Učni načrt je določil SSRSSI na 14. seji 26.3.1998.
VSEBINA
I. UVOD IN OPREDELITEV PREDMETA
1.2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA, VSEBINE IN RAVEN ZNANJA
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Razvoj vrhunskega športa zahteva iskanje novih možnosti pri izboru talentov, skrb za njihov razvoj in snovanje takšnih oblik dela, ki celovito zajemajo vsa bistvena področja zorenja mladega človeka.
Zakon o gimnaziji zagotavlja posebej nadarjenim mladim športnikom prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov in povečan program športne vzgoje. Dijakom športnikom so s tem omogočeni temeljni pogoji za doseganje ustrezne ravni učne in športne uspešnosti.
Cilj športne vzgoje je opraviti del osnovnega treninga, v višjih letnikih pa v dogovoru s trenerji tudi del specialnega treninga. S takšno strokovno zasnovo pripravljamo športno nadarjene dijake na obdobje tekmovalne zrelosti. Dijaki športniki naj pri športni vzgoji pridobijo čimveč gibalnih izkušenj in osnovne kondicije ter ustrezna športno teoretična znanja, ki so povezana tudi z drugimi učnimi področji.
V prvih treh razredih gimnazije imajo dijaki v vsakem letniku po šest ur športne vzgoje tedensko oziroma po 210 ur na leto. V četrtem letniku imajo dijaki lahko tri do šest ur športne vzgoje tedensko oziroma 105 do 210 ur letno.
Športni oddelki lahko uporabijo tudi večji del ur namenjenih dijakovi prosti izbiri za dodatne prostovoljne športne dejavnosti kot so: šole v naravi, tečaji, sklopi športno teoretičnih predavanj, ipd.
Redni pouk dopolnjujejo športni dnevi, ki so namenjeni razbremenitvi dijakov. Šola organizira najmanj dva športna dneva v I.,II. in III. letniku, v četrtem letniku pa enega.
Vsebinsko, organizacijsko in metodično je program zaokrožen v dve šolski obdobji:
Športna vzgoja prispeva k oblikovanju harmonične osebnosti športnika. Z razvojem gibalnih sposobnosti in športnih znanj mu omogoča dosegati višjo raven osnovne kondicije,dolgoročno pa oblikovati življenjske cilje, povezane s športno dejavnostjo.
S sredstvi športne vzgoje, ki so vsebinsko usmerjena v:
uresničujemo naslednje globalne cilje:
Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode in oblike dela pri dopoldanski športni vadbi dopolnjujejo glavni popoldanski ali večerni trening. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z učnimi vsebinami drugih predmetov (biologija, psihologija, sociologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina, slovenski jezik, umetnost, informatika).
Cilji so v vsakem šolskem obdobju razdeljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:
CILJI - PRVI IN DRUGI LETNIK
Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
|
Spopolnjevanje različnih športnih znanj |
|
Seznanjanje s teoretičnimi informacijami |
|
Oblikovanje športnih navad, razvoj stališč in načinov ravnanja |
|
CILJI - TRETJI IN ČETRTI LETNIK
Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
|
Spopolnjevanje športnih znanj do stopnje, ki omogoča |
|
Seznanje s teoretičnimi informacijami |
|
Oblikovanje športnih navad, stališč, in načinov ravnanja |
|
PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE
SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Vaje za razvoj in spopolnjevanje vseh vrst moči, hitrosti, koordinacije gibanja in gibljivosti ter aerobne in specialne vzdržljivosti; ugotavljanje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti |
Osnovne zakonitosti športne vadbe, oblike kondicijske priprave športnikov; vrednotenje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti - povezava z biologijo in informatiko. |
Raven sposobnosti in znanja: |
Dijaki naj razvijejo svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki zagotavlja skladen telesni razvoj in omogoča učinkovitost v izbranem športu. Naučijo naj se spremljati svoj gibalni status in znajo samostojno izbrati vaje, s katerimi ga bodo izboljšali. |
ATLETIKA
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Vaje za spopolnjevanje tehnike teka, šprint, nizki in visoki štart, štafetne predaje, dolgotrajnejši tek v naravi v zmernem aerobnem tempu, skok v daljino z zaletom, skok v višino, meti težke žoge |
Sredstva atletske vadbe za razvoj različnih gibalnih sposobnosti, ocena lastnega napredka v atletski motoriki - povezava z biologijo, kemijo, fiziko in informatiko. |
Raven sposobnosti in znanja: |
Dijaki naj bodo sposobni glede na svoje sposobnosti neprekinjeno preteči daljšo razdaljo v zmernem aerobnem tempu in naj poskušajo izboljšati tehniko v šprintu, skoku v daljino z zaletom, skoku v višino in metih težke žoge na različne načine |
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Kompleksi gimnastičnih vaj z različnimi cilji (ogrevanje, sproščanje, razvijanje moči, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja); prvine akrobatike, preskoki orodij; skoki z male prožne ponjave; prvine ravnotežja; vaje v vesi in opori; ritmične prvine brez rekvizita in z rekviziti (dekleta); povezovanje elementov plesa in akrobatike. |
Učinki in pomen pravilne izvedbe gimnastičnih vaj, pomen estetike gibanja - povezava z umetnostjo, biologijo in fiziko.
|
Raven znanja: |
Samostojno izbiranje in sestavljanje kompleksov gimnastičnih vaj glede na potrebe in posebnosti športne panoge; vezave različnih akrobatskih, ritmičnih in plesnih prvin ob glasbeni spremljavi. |
PLES
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Plesno gibanje v različnem ritmu in tempu; družabni plesi; disco in party plesi; aerobika in osnovne tehnike sproščanja, joga. |
Ples s sociološkega, psihološkega in kulturnega vidika, ples kot multimedialni pojav - povezava z umetnostjo, psihologijo, sociologijo. |
Raven znanja: |
Znanje osnov družabnih plesov do stopnje, ko lahko dijaki sproščeno zaplešejo, obvladanje osnovnih programov aerobike in osnovnih tehnik sproščanja. |
ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj dve športni igri
KOŠARKA
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Podaje in lovljenja v različnih igralnih situacijah, vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, odkrivanje, vtekanje, in križanje; meti na koš; igra 3:3 na en koš ter igra 5:5 na dva koša z osnovnimi taktičnimi različicami v obrambi in napadu. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja: |
Spopolnjevanje tehničnih prvin in taktičnih kombinacij v obrambi in napadu do stopnje, ko lahko dijaki uspešno igrajo na en koš ali dva koša. Sodelovanje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
ODBOJKA
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Različni odboji in podaje; spodnji in zgornji servis; sprejem servisa; napadalni udarec; enojni in dvojni blok; lažje igralne kombinacije, igra 6:0. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja: |
Znanje tehničnih prvin in taktičnih kombinacij do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah in igro 6:0. Sodelovanje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
NOGOMET
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Podaje in sprejemanje žoge; vodenje; streljanje na vrata; tehnika pokrivanja igralcev in odvzemanja žoge; različne igre za spopolnjevanje tehničnih in taktičnih prvin; mali nogomet - igra. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja: |
Znanje tehničnih prvin in taktičnih kombinacij do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah ter sproščeno igro malega nogometa. Sodelovanje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
ROKOMET
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Podaje, lovljenje in pobiranje žoge; vodenje; streljanje na gol; tehnika pokrivanja nasprotnika; osnove individualne in conske obrambe, taktika napada proti conski obrambi, igra z globokimi conskimi postavitvami in s consko obrambo 6:0. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja: |
Znanje tehničnih prvin in taktičnih kombinacij do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah ter igro z različnimi napadi proti individualni ali conskim obrambam. Sodelovanje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
PLAVANJE IN NEKATERE VODNE AKTIVNOSTI
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Osnovna šola plavanja (dve tehniki); sprostilno plavanje; informativno: štartni skok, šolski obrat, šolska štafetna predaja, prosto potapljanje, osnove skokov v vodo. |
Nevarnost izčrpanosti v vodi, nevarnosti pri prostem potapljanju, osnovni elementi reševanja in prve pomoči. Pravila obnašanja in higiena na plavališču. - povezava z biologijo in kemijo. |
Raven sposobnosti in znanja: |
Obvladanje najmanj ene tehnike plavanja |
Šola mora organizirati plavalni tečaj za vse dijake neplavalce.
SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE AKTIVNOSTI
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Elementi šole smučanja, smučanje na urejenih smučiščih, osnove smučarskega teka, drsanje. |
Red na smučiščih in drsališčih, pravila varnosti. Osnovno znanje o smučarski opremi. |
Raven znanja: |
Varno smučanje na urejenih smučiščih, daljši pohod na tekaških smučeh, varno drsanje. |
IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Najmanj en vsakoletni daljši pohod v sredogorje ali visokogorje, če je mogoče po delu ene od veznih poti; orientacijski pohod s pomočjo karte, kompasa in smernega kota. |
Odgovornost za kulturen odnos do narave; gorništvo kot del slovenske narodne identitete; tehnika hoje, taktika pohoda, orientiranje v naravi; nevarnosti v gorah in načini ravnanja v primeru nesreče, varna oprema - povezava z geografijo, zgodovino, biologijo in umetnostjo. |
Raven znanja: |
Dijaki naj poznajo pravila varne hoje v gore in orientiranje s pomočjo karte, kompasa in smernega kota. |
PROGRAM DOPOLNILNIH ŠPORTOV
Z namenom širiti gibalno izobrazbo spoznajo dijaki v prvih dveh letnikih tudi druge športne panoge, ki jih je mogoče organizirati pri redni vadbi ali v šoli v naravi. To so predvsem namizni tenis, tenis, badminton, hokej v dvorani, baseball, squash, različne plesne tehnike, borilni športi, plezanje na umetni steni, lokostrelstvo, rolkanje, gorsko kolesarjenje, tek na smučeh, veslanje, jadranje na deski, rafting in podobno.
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Širjenje in utrjevanje gibalnih znanj v dopolnilnih športih. |
Osnovne značilnosti dopolnilnega športa (tehnika, taktika, pravila, oprema) |
Raven znanja: |
Spopolnjevanje različnih športnih znanj, ki ugodno vplivajo na uspešnost v izbrani športni panogi in omogočajo ukvarjanje s temi športi tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. |
PROGRAM POSEBNE VADBE V IZBRANI ŠPORTNI PANOGI
Del programa športne vzgoje se izvaja skupno, del pa posamično ali v manjših skupinah, ki jih sestavljajo tekmovalci istih ali sorodnih športnih panog (košarkarji, atleti tekači ali skakalci, smučarji, igralci tenisa in podobno). Več skupne vadbe je v prvem in drugem letniku, manj v tretjem in četrtem, kjer prevladuje posamična in skupinska posebna vadba. Vsebino in izvedbo programa posebne vadbe v izbrani športni panogi načrtujejo in izvajajo trenerji v sodelovanju s športnim koordinatorjem v šoli.
V poseben program sodijo tudi sodniški in vaditeljski izpiti, ki jih dijaki športniki lahko opravijo v organizaciji gimnazij s športnimi oddelki in panožnih športnih zvez.
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
Posebne metode in oblike vadbe v izbrani športni zvrsti.
|
Značilnosti posebne športne vadbe v izbrani športni zvrsti (tehnika, taktika, načrtovanje vadbe, ugotavljanje in spremljanje učinkov posebne vadbe, pravila, oprema). |
Raven znanja: |
Spopolnjevanje športnih znanj v izbrani športni zvrsti, ki omogoča učinkovitejšo športno pripravo. |
SPLOŠNE TEORETIČNE VSEBINE IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
Šport in zdravje Pojem zdravja, vloga športa v razvoju in ohranjanju zdravja; pomen vsakodnevnega gibanja, zunanjega videza, higiene, prehrane, sprostitve in obnove organizma; prva pomoč, preventiva in rehabilitacija s športom. |
povezava z biologijo, psihologijo, sociologijo |
Osnove psihologije in sociologije športa Psihološka priprava športnika, potrjevanje osebnosti in osebne identitete, pomen koncentracije, odgovorni medsebojni odnosi s soigralci, trenerjem, z učitelji, sodniki,publiko,mediji...,socializacija in resocializacija, prosti čas, odnosi v družini. |
povezava s sociologijo in psihologijo |
Analiza športne tehnike Spremljanje tehnične učinkovitosti z analizo kinogramov, video in filmskih posnetkov ipd), osnove biomehanike. |
povezava s fiziko in biologijo |
Ugotavljanje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti Delovanje lokomotornega, kardiovaskularnega in živčnega sistema, redna kontrola treniranosti. |
povezava z biologijo, kemijo in informatiko |
Teorija športnega treniranja Načela načrtovanje vadbe in uravnavanje športne forme. |
povezava z biologijo in psihologijo |
Odklanjanje rizičnih dejavnikov v športu Alkohol, nikotin, droge, stres, ponočevanje, neprimerna prehrana, slabe higienske in varnostne navade. |
povezava z biologijo, kemijo, psihologijo, sociologijo |
Doping v športu Vrste prepovedanih stimulativnih sredstev in škodljivi učinki. |
povezava s kemijo, biologijo in zdravstveno vzgojo |
Ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine |
povezava z biologijo, sociologijo, umetnostjo, slovenskim jezikom, zgodovino in geografijo |
Dileme sodobnega športa Agresivnost in tekmovalnost, razreševanja konfliktov, spoštovanje poštenega športnega obnašanja (fair playa), odgovornost za prevzete naloge, vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo |
povezava s psihologijo in sociologijo |
Zgodovina športa Olimpizem, razvoj športa v prejšnjem stoletju, razvoj slovenskega športa in posameznih športnih panog. |
povezava z zgodovino, umetnostjo in geografijo |
Sodelovanje pri športni vzgoji
Športna vzgoja v gimnaziji je obvezna za vse dijake v športnih oddelkih. Opravičeni so le tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo sodelovati. Po presoji zdravnika so dijaki lahko opravičeni za krajše ali daljše časovno obdobje.
Športni dnevi
Vsaka gimnazija organizira vsako leto najmanj dva, lahko pa tudi več športnih dni, ki naj trajajo vsaj po pet ur. Športni dnevi morajo biti vsebinsko in doživljajsko bogati, vedri, povezani z drugimi predmetnimi področji ter smiselno razporejeni skozi celo leto.
Večina športnih dni naj poteka v naravi. Vsaj eden naj bo namenjen pohodništvu, drugi naj poteka v zimskem času (smučanje in druge zimske dejavnosti). Na enem od športnih dni naj se dijaki udeležijo različnih aerobnih dejavnosti v naravi, spoznavajo nove športe ali se udeležijo športnih programov, ki jih ni mogoče uresničiti med rednim poukom (plavanje, kolesarjenje, orientacija, veslanje, lokostrelstvo, squash...). Športni dnevi naj bodo povezani s kulturnimi, naravoslovnimi ali naravovarstvenimi vsebinami (ohranjanje naravne in kulturne dediščine, spoznavanje ekoloških problemov).
Šola v naravi v okviru obveznih izbirnih vsebin
Namen šole v naravi je, da dijaki športniki opravijo v prehodnem netekmovalnem obdobju v spremenjenem okolju del kondicijske priprave ali sprostilnega treninga. V programu se športna vadba prepleta s sorodnimi vsebinami naravoslovja, družboslovja, prve pomoči, zdravstvene vzgoje, glasbenega in likovnega izražanja. Šola v naravi je izjemna priložnost za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini in nudi možnost boljšega spoznavanja in drugačnega skupnega sodelovanja učiteljev in dijakov. Eden od osnovnih namenov je, da se ob športnem udejstvovanju spodbuja čustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediščine.
Šolska športna tekmovanja
Dijaki športniki sodelujejo tudi v šolskem tekmovalnem sistemu. Tu imajo priložnost, da pred sošolci in učitelji potrjujejo svojo posebno nadarjenost in znanje. Šola organizira različna medrazredna športna tekmovanja, ki so sestavni del in dopolnitev šolske športne vzgoje. Na šolskih tekmovanjih morajo biti upoštevana in poudarjena načela poštenega športnega obnašanja (fair playa), spoštovanje tekmecev in kulturno spremljanje športnega dogodka. Dijaki športniki naj bodo vzor ostalim dijakom, ki sodelujejo na tekmovanju.
Uspešnost in motivacija dijakov
Eno od osnovnih izhodišč učnega načrta je zagotoviti ustrezno motiviranost dijakov športnikov. Športni pedagog mora upoštevati različno športno uspešnost in drugačne zahteve dijakov, ki izhajajo iz različnih športnih panog. Upošteva načelo, da lahko napredujejo vsi dijaki.
V procesu športne vadbe se morajo prepletati čustveni, razumski, socialni in vrednostni vidiki vzgoje. Učitelj izbira skupaj s trenerji cilje, vsebine in metode dela tako, da se vsi dijaki počutijo prijetno, kar jim ob drugih globalnih ciljih omogoči psihično razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša vrhunski trening in šolske obveznosti. Ne le trdo delo temveč tudi igra naj bo sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi učiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč, podpirati morajo pozitivno samopodobo in prijateljski odnos do sošolcev.
Športni pedagog podpira motivacijo s spodbujanjem, z vrednotenjem napredka posameznika in z ustrezno izbiro vsebin in postopkov. Osebni cilji dijakov so različni in temeljijo na specifični storilnosti. Biti morajo takšni, da jih je dijak zmožen doseči. Predvsem ne smejo biti osredotočeni le na zmago in tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se učitelj opira na redno spremljanje telesnih značilnosti in gibalne učinkovitosti posameznikov.
Cilji in vsebine
Učni načrt je osnova za pripravo učiteljevega letnega delovnega načrta. Učiteljem priporočamo, da uporabljajo publikacijo Cilji šolske športne vzgoje (več avtorjev, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994), ki je spremljevalno gradivo učnega načrta. Cilji in vsebine učnega načrta so urejen povzetek omejene publikacije.
Cilji so razčlenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj si dijaki razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Opredeljeni so v dveh dvoletnih odbobjih. Namerna odprtost prinaša učitelju relativno veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajoč predložene cilje, strukturo športnega oddelka, posebnosti posameznih dijakov športnikov in prostorskih ter materialnih možnosti za izpeljavo programa.
Vsebine posameznih športnih zvrsti ter teoretične informacije so nanizane za vsa štiri leta. Učitelj predstavi teoretične informacije povezano s praktičnim delom.
Športni pedagog naj upošteva načelo postopnega povečevanja obsega športne vadbe s prehodom mladih športnikov na dvakrat dnevni trening.
Šola, ki predpisanih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, naj jih v okviru športnih dni ali v tečajni obliki. Na enak način lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smučanja in drugih zimskih športnih dejavnosti.
Raven znanja
Raven znanja je v učnem načrtu opredeljena ločeno za vsako športno zvrst. Predstavlja tisto športno osnovo, ki jo dijaki športniki skušajo usvojiti v okviru široke gibalne izobrazbe, ki s primerno osnovo zagotavlja višji vrh športnih dosežkov. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri naučili več in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah bolj učinkoviti, mora učitelj vsebine in zahteve prilagoditi zmožnostim in posebnim potrebam posameznikov. To pomeni, da raven znanja ni enaka za vse dijake športnike, temveč jo učitelj skladno s principi diferenciacije in individualizacije prilagodi njihovim zmožnostim.
Skrb za varnost dijakov
Pri športni vzgoji v športnih oddelkih je treba posebno pozornost posvetiti varnosti. Športni pedagog naj upošteva naslednja izhodišča:
V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči.
Spremljava in vrednotenje stopnje osvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta neločljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Načrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogočajo učitelju ustrezno načrtovanje športnovzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov ali odpravljanju pomanjkljivosti ter pri vključevanju v različne zunajšolske dejavnosti.
Športni pedagog vse leto načrtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo usvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravičevanje zaradi zdravstvenih problemov in vključevanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.
Spremljava in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednja temeljna izhodišča:
V športnih oddelkih gimnazije lahko uči športno vzgojo profesor športne vzgoje, ki ima trenerske izkušnje.
Predpisano je tudi delovno mesto športnega koordinatorja, ki neposredno dela z dijaki in usmerja strokovno delo v povezavi s trenerji v športnih društvih.