SOCIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

70 UR

Učni načrt za sociologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 26.3.1998.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVE4RJANJA IN OCENJEVANJA

 

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko raziskovanje družbenih pojavov in načini sociološkega raziskovanja. Čeprav je predmet osredotočen na temeljne sociološke ideje in raziskovalne metode, opozarja tudi na ključne razlike med posameznimi sociološkimi teoretičnimi in metodološkimi usmeritvami. Poleg tega omogoča tudi povezovanje socioloških znanj z znanji, ki jih posredujejo drugi, ne le družboslovni, ampak tudi nekateri naravoslovni predmeti.

Temeljni namen predmeta je usposabljati dijakinje in dijake za racionalno in na empirične dokaze oprto presojo družbenih pojavov. Pri tem se dijaki in dijakinje seznanijo z družbenim pomenom in uporabnostjo socioloških spoznanj. Poseben poudarek je na sociološki analizi slovenske družbe, vendar pa predmet seznanja dijake in dijakinje tudi s temeljnimi značilnostmi drugih sodobnih družb in kultur.   

Predmet se poučuje v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur v gimnazijskem programu in v drugih srednjih šolah. V gimnazijskem programu se lahko poučuje tudi v obsegu 105 ur. V  pripravi na maturo se predmet poučuje v obsegu 280 ur po posebnem učnem načrtu.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA 

1.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

    Dijaki/dijakinje:

 

I. UVOD V SOCIOLOGIJO

1. Opredelitev sociologije

VSEBINE/CILJI

STANDARDI ZNANJ

Dijak/dijakinja:

Opredelitev sociologije

spozna posebnosti sociološkega pristopa pri obravnavi družbenih pojavov in procesov v primerjavi z drugimi družboslovnimi in humanističnimi disciplinami (psihologija, zgodovina, filozofija, geografija) ter nekaterimi naravoslovnimi znanstvenimi področji (biologija).

2. Pojem družbe in družbenega

  Dijak/dijakinja:

Pojem družbe

se seznani z različnimi opredelitvami pojma družbe v sociologiji in v vsakdanjem jeziku.

3. Teoretske perspektive v sociologiji

    Dijak/dijakinja:

Ključne teoretske perspektive

se seznani s temeljnimi značilnostmi različnih teoretičnih pristopov v sociologiji in z opredelitvijo ključnih raziskovalnih vprašanj v posameznih pristopih.
(Podrobneje se s posameznimi pristopi seznani pri obravnavi drugih tem.)

4. Metode sociološkega raziskovanja

  Dijak/dijakinja:

Problemi znanstvenega spoznavanja v sociologiji

spozna povezanost različnih teoretskih pristopov in metod sociološkega raziskovanja,
razume probleme objektivnosti, veljavnosti in zanesljivosti v sociološkem raziskovanju ter vpliv raziskovalca na potek raziskovanja;
(S pomembnimi raziskavami in uporabljenimi metodami se seznani pri obravnavi posameznih tem.)

Sociološke raziskovalne metode in tehnike

se seznani z najpomembnejšimi raziskovalnimi metodami in tehnikami, tj. z intervjujem, anketo, opazovanjem in analizo vsebine,
spozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih metod in tehnik;

Statistični pojmi in postopki

pozna nekatere statistične pojme in postopke (populacija, vzorec, hipoteza, spremenljivka; srednja vrednost, korelacija),
spozna in razume osnovne načine prikazovanja socioloških podatkov.

 

II. POSAMEZNIK, DRUŽBA, KULTURA

5. Kultura

  Dijak/dijakinja:

Posameznik in družba

razume družbenost človeka ter soodvisnost biološkega, psihičnega, kulturnega in družbenega v posamezniku;

Sestavine in značilnosti kulture

pozna različne opredelitve pojma kulture,
pozna značilnosti in sestavine kulture;

Norme in vrednote
(simboli, znanja, prepričanja, verovanja)

opredeli in razlikuje norme in vrednote, pojasni oblikovanje pravil, vedenjskih slogov,
analizira družbene zapovedi in prepovedi, načine njihovega utemeljevanja in kršitve;

Pluralnost kultur, stiki med kulturami in njihovo spreminjanje

 

analizira kulturno pluralnost sodobnih družb, ki se pojavlja zaradi njihove slojne, rasne, starostne in spolne heterogenosti;
pojasni pojem subkulture,
pojasni kulturne različnosti med družbami in skupinami družb; opredeli različne stike med kulturami in načine spreminjanja kultur;
opredeli odnos med pojmoma kultura in civilizacija,
opredeli pojem globalizacija;

Religija kot sestavina kulture

pozna sestavine religioznih sistemov, osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja;
pozna osnovne kategorije opredeljevanja religije in značilne družbene in kulturne funkcije religije;
analizira procese spreminjanja (sekularizacije in revitalizacije) religij ter družbene pogoje verskega pluralizma in tolerance;

6. Socializacija

  Dijak/dijakinja:

Opredelitev in vrste socializacije

opredeli pojem, vrste (primarna, sekundarna, resocializacija) in funkcije socializacije;

 

Dejavniki socializacije

opredeli in razlikujejo dejavnike socializacije, tj. družine, vrstnikov, vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacij, religioznih skupnosti in množičnih medijev;

 

Socializacija in individualna svoboda

opredeli elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov družben pomen,
seznani se z različnim razumevanjem odnosa med svobodo in družbeno determiniranostjo posameznika v najpomembnejših socioloških teorijah.

 
7.Odklonskost (deviantnost) in družbeni nadzor

  Dijakinja/dijak:

Odklonskost

spozna opredelitve odklonskosti in primerjajo teoretska ozadja teh opredelitev;

Vzroki in funkcije odklonskega ravnanja

pojasni različne razlage vzrokov in funkcij odklonskega ravnanja;

Družbeni nadzor (kontrola)

pojasni pojem socialne kontrole in njene družbene funkcije;

Vrste družbenega nadzora in vrste sankcij

pozna formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij. 

 

III. DRUŽBENE RAZLIKE IN DRUŽBENE NEENAKOSTI

8.Družbena struktura/stukturiranje družbe

  Dijak/dijakinja:

Družbena struktura

pozna pojem družbena struktura in zna razlikovati njegove različne pomene;

Družbeni odnosi, družbeni položaji, družbene vloge

opredeli pojme družbeni odnos, družbeni položaj, družbena vloga in povezanost med njimi;

Družbene skupine

opredeli družbene skupine ter pozna njihove temeljne značilnosti, vrste in funkcije;

Družbene organizacije

opredeli pojem družbena organizacija,
opredeli značilnosti in vrste družbenih organizacij;
analizira funkcije in pomen organizacij v modernih družbah;

Družbene institucije

opredeli pojem družbene institucije,
pozna značilnosti in vrste družbenih institucij,
pozna osnovne družbene institucije,
razčleni konkretne institucije kot sistem družbenih norm, položajev in vlog; 

Družbeni sistem

razume idejo sistema (sestavine in povezanost) in njeno uporabo v sociologiji.

9. Družbena neenakost in gibljivost (mobilnost)

  Dijak/dijakinja:

Družbena neenakost in družbena slojevitost

razlikuje med družbeno neenakostjo in družbeno slojevitostjo,
pozna ključne določnice družbene neenakosti (moč, bogastvo, ugled, status)
Primerja najpomembnejše razlage vzrokov in posledic družbene neenakosti in slojevitosti; strokovne razlage in ideologije;

Oblike družbene slojevitosti

pozna oblike družbene slojevitosti (kaste, stanovi, sloji, razredi) in ugotovi relevantne sociološke razlike med njimi;

Empirično raziskovanje
družbene neenakosti

seznani se s prevladujočimi načini raziskovanja družbene neenakosti, slojevitosti in družbene izključenosti,
prikaže uporabnost empiričnih raziskav;

Družbena gibljivost (mobilnost)

pozna oblike družbene mobilnosti ter analizirajo njen družbeni pomen.

10. Družbena moč in oblast

  Dijak/dijakinja:

Moč in oblast

pozna razliko med pojmoma moč in oblast,
analizira povezanost moči z ostalimi določnicami družbene neenakosti;

Procesi odločanja v družbah in politična organizacija družb

določi značilnosti državne oblasti in analizira temeljne značilnosti različnih političnih sistemov, posebej demokratičnih;
pojasni strukturo političnega organiziranja in vlogo različnih političnih skupin ter posameznikov (vzorci volilnega obnašanja, politična socializacija) v procesu odločanja v družbi;

 

IV. DRUŽBENE SPREMEMBE

11. Modernizacija

  Dijak/dijakinja:

Dihotomija tradicionalna moderna družba

opredeli proces modernizacije kot posebno vrsto družbene spremembe,
primerja značilnosti tradicionalnih, delno moderniziranih in modernih družb;

Prihodnost modernih družb

analizira ključne probleme modernih družb in njihove možne razvojne poti.

 

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

NAPOTKI ZA IZVAJANJE PREDMETA

Predlagano zaporedje tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoče.

Za obvezni del učnega načrta je predvidenih 50 ur. Pri urah, ki so pri predmetu namenjene izbirnim vsebinam, lahko učitelji/učiteljice glede na interese in sposobnosti dijakov in dijakinj bolj poglobljeno obravnavajo posamezne teme iz učnega načrta ali pa obravnavajo nekatere teme iz poglavij: skupine, instititucije, polja in družbene spremembe in razvoj iz učnega načrta za četrti letnik gimnazije. Cilji iz obveznega dela programa se lahko uresničujejo pri obravnavi tem izbirnega dela učnega načrta. 

Pri obravnavi vseh tem naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe in primerjavi z drugimi sodobnimi družbami.

Če se predmet izvaja v obsegu 105 ur, naj se v 80 urah obravnavajo obvezne teme, nabor izbirnih tem pa je enak kot v učnem načrtu za 70 ur.  

 

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Čeprav je v učnem načrtu poudarjeno seznanjanje dijakov in dijakinj s temeljnimi sociološkimi idejami in metodami, mora biti pri poučevanju od vsega začetka nakazana raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in težnja, da bi prispevala k racionalizaciji družbenega življenja. Zato naj bo vsebina in raba posameznih pojmov konkretizirana s primeri iz sodobnih socioloških raziskav, še zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko družbo. Raba sociološkega pojmovnega in metodološkega aparata pa je mogoče ponazoriti z interpretacijo sekundarnih podatkov (npr. iz statističnih letopisov), odlomkov iz leposlovnih besedil in poročil iz množičnih medijev. Tako se poučevanje približa vprašanjem, ki so blizu vsakdanjim izkušnjam dijakov in dijakinj, hkrati pa se distancira od zdravorazumskega razpravljanja o “družbenih problemih”. 

Podobno velja za spoznavanje različnih teoretskih usmeritev v sociologiji. Razlike med njimi naj bodo poudarjene predvsem pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih problemov. Pri tem je potrebo pokazati, da različne teoretične usmeritve pogosto vključujejo izbiro različnih raziskovalnih postopkov ter različne predstave o praktični relevantnosti socioloških spoznanj. 

Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vprašanj mora biti poudarjena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, pač pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. To omogoča tudi povezovanje socioloških spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij in usposabljanje dijakov in dijakinj za uporabo socioloških znanj pri drugih predmetih. 

Poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod (npr. igranje vlog, skupinska razprava, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogočajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Vendar pa mora biti ob tem zagotovljeno, da se dijaki in dijakinje usposabljajo za dosledno rabo sociološke terminologije in za jasno izražanje socioloških idej.

 

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pri uresničevanju ciljev učnega načrta se učitelj/učiteljica navezuje na znanja, ki jih imajo dijaki in dijakinje s področja književnosti, zgodovine, filozofije, psihologije in geografije.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVE4RJANJA IN OCENJEVANJA

Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost aplikacije novih znanj.

Na ravni znanja in razumevanja naj bi dijakinje in dijaki pokazali:

Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:

Eno oceno naj bi dijaki/dijakinje pridobili/pridobile s pripravo in predstavitvijo krajše pisne interpretacije manj zahtevnega sociološkega besedila ali s pripravo in predstavitvijo pisnega osnutka raziskovalne naloge.