo predvsem boljše razumevanje sebe in drugih, oblikovanje odprtega in kritičnega odnosa do sebe in družbe, usposabljanje za uspešno sporazumevanje ter oblikovanje in razvijanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v vsakodnevnem življenju. Od tega, katere cilje želimo doseči, je odvisna izbira metod poučevanja.

     

    METODE POUČEVANJA
    Za nižje kognitivne ravni, ki zajemajo predvsem informativne cilje predmeta, so primerne metode razlage, dela s teksti in demonstracije – npr. videoposnetki. Kakor hitro pa želimo doseči višje ravni znanja, je poleg teh metod potrebno uporabiti tudi metode, ki vključujejo in spodbujajo aktivnost dijakov: diskusijske metode, progresivno podvajanje, kritično analizo, primerjanje tekstov. Nekatere učne vsebine lahko dijaki usvojijo tudi z uporabo projektne metode.

    Za doseganje formativnih in socializacijskih ciljev je primerno izkustveno učenje. Potrebna je namreč refleksija duševnih stanj, lastnosti in procesov. To je možno doseči s samoopazovanjem dijakov s spodbujanjem priklica in analize lastnih izkušenj, z raznimi vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami – npr. ugotavljanje introvertnosti / ekstrovertnosti, spoznavanje lastnega učnega stila, storilnostne motivacije.

    Priporočamo tudi igre vlog, simulacijo, manjše eksperimente – npr. iz pomnjenja in različne vaje –npr. metoda reševanja konfliktov, oblikovanje različnih vrst sporočil v komunikaciji, sestavljanje miselnih vzorcev.

     

    MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
    Nekatere teme učnega načrta za psihologijo so vključene tudi v učni načrt za sociologijo: socializacija, družina, vrednote ... Priporočamo, da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bilo bolj zagotovljeno interdisciplinarno poučevanje problematike. 

    Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih tekstov, poezije, slikarskih del ..., zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine ter učitelji umetnosti.

    V pouk psihologije naj učitelj pri obravnavi nekaterih teoretskih konceptov vključuje tudi druge vsebine (npr. okoljske motive, vrednote, stališča ... ).

     

    IV. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Pri predmetu Psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (referati). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse ravni znanja.

    Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja ter naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih ravni znanja. Za ugotavljanje znanja na ravni analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov naj učitelj preverja tudi sestavo, ločevanje pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje in organiziranje izkušenj in informacij v smiselno celoto ter kritično presojo.

    Za pripravo na maturo naj začne učitelj čim prej preverjati znanje s tipi nalog, ki jih predvideva maturitetni izpitni katalog. Pri tem naj skuša vključevati predvsem višje ravni znanja. Dijake naj navaja na samoocenjevanje in meta-učenje (razmišljanje o lastnih učnih strategijah in njihovem izboljšanju).

    FORMATIVNIH CILJEV, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, razvijanje spretnosti v medsebojnih odnosih in oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj, ne moremo ocenjevati, jih pa opazujemo in nanje dijake opozarjamo. 

     

    V. VIRI IN LITERATURA

    Temeljna literatura za dijake:

    1.    Musek, J., Pečjak, V. (1996): Psihologija. Ljubljana: Educy.

    2.    Musek, J. (1997): Psihologija – Človek in družbeno okolje. Ljubljana: Educy.

     

    Dodatna literatura za dijake:

    1.    Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

    2.    Horvat, L., Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija – Srednje izobraževanje – pedagoška usmeritev. Ljubljana: DZS.

    3.    Milčinski, L., Tomori, M., Hočevar, F. (1983): Droge v svetu in pri nas. Ljubljana: Delavska enotnost.

    4.    Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

    5.    Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

    6.    Musek-Lešnik, K. (1997): Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga. Ljubljana: Educy.

    7.    Nastran-Ule, M. (1994): Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

    8.    Rot, N. (1973): Obča psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

     

    Priporočljiva literatura za učitelja:

    1.    Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.

    2.    Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.

    3.    Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

    4.    Krech, D., Crutchfield, R.S., Ballachey, E.L. (1972): Pojedinac u društvu. Udžbenik socialne psihologije. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

    5.    Labinowicz, E. (1989): Izvirni Piaget. Mišljenje - učenje - poučevanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

    6.    Lamovec, T. (1984): Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

    7.    Lamovec, T. Musek, J., Pečjak, V. ur. (1975): Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.

    8.    Marentič - Požarnik, B. (1976): Dejavniki uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

    9.    Marentič - Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995): Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.

    10.  Mc Bain, W.N., Johnson, R.C. (1978): Mala psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

    11.  Milivojevič, Z. (1993): Psihoterapija i razumevanje emocija, Novi Sad: Prometej.

    12.  Musek, J. (1988): Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

    13.  Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

    14.  Musek, J. (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.

    15.  Musek, J. (1993): Osebnost pod drobnogledom. Maribor: Založba Obzorja.

    16.  Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

    17.  Nastran - Ule, M. (1992): Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

    18.  Pečjak, V. (1989): Poti do idej. Tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje.               Ljubljana: Samozaložba.

    19.  Pogačnik, V. (1995): Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.

    20.  Rupnik Vec, T. (1997): Aktivno v svet psihologije. Priročnik za učitelje psihologije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

    21.  Zarevski, P. (1994): Psihologija pamčenja i učenja. Jastrebarsko: Naklada Slap.

    22.  Zimbardo, F.G,  Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.

    23.  Zupančič, M., Justin, J. (1991): Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.

     

    Viri (*):

    1.    Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.

    2.    Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1964). Ljubljana, DZS, Zavod za napredek šolstva SR Slovenije.

    3.    Gimnazijski program. (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

    4.    Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.

    5.    International Baccalaureate. Psychology. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation.

    6.    Lehrplan der allgemeinbildenden hohern Schulen. Vollstandige Ausgabe 3 (1989). Wien: OBV, Jugend und Volk.

    7.    National core curriculum (1996): Human studies, str. 113–115. Ministry of Culture and Education. Hungary.

    8.    Predmetni izpitni katalog za maturo – Psihologija 1998 (1996). Ljubljana: Državni izpitni center.

    9.    Syllabus for 1997 Examinations in psychology (1182) (1995). Oxford: Southern Examining Group.

    10.  Zimbardo, F.G,  Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.

    * Navedeni so samo tisti viri, ki jih je komisija pri svojem delu upoštevala v večji meri. Poleg tega so člani komisije pregledali še številne druge vire, ki pa jih zaradi obsežnosti seznama ne navajamo.

     

    VI. KATALOG ZNANJ

    VSEBINE

    POJMI

    CILJI

     

    PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE

     

    Opredelitev, predmet in cilji psihologije

    psihologija; duševnost

    Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost. Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti.

     

    doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost

    Opredeli in razlikuje pojme doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.

    Psihološke panoge

    psihološke panoge (discipline)

     

    Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj.

    Opiše možnosti zlorabe psiholoških spoznanj.

     

    teoretske in uporabne panoge

     

    Opredeli glavne psihološke panoge.

    Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog).

    Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih.

    Razvoj psihologije

     

    Opiše nastanek in razvoj znanstvene psihologije v svetu in v Sloveniji.

    Metode psihologije

    opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija

    test

    Opredeli in s konkretnimi zgledi ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo.

    Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov.

    Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov.

     

    eksperiment

    Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten zgled.

    Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta.

     

    TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA

     

    Organska podlaga duševnosti in dednosti

    dednost

     

    Opredeli in pojasni pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov).

     

    živčni sistem; centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje

    Opiše sestavo in delovanje živčnega sistema.

    Okolje

    naravno in socialno okolje

    Pojasni pojem okolje; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.

    Samodejavnost

    samodejavnost; odločanje

    Pojasni pojem samodejavnost.

    Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika.

    Razloži in z zgledom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki.

     

    interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo

    Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.

     

     

    ČUSTVA

     

    Čustva in njihov pomen

    čustvo – emocija, doživljanje in izražanje, funkcija (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...)

    Opredeli pojem čustvo; razlikuje doživljanje in izražanje čustev; razčleni in na zgledih pojasni funkcije čustvovanja; presodi  pomen čustev za človekovo življenje.

    Značilnosti in vrste čustev

     

     

     

    vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta;  strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen;

    enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja

    Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).

    Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju

    obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe

    Prepoznava izražanje osnovnih čustev.

    Presodi pomen izražanja  čustev v medsebojnem sporazumevanju.

     

    fiziološke spremembe

    Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju.

     

    čustveni centri v možganih;

    detektor laži;

    sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...)

    Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju.

    Presodi pomen sprostitvenih tehnik.

    Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja

    čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost

    Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti.

     

    razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje

    zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje

    Opiše razvoj čustev.

    Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje.

    Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje.

     

    MOTIVACIJA

     

    Motivi in potrebe

    motiv; potreba, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavesntni /volja/, nezavedni)

    Opredeli pojme: potrebe, motivi in cilji. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi, ter navede konkretne zglede. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi.

     

    zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko – socializirano, homeostatično, progresivno)

    Razlikuje in na zgledih pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb.

    Razvoj in hierarhija motivov

     

    hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije

    Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja.

    Pomen čustev in motivov za učenje in delo

    zunanja in notranja motivacija; interesi

    Razlikuje in na zgledih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo.

    Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo ...)

     

     

    nivo aspiracije, storilnostna motivacija

    Pojasni pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Presodi njun pomen za učenje in delo.

     

    ZAZNAVANJE

     

    Občutki in zaznave

    dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave (vidne, slušne, tipne ...).

    Opredeli osnovne pojme;

    razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi.

    Opiše in pojasni proces zaznavanja.

    Organizacija zaznav in pozornost

    pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji /notranji, psihološki, socialni)

     

    Presodi pomen  pozornosti v zaznavanju.

    Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje.

     

    motnje zaznav (iluzije, halucinacije)

     

    Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka.

     

    UČENJE IN SPOMIN

     

    Pojem in oblike učenja

    učenje

    Opredeli pojem učenje. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj človeka.

     

    klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom

    Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja.

    Pomnenje in pozabljanje

    spomin, pomnenje, pozabljanje;

    predstavljanje

    Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje.

     

    senzorni, kratkoročni /delovni/, dolgoročni spomin

    učni transfer (negativni, pozitivni)

    Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi.

    Pojasni učni transfer in na zgledih pojasni, kako se ga lahko izboljša.

    Navade, spretnosti, znanja

    navade, spretnosti, znanja

    Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka.

    .

     

    psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem)

    Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi.

    Metode in načini uspešnega učenja

    sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci  ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ...

    Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost.

    Dejavniki uspešnega učenja

    fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki dejavniki (metode in tehnike učenja, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili)

    Opredeli in razčleni dejavnike učenja; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem zgledu.

     

    MIŠLJENJE

     

    Opredelitev mišljenja

    mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko

    Opredeli pojem mišljenja. Opiše značilnosti realističnega in domišljijskega mišljenja in presodi pomen različnih vrst mišljenja v življenju.

     

    vsakodnevno in  logično veljavno mišljenje

    Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja in formalno logičnega.

     

     

    Pojasni soodvisnost  med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi.

    Reševanje problemov

    poskusi in napake, vpogled, postopna analiza

    dejavniki reševanja problemov: sposobnosti, znanje, motivacija, čustva

    Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi.

    Razloži vlogo psiholoških dejavnikov pri reševanju problemov;  uporabi različne strategije reševanja problemov.

    Ustvarjalno mišljenje –ustvarjalnost

    ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje

    Opredeli in razlikuje osnovne pojme.

     

    dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi

    Razloži dejavnike ustvarjalnosti; opiše značilnosti ustvarjalnih oseb.

     

     

    konvergentno, divergentno mišljenje;

    faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija;

    značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost

    Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnosti in značilnosti ustvarjalnih dosežkov.

     

     

    Preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (npr. nevihto možganov, ‘za in proti’ ...).

     

     

    Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v  družbi (odkritja in inovacije).

     

    OSEBNOST

     

    Pojmovanje in razvoj osebnosti

    osebnost

    Opredeli osebnost kot psihofizično celoto.

     

    laična pojmovanja osebnosti

    Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od laičnega.

     

    vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost

    Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja;

    opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne).

     

    samopodoba: telesni jaz, duhovni jaz, socialni jaz

    Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine.

    Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju.

     

     

    Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta).

    Struktura osebnosti in medosebne razlike

     

    konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj. osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; Hipokratova in Jungova tipologija

    Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija,  temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; navede Hipokratovo in Jungovo tipologijo.

     

    sposobnosti, inteligentnost

    Razvrsti sebe in druge glede na Hipokratovo in Jungovo tipologijo in oceni prednosti tipološkega razvrščanja ljudi.

     

     

    Opredeli in razlikuje pojma inteligentnost in sposobnosti.

     

    faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti

    Opiše faktorje po Thurstonovi teoriji inteligentnosti.

     

    tipi inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji

    Opiše tipe inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji

     

     

     

    Ovrednoti odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja.

     

    kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti

    Razlikuje kategorije inteligentnosti in opiše medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti.

    Dinamika osebnosti

    frustracija, konflikt; stres, kriza

    Razlikuje in razloži osnovne pojme; opiše in na zgledih pojasni glavne vrste konfliktov.

     

    potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija

    premagovanje ovire, povečana aktivnost,...;

    agresivnost, umik, regres,...

    Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi.

    Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve, jih opiše in ponazori z zgledi.

     

    frustracijska toleranca,.

    osebna čvrstost

    Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in  osebnostna čvrstost.

    Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju.

    Osebnostna zrelost

    osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna

    Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledi ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti.

    Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju

    osebnostna normalnost, motenost

    Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost.

     

    nevroze, psihoze, vedenjske in osebnostne  motnje, psihosomatske motnje

    Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj.

     

    odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti)

    Razloži različne vrste odvisnosti.

    Oceni negativne učinke odvisnosti.

     

    posameznik v družbenem okolju

     

    Življenje v družbi

    socializacija (primarna, sekundarna); socialna vloga, socialna skupina

     

    Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi.

    Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj.

    Skupine

    družina; formalne in neformalne skupine

    Z zgledi ilustrira različne  oblike socialnih skupin.

     

     

    Pojasni in z zgledi ponazori psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor).

     

     

    Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi zgledi in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika.

     

     

    vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč – brezbrižen, permisiven, avtoritaren)

    Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice.

     

    vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno)

    Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja.

     

     

    konformizem, nekonformizem

    Opredeli, pojasni in z zgledi ilustrira pojma konformizem in nekonformizem.

    Medosebni odnosi

    prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost)

    Razloži in na zgledih pojasni prosocialno, prindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose.

    Sporazumevanje

    besedno in nebesedno sporazumevanje

    Opredeli pojem sporazumevanje, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji.

     

    socialne veščine

    Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov).

    Stališča prepričanja, predsodki

    stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni,  nacionalni, verski)

    Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip.

     

     

    Razloži in na zgledih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč.

     

    komponente stališč

    (kognitivna, emotivna, konativna); funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna)

    Razloži in z zgledi ilustrira komponente in funkcijo stališč.

    Opiše in z zgledi ilustrira vrste predsodkov; navede konkretne primere predsodkov.

     

     

    Razloži vzroke predsodkov(ekonomski, politični; zgodnja socializacija; frustracije).

    Opiše in z zgledom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje  (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid).

     

    propaganda, množični mediji

    Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na zgledih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev.

    Vrednote in morala

     

    vrednote, morala, družbene norme

     

    Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala.

    Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo.

     

    vrednotna hierarhija; vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene)

    Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot.

    Legenda:

  • Normalni tisk – vsebine se obvezno obravnava v okviru 70-urnega programa psihologije
  • Senčena polja – izbirne vsebine v okviru fonda 70 ur; učitelj povsem avtonomno odloča o obravnavi teh vsebin v okviru fonda 70 ur.

    Opomba: Učni načrt predvideva tudi ure (15 %), ki jih učitelj zapolni s poljubnimi vsebinami v skladu z lastno strokovno presojo ter specifičnimi interesi učencev.