Učni načrt za filozofijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
1.1 Kaj je filozofija
Vprašanje kaj je filozofija je že samo filozofsko. Možnih je več odgovorov, ki izhajajo iz različnih filozofskih tradicij in so vsi upravičeni in veljavni, zato ni mogoče predpisati, kateri je pravi niti kako se prav lotiti filozofije. Vendar cilji gimnazijskega izobraževanja in mesto filozofije v gimnazijskem kurikulu narekujejo poudarek nekaterih njenih značilnosti; namreč da je kritična refleksija izkustva, vednosti in delovanja ter poskuša opredeliti načela vednosti in vrednote, ki usmerjajo delovanje, a hkrati dopušča, da so ta načela in vrednote ter njihove upravičitve omejeni. Pri tem razvija metodo, ki temelji na pojmovni analizi in racionalni argumentaciji.
1.2 Opis predmeta
V gimnazijskem programu se filozofija poučuje v 3. ali 4. letniku; v splošni in strokovni gimnaziji je obseg 70 ur, v klasični pa 105 ur; kot izbirni maturitetni predmet obsega dodatnih 210 ur.
Pouk filozofije uvaja dijake v filozofsko mišljenje.
- Usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje.
- Spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave.
- Spodbuja kritično refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja.
- Omogoča zavedanje subjektivnosti in ideoloških pristranskosti.
- Vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov.
- Omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti.
- Pomaga jim pri orientaciji v življenju.
1.2.1 POSEBNI CILJI
Pri pouku filozofije se dijaki učijo:
1.2.2 VSEBINE
Modul A – splošna gimnazija in strokovne gimnazije, razen klasične (70 ur)
I. Posebni cilj modula
II. Razčlenitev vsebin
III. Napotki za izvedbo
I. Posebni cilj modula
Refleksija vednosti in vrednot
II. Razčlenitev vsebin
1. Kaj je filozofija? (5 ur)
2. Kaj lahko vem? (15 ur)
3. Kaj naj storim? (15 ur)
4. Izbirna tema (25 ur)
1 Kaj je filozofija?
1.1 Cilji:
- razumevanje posebnosti filozofske zastavitve vprašanj.
1.2 Predlog za izvedbo
- filozofsko zastavljanje vprašanj,
- izvir filozofskih vprašanj,
- filozofski problemi na različnih področjih človeškega izkustva
(znanost, umetnost, religija) in delovanja,
- filozofske discipline,
- nastanek in zgodovina filozofije.
2 Kaj lahko vem?
2.1 Cilji
Tema uvede dijake v filozofsko problematiko spoznanja; to pomeni, da:
- poznajo in razumejo to problematiko,
- so sposobni analizirati problem in razumeti predlagane rešitve,
- znajo uporabljati temeljne pojme,
- znajo uporabiti pridobljena spoznanja za razumevanje znanstvenega
spoznanja, s katerim se srečujejo pri drugih predmetih.
2.2 Predlogi za izvedbo
a) pojmi
- spoznanje, dvom, gotovost, vednost, resnica
- izkustvo in razum, empirično in racionalno, a priori in a posteriori
- objektivno in subjektivno, relativno in absolutno
- indukcija, dedukcija in druge metode spoznavanja
b) avtorji:
- Protagora (relativnost spoznanja)
- Platon (vednost in mnenje)
- Descartes (racionalistični koncept spoznanja)
- Locke (empiristični koncept spoznanja)
- Kant (pogoji možnosti spoznanja)
c) problemski sklopi
1. sestavine spoznanja in razmerja med njimi
2. spoznavne metode in sredstva
3. osnovni problemi spoznanja
4. odnos med subjektom in predmetom spoznanja
5. glavne spoznavnoteoretske usmeritve
3 Kaj naj storim?
3.1 Cilji
Tema uvede dijake v filozofsko problematiko etike; to pomeni, da:
- poznajo in razumejo nekatere temeljne probleme tega področja,
- so jih zmožni analizirati in razumeti predlagane rešitve,
- znajo uporabljati temeljne pojme,
- znajo povezati pridobljeno znanje s sodobnimi etičnimi problemi.
3.2 Predlogi za izvedbo
a) pojmi
- etika in morala
- svoboda in odgovornost
- dobro in vrline
- dolžnost in ugodje
b) avtorji
- Aristoteles (vrlina)
- Mill (sreča in ugodje)
- Kant (dolžnost)
- Nietzsche (kritika morale)
- Sartre (svoboda)
c) problemski sklopi
- človek in njegovo delovanje
- odnos vrednot in moralnosti
- različne utemeljitve morale
- etika kot filozofija morale
4 Izbirna tema
Učitelj skupaj z dijaki izbere problem ali dva (izbira ni zaprta, sprejemljivo
je vsako filozofsko utemeljeno spraševanje). Osnova izbire so interesi učitelja
in dijakov; v strokovnih gimnazijah se bo izbirna tema tako večinoma ujemala
z obarvanostjo gimnazijskega programa (v umetniških gimnazijah bo denimo največkrat
s področja estetike).
4.1 Cilji
Dijaki naj poglobljeno razumejo izbrano filozofsko problematiko; to pomeni,
da:
- poznajo in razumejo izbrani problem,
- ga znajo analizirati in razumejo obravnavane rešitve,
- znajo uporabiti ključne pojme,
- znajo samostojno razmišljati o dani temi.
4.2 Predlogi za izbirne teme
Navedena so osnovna področja in pri vsakem samo ena ali več možnih tem;
gre torej samo za nekaj zgledov, učitelj pa lahko izbere teme, ki tu niso
omenjene:
- ontologija in metafizika: področja biti in enotnost biti, bit in bistvo
- filozofija religije: bistvo religije
- antropologija: človek – animal rationale
- estetika: lepota in resnica v umetnosti
- politična filozofija: etika in politika
- zgodovina filozofije: spoznavanje temeljnih filozofskih stališč v zgodovini
mišljenja
- etični problemi sodobnosti (smisel življenja, smrt, samomor, abortus ...)
III. Napotki za izvedbo
Učitelj po svoji presoji izbere tiste probleme, rešitve in pojme, ki se mu
zdijo bistveni za razumevanje določene teme.
- Izbirna tema ni nujno ločena enota. Lahko je vključena v obravnavo
spoznanja oziroma etike in ji je namenjeno več časa, smiselno pa je, da pouk
z izbirnimi vsebinami poteka na koncu leta, ko so dijaki že nekoliko uvedeni
v filozofijo in lahko pri pouku bolj sodelujejo.
- V členitvi programa je porazdeljenih samo 60 ur; učitelj mora vključiti
tudi čas za utrjevanje in preverjanje. Deset ur je zaradi lažje izvedbe učnega
načrta nerazporejenih.
Modul B – klasična gimnazija (105 ur)
I. Posebni cilji modula
II. Členitev vsebin
III. Napotki za izvedbo
I. Posebni cilji modula
- refleksija vednosti in vrednot
- uvod v antično filozofijo
II. Členitev vsebin
1. Kaj je filozofija? (5 ur)
2. Antična filozofija. (30 ur)
3. Kaj lahko vem? (15 ur)
4. Kaj naj storim? (15 ur)
5. Izbirna tema (25 ur)1 Kaj je filozofija
1.1 Cilji
- razumevanje posebnosti filozofske zastavitve vprašanj
1.2 Predlog za izvedbo
- filozofsko zastavljanje vprašanj
- filozofski problemi na različnih področjih človeškega izkustva (znanost,
umetnost, religija) in delovanja
- filozofske discipline
- nastanek in zgodovina filozofije
2 Antična filozofija
2.1 Cilji
Dijaki:
-pridobijo pregled antične filozofije
- razumejo glavne probleme te filozofije
- znajo uporabiti osnovne pojme
- znajo razložiti rešitve, ki so jih predlagali tedanji filozofi
2.2 Vsebine
- predsokratska misel: nauk o počelih in elementih, vprašanje biti, postajanja
in gibanja
- grška sofistika: problem človeka in spoznanja
- Sokrates: teorija pojma in nauk o vrlini
- Platon: nauk o idejah in spoznavanju, dobro in pravično
- Aristoteles: kritika platonističnega dualizma, teorija substance in
kategorije bivajočega, teorija znanosti,aristotelska slika sveta
- helenistična filozofija: dogmatizem in skepticizem, poglobitev etičnega
in nagnjenje k transcendenci, krščanstvo in grška filozofija
3 Kaj lahko vem?
3.1 Cilji
Tema uvede dijake v filozofsko problematiko spoznanja; to pomeni, da:
- poznajo in razumejo to problematiko,
- so sposobni analizirati problem in razumeti predlagane rešitve,
- znajo uporabljati temeljne pojme,
- znajo uporabiti pridobljena spoznanja za razumevanje znanstvenega spoznanja,
s katerim se srečujejo pri drugih predmetih.
3.2 Predlogi za izvedbo
a) pojmi
- spoznanje, dvom, gotovost, vednost, resnica
- izkustvo in razum, empirično in racionalno, a priori in a posteriori
- objektivno in subjektivno, relativno in absolutno
- indukcija, dedukcija in druge metode spoznavanja
b) avtorji
- Protagora (relativnost spoznanja)
- Platon (vednost in mnenje)
- Descartes (racionalistični koncept spoznanja)
- Locke (empiristični koncept spoznanja)
- Kant (pogoji možnosti spoznanja)
c) problemski sklopi
- sestavine spoznanja in razmerja med njimi
- spoznavne metode in sredstva
- osnovni problemi spoznanja
- odnos med subjektom in predmetom spoznanja
- glavne spoznavnoteoretske usmeritve
4 Kaj naj storim?
4.1 Cilji
Tema uvede dijake v filozofsko problematiko etike; to pomeni, da:
- poznajo in razumejo nekatere temeljne probleme tega področja,
- so jih zmožni analizirati in razumeti obravnavane rešitve,
- znajo uporabljati temeljne pojme,
- znajo povezati pridobljeno znanje s sodobnimi etičnimi problemi.
4.2 Predlogi za izvedbo
a) pojmi
- etika in morala
- svoboda in odgovornost
- dobro in vrline
- dolžnost in ugodje
b) avtorji
- Aristoteles (vrlina)
- Mill (sreča in ugodje)
- Kant (dolžnost)
- Nietzsche (kritika morale)
- Sartre (svoboda)
c) problemski sklopi
- človek in njegovo delovanje
- odnos vrednot in moralnosti
- različne utemeljitve morale
- etika kot filozofija morale
5 Izbirna tema
Učitelj skupaj z dijaki izbere problem ali dva (izbira ni zaprta, sprejemljivo
je vsako filozofsko utemeljeno spraševanje). Osnova izbire so interesi učitelja
in dijakov.
5.1 Cilji
Dijaki naj poglobljeno razumejo izbrano filozofsko problematiko; to pomeni,
da:
- poznajo in razumejo izbrani problem,
- ga znajo analizirati in razumejo obravnavane rešitve,
- znajo uporabiti ključne pojme,
- znajo samostojno razmišljati o dani temi.
5.2 Predlogi za izbirne teme
Navedena so osnovna področja in pri vsakem samo ena ali več možnih tem;
gre torej samo za zglede in učitelj lahko izbere teme, ki tu niso omenjene.
- ontologija in metafizika: področja biti in enotnost biti, bit in bistvo
- filozofija religije: bistvo religije
- antropologija: človek – animal rationale
- estetika: lepota in resnica v umetnosti
- politična filozofija: etika in politika
- zgodovina filozofije: spoznavanje temeljnih filozofskih stališč v zgodovini
mišljenja
- etični problemi sodobnosti (smisel življenja, smrt, samomor, abortus ...)
III. Napotki za izvedbo
- Učitelj po svoji presoji izbere tiste probleme, rešitve in pojme,
ki se mu zdijo bistveni za razumevanje določene teme.
- Izbirna tema ni nujno ločena enota. Lahko je vključena v obravnavo
teme spoznanja oziroma etike, smiselno pa je, da pouk z izbirnimi vsebinami
pride na vrsto na koncu leta, ko so dijaki že nekoliko uvedeni v filozofijo
in lahko bolj sodelujejo.
- V tem modulu je antična filozofija navedena kot ločena enota, vendar
to ne pomeni, naj bi jo obravnavali samo tako. Priporočljivo je, da jo učitelj
ustrezno vključi tudi v obravnavo drugih tem. Možno pa je tudi, da nameni
pregledu antične filozofije samo nekaj ur, preostale pa vključi v druge tri
teme, tako da jih porabi za obravnavo antičnega prispevka k njim.
- V členitvi programa je porazdeljenih samo 90 ur; učitelj mora vključiti
tudi čas za utrjevanje in preverjanje. Petnajst ur je nerazporejenih.
Modul C – maturitetni kurz (210 ur)
1 Cilji
Dijak bo sposoben:
- razviti filozofski argument na podlagi poznavanja in razumevanja filozofskih
pojmov in problemov,
- filozofsko interpretirati in ovrednotiti izbrano filozofsko besedilo,
- samostojno raziskati filozofski problem s študijem različnih virov.
2 Vsebine
2.1 Tema
Zadošča izbira ene teme. Izbira je prepuščena učitelju; ta se tudi odloči,
kako bo temo obdelal, s katerimi avtorji jo bo osvetlil in s katerimi besedili.
Od njega je tudi odvisno, katere podteme bo bolj poudaril, kandidati pa naj
vsaj okvirno poznajo vse podteme in v oklepaju navedene pojmovne sklope.
2.1.1 Vprašanje stvarnosti
- temelj stvarnosti (pojem substance)
- vprašanje metafizike (bit/bistvo/bivajoče, bistvo/pojav)
- nujnost in svoboda (vzročnost in determinizem)
- jezik in svet
- duhovno in materialno (duh in telo)
- svet-človek-smisel
2.1.2 Vprašanje spoznanja
- plodnost in meje skepticizma
- mnenje in vednost (pojem, resnica)
- utemeljitev spoznanja (čuti in razum, transcendentalna metoda)
- jezik kot pogoj za spoznanje meja
- razum in njegove meje
- znanost in filozofija
2.1.3 Vprašanje morale
- moralni relativizem
- utemeljitev moralnih načel (motiv in posledice moralnega dejanja)
- svoboda in odgovornost
- moralne vrednote in moralno vrednotenje
- pojem dobrega
- vrlina in sreča
2.1.4 Posameznik in skupnost
- utemeljitev in meje oblasti (družbena pogodba, pravice človeka)
- država in skupno dobro (oblike državnih ureditev, demokracija)
- zakon in svoboda
- pravičnost in enakost
- kršitev zakona in kazen
- družbena utopija
2.1.5 Filozofija religije
- religija in sveto
- verovanje in razum
- eksistenca boga (dokazi za božje bivanje)
- bog in svet
- govor o bogu
- religija in etika
2.2 Filozofsko besedilo
Potrebno je poznavanje enega filozofskega besedila; kandidati naj bi poznali
vse glavne probleme izbranega besedila in znali na tej podlagi razviti filozofske
razsežnosti danega odlomka.
Platon: DRŽAVA (pregledno v celoti, temeljito 5., 6. in 7. knjiga)
Glavni problemi:
a) Filozofi – voditelji države
b) Uresničitev idealne države (prevzem oblasti, vzgoja državljanov)
c) Narava filozofije (predmet, metoda, cilj)
č) Vedenje in mnenje
d) Dva svetova
e) Teorija idej in ideja dobrega
f) Interpretacija prispodob o ladji, soncu, daljici in votlini
g) Filozofija in druge znanosti
Aristoteles: NIKOMAHOVA ETIKA (pregledno v celoti, temeljito knjige 1, 2, 3, 5, 6 in 10)
Glavni problemi:
b) Tri temeljne oblike življenja
c) Ali je dobro ideja?
č) Udejstvovanje duše v skladu z vrlino
d) Členitev duše in človeškega delovanja
e) Vrlina se nagiba k sredini kot svojemu smotru
f) Hotena in nehotena dejanja
g) Ali je uživanje najvišje dobro?
h) Etične vrline
i) Odnos vednosti in modrosti
j) Pravičnost
Renà Descartes: MEDITACIJE
Glavni problemi:
a) Skepticizem in utemeljitev spoznanja
b) Narava in doseg dvoma
c) Metoda filozofije
č) Možnost gotovega začetka
d) Pojem (pojmi) substance in odnos med duhom in telesom
e) Most med resnicami notranjega sveta in zunanjim svetom (zavest in solipsizem)
f) Pomeni pojma boga in kako lahko upravičimo verovanje (dokazi za obstoj
boga)
g) Narava in doseg svobodne volje
h) Dokazovanje obstoja zunanjega sveta
Immanuel Kant: KRITIKA PRAKTIČNEGA UMA
Glavni problemi:
a) Maksima, hipotetični in kategorični imperativ
b) Svobodna, avtonomna volja
c) Določitveni razlog volje
č ) Temeljni zakon čistega praktičnega uma
d) Gonila čistega praktičnega uma
e) Najvišje dobro
f) Postulati čistega praktičnega uma
Če dijaki kažejo posebno zanimanje, lahko učitelj po posvetovanju z maturitetno komisijo za filozofijo in njenim soglasjem izbere tudi katero drugo klasično filozofsko delo.
2.3 Naloga
Naloga je daljši esej. Kandidat izbere temo, ki ga zanima, in to na podlagi
samostojnega študija virov. Pri tem ga vodi mentor. Obsega najmanj 2800 in
največ 3500 besed.
3 Pojasnila za izvedbo
V maturitetnem modulu se še zlasti izrazi avtonomija učitelja, povezana z
možnostjo za izbiro: učitelj (skupaj z dijaki) izbere temo in besedilo, ki
ju bo obravnaval, ob izbrani temi pa sam določa, katere filozofe in katera
besedila bo pritegnil, da bi jo čim bolj približal dijakom. Vnaprej je začrtan
le okvir – zaradi prepričanja, da je odlika filozofije razvijanje sposobnosti
dijakov za samostojen razmislek o filozofskih problemih. Ta seveda ni mogoč
brez dialoga s filozofsko tradicijo zastavljanja in reševanja vprašanj, vendar
je izbira sogovornikov prepuščena učitelju. Z esejem kot obliko preverjanja
pa so postavljeni cilji, do katerih mora dijake pripeljati ukvarjanje s filozofijo.
Maturitetni modul je tako izrazito odprt za različne pristope in omogoča celo
paleto individualnih programov.
KATALOGI ZNANJ
Modul A
Dijaki:
- poznajo, razumejo in znajo razložiti osnovne pojme/avtorje/probleme,
ki jih je izbral učitelj za obvezne teme;
- osnovne pojme znajo smiselno uporabljati;
- razumejo in interpretirajo besedila, ki jih je učitelj vključil med učne
vsebine;
- izbirni temi na podlagi lastnega razmisleka napišejo daljši esej.
Modul B
Dijaki:
- poznajo glavne probleme in avtorje antične filozofije in snov ustrezno
razumejo;
- poznajo, razumejo in znajo razložiti osnovne pojme/avtorje/probleme, ki
jih je izbral učitelj za obvezne teme;
- osnovne pojme znajo smiselno uporabljati;
- razumejo in interpretirajo besedila, ki jih je učitelj vključil med učne
vsebine;
- napišejo daljši esej o izbirni temi (na podlagi razmisleka).
Modul C
Dijak je sposoben:
- samostojno razmišljati o izbrani temi;
- interpretirati odlomek prebranega filozofskega dela;
- napisati seminarsko nalogo o izbranem problemu.
1 Izhodišča pouka
- Učitelj je pri uresničevanju ciljev predmeta samostojen. Izhodišči pouka sta svoboda mišljenja ter samostojna in neprisilna
uporaba lastnega uma.
- Pouk filozofije spodbuja samostojno mišljenje dijakov in veča njihovo
zmožnost za prepoznavanje in presojanje. Tako jih usposablja, da prevzamejo
svoj del odgovornosti za probleme sodobnosti. Državljan, ki ne obvladala argumentiranega
govora, se ne more polno udeleževati demokratičnih procesov, zato je filozofiranje
nujno potrebno za humano oblikovanje skupnega življenja.
- Filozofski problemi so splošni problemi človeškega življenja in bivanja;
pri obravnavi le-teh ni toliko pomemben obseg filozofskih misli, ki jih posredujemo,
temveč razumevanje, prepoznavanje le-teh in ponovno razmišljanje o tistem,
kar skušajo misliti filozofi.
- Filozofska refleksija pomaga človeku pri razumevanju sebe in njegovi
orientaciji v svetu, zato se mora tudi šolski premislek nenehno povezovati
z izkustvenim obzorjem dijaka.
2 Izvedba pouka
A) Izbirnost
Učni načrt je odprt in ne predpisuje vsebine pouka v podrobnostih. Pri
modulu A in B učni načrt navaja tri načine (pojmovni, avtorski, problemski)
izvedbe tem – učitelj si lahko pomaga s katerim izmed njih, lahko pa oblikuje
svojega. Prav tako po svoji lastni presoji izbere tiste probleme, rešitve in pojme, ki se mu zdijo bistveni
za razumevanje določene teme. Odprtost se še posebno izrazi pri izbirni temi.
Ta ni dodatek k moduloma A in B, temveč njun najpomembnejši del; to kaže tudi
število dodeljenih ur. V okviru modula C učitelj skupaj z dijaki izbere predlagano
temo in eno od navedenih filozofskih del.
B) Metode poučevanja
Učitelj prosto izbira metode poučevanja, vendar naj se odloči za tiste, ki
dijake najbolj spodbujajo k dejavnemu sodelovanju, saj je prav to najkrajša
in najlažja pot do uresničitve ciljev predmeta. Zato opozarjamo na tri metode:
Filozofija je praksa, ki pri dialoškem iskanju resnice ne izključuje nobene ideje, zato je vodilo pouka dialog, ki si prizadeva definirati uporabljene pojme in preveriti veljavnost poti razmišljanja.
Ponovni premislek tistega, kar so filozofi že mislili, je najlažji ob branju filozofskih besedil, zato naj bo delo z besedilom pomemben element pouka. Pri sedemdesetih urah je mogoče obravnavati samo krajše odlomke, v programu klasične gimnazije je mogoča povezava s poukom grščine in latinščine z branjem filozofskih besedil. Za maturo pa je obvezno temeljito poznavanje enega filozofskega dela. Delo z besedilom je v vseh modulih eden od temeljnih načinov pouka. Vendar je v okviru sedemdesetih ur - dijaki šele vstopajo v filozofijo - pri branju filozofskih besedil nujno učiteljevo vodstvo, zato je npr. seminarsko delo, pri katerem en ali več dijakov samostojno bere filozofsko delo in ga skupno predstavi pred razredom, manj primerno.
Poleg dela s filozofskimi besedili in diskusije tudi pisanje krajših in daljših besedil v šoli in doma (povzetkov, odgovorov na vprašanja, mnenj, komentarjev, dialogov, esejev, filozofskih dnevnikov ipd.) pomembno pripomore k razvijanju sposobnosti za samostojen premislek dijakov. Zlasti pride do izraza pri izbirni temi in modulu C - v okviru tega namreč esej ni le oblika preverjanja, temveč postane pisanje esejev tudi glavna metoda poučevanja, s katero je mogoče najučinkoviteje uresničiti cilje pouka.
Filozofija kot refleksija se naslanja na izkustvo in znanje, ki so ga dijaki pridobili pri vseh drugih predmetih. Vsebinske povezave je zaradi odprtosti učnih načrtov težko vnaprej predvideti, zato je za preseganje ostrih ločnic potrebno sodelovanje in pogovor z učitelji drugih predmetov. Opozorimo naj samo na eksplicitno filozofsko problematiko, ki je v učne načrte drugih predmetov zapisana med obveznimi temami. Pri predmetu zgodovina v prvem letniku je v učni načrt vključena obravnava "pomena grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov", pouk književnosti v tretjem letniku predpisuje obravnavo ali Sartra ali Camusa (eksistencializem), predmeta psihologija in sociologija pri opredelitvi področja vključujeta primerjavo s filozofijo, sociologija pa obravnava še tematski sklop moč in oblast; z njim je mogoče povezati obravnavo tem iz politične filozofije. Pri nekaterih obdelavah teme spoznanje je seveda naravna navezava na aksiomatske sisteme, s katerimi se dijaki srečajo pri matematiki, s podobno tematiko pri psihologiji in na metodologijo družboslovnih in naravoslovnih znanosti. Pri izbirni temi estetika se odpirajo povezave z umetnostjo. Filozofija je povezana tudi s predmeti, ki poudarjeno razvijajo pisne (pisanje različnih esejev – razlagalni, interpretativni) in bralne spretnosti (razumevanje in interpretacija besedil), kot so slovenski in tuji jeziki, in logično mišljenje (npr. matematika, fizika).
Vrednotenje in ocenjevanje naučenega je pri filozofiji posebno zapleteno. Končni cilj pouka je samostojen razmislek dijakov o filozofskih vprašanjih. Vendar ta razmislek zahteva priprave, tako da ne more biti poglavitni cilj preverjanja in ocenjevanja na začetku pouka. Zato naj učitelj sprva uporablja zlasti tiste oblike, ki so bolj usmerjene k znanju in razumevanju (izbirne naloge, kratki dogovori). To seveda ne pomeni, da pouk ni od začetka usmerjen h končnemu cilju in da preverjanje ne vključuje tudi višjih ciljev. Opozorimo naj tudi, da učitelj ni omejen zgolj na običajno ustno in pisno preverjanje, spodbuja in ocenjuje lahko tudi druge izdelke dijakov, npr. domače naloge, filozofske dnevnike, prispevke k diskusiji, sodelovanje pri urah. V preverjanje naj postopoma vedno bolj vključuje elemente, ki poleg poznavanja in razumevanja zahtevajo še sposobnost za analizo, sintezo in uporabo naučenega. Tako pripravlja dijake za samostojno razmišljanje; to se še najbolj uveljavi pri pisanju esejev. Razumevanje problemov, sposobnost za analizo predlaganih rešitev, uporaba pojmov, argumentacija, uporaba primerov, s katerimi se od abstraktnih načel spustimo do konkretnosti izkušnje, primerna raba jezika so spretnosti, ki naj bi jih dijaki postopno usvojili. Esej je oblika preverjanja, ki narekuje uporabo vsega naštetega, a ga je zaradi njegove zahtevnosti kot splošno obliko preverjanja smiselno vpeljati šele proti koncu pri izbirni temi. Pri izbirni temi učitelj znanje dijakov torej preverja s pisanjem eseja.
Droit, Roger-Pol: Philosophy and Democracy in the World, Unesco 1995.
Ginnasio Liceo Classico, Liceo Scientifico, Orari e Programmi d'Insegnamento, Pirola Editore, Milano 1988.
Lipman, Matthew: Philosophy in the Classroom, Temple University Press, Philadelphia 1980.
Martens, Ekkehard: Sich im Denken orientiren, Schroedel Schulbuchverlag, Hannover 1990.
Philosophie - classes Terminales, Centre national de documentation pàdagogique, Pariz 1995.
Rehfus, Wulff: Didaktik der Philosophie, Pädagogischer Verlag Schwann, Düsseldorf 1980.
Richtlinien Philosophie, Der Kultusminister des Landes Nordrhein-Westfalen, Düsseldorf 1989.