1.

                 3.          

1 Poslušajo (in gledajo) posnete pogovore, in sicer:

- intervju,   

- pogajalni pogovor,

- prepričevalni pogovor,

- okroglo mizo.

1.1 Po prvem poslušanju
      1) poročajo o pogovoru -- o govorcih, času in prostoru ter temi (temah) pogovora; povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;
      2) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora; svoje mnenje utemeljijo;
      3) povedo, ali je bil pogovor raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen, uraden ali neuraden; svoje mnenje utemeljijo.

1.2 Po ponovnem poslušanju
      1) razčlenjujejo in vrednotijo način pogovarjanja (tj. način vodenja pogovora in odzivanja govorcev, njihovo nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje)

ter ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev;

      2) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavanega pogovora.

2 Sami pripravijo podoben pogovor z vnaprej pripravljeno temo ( preizkusijo se v vlogi razpravljalcev, vodje ipd.); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
   Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

1.

                  2.

                      3.

                      4.

1 Poslušajo (in gledajo) naslednje govorne nastope:

- radijsko/TV-predstavitev      osebe/kraja/izdelka ipd.,

- besedilo ekonomske      propagande,

-radijsko/TV-obvestilo,

-radijsko/TV-poročilo o   dogodku,

-radijsko/TV-reportažo,

- poljudnoznanstveno oddajo,

- radijsko/TV-oceno dogodka,

- predavanje,

- besedilo politične propagande.

1.1  Po poslušanju
       1) navedejo vrsto in temo besedila,
       2) poročajo o govornem nastopu -- o govorcu in naslovniku; obnovijo/povzamejo vsebino besedila oz. citirajo govorca;
       3) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega, vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega, prepoznavajo dejstva in stališča govorca ter resnične in propagandne prvine govornega nastopa; svoje mnenje utemeljijo;
       4)  razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico);

5)  razčlenjujejo in vrednotijo ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost  govornega nastopa. 

       6) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste,
       7) pogovarjajo se o fazah govornega nastopanja (o fazah sporočanja).

2.1 Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na zborno izreko).
     Sošolci presojajo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

2.2 Nastopijo po kratki pripravi v šoli, ugotavljajo razlike med pripravljenim in nepripravljenim nastopom.

1.

                  2.

                      3.

                      4.

1 Berejo in razčlenjujejo naslednja besedila:

- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

- uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

- uradno prošnjo, prijavo, pritožbo,

- javno vabilo, zahvalo, pismo,

- upravno odločbo/pogodbo.

1.1 Po branju
      1) navedejo vrsto in temo besedila,
      2) navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo, družbeno in čustveno razmerje ter svojo določitev utemeljijo;
      3) navedejo bistvene podatke iz besedila;
      4) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;
      5) podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilne vrste;
      6) uradna besedila primerjajo z ustreznimi neuradnimi;
      7) vrednotijo ustreznost/vljudnost in učinkovitost besedila; če je potrebno, besedilo popravijo -- svoje popravke utemeljijo.

2 Sami tvorijo podobna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
   Svoja besedila primerjajo in presojajo.

3 Isto govorno dejanje uresničujejo na različne načine; istofunkcijskim načinom določajo ustrezne sporazumevalne okoliščine in vrednotijo njihovo vljudnost in učinkovitost.

1.

2.    

3.

4.

1 Berejo naslednja besedila:

- intervju,

- opis (naprave  in njenega   delovanja/postopka/kraja/ poti),

- oznako osebe,

- besedilo ekonomske propagande,

- (časopisno) obvestilo,

- (časopisno) poročilo,

- življenjepis,

- zapisnik,

- oceno/kritiko,

- esej,

- poljudnoznanstveno besedilo,

- esej,

- znanstveni članek,

- statut/zakon,

- besedilo politične   propagande.

1.1 Po prvem branju
      1) navedejo tvorca in naslovnika ter temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede;
      2) v besedilu poiščejo določene podatke (se znajdejo v njem);

opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. grafikone, preglednice, zemljevide ipd.);

      3) izrekajo svoje razumevanje ali doživljanje prebranega in svoje stališče do prebranega, vrednotijo resničnost in zanimivost besedila,           prepoznavajo dejstva in stališča tvorca ter resnične in propagandne prvine besedila; svoje mnenje utemeljijo;
      4) razmišljajo o zaželenem učinku propagandnega besedila  na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek.

1.2 Po drugem branju razčlenjujejo besedno-slovnično sestavo besedila (pri tem sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih
jezikoslovnih  pojmov in njihovih bistvenih značilnosti):
      1) besedilu določijo
           - besedilno vrsto,

- funkcijsko zvrst,

- prevladujoči slogovni postopek in
           - prevladujoče ubeseditveno stališče ter vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste, funkcijske zvrsti, slogovnega postopka in ubeseditvenega stališča;

       2) določijo število povedi v besedilu/odlomku; prepoznajo njihovo povezanost ter določijo vrsto povezanosti, in sicer:
           - slovnično (npr. v povedi določijo navezovalne/napovedovalne prvine in jim poiščejo nanašalnice v sosednjih povedih),

- pomensko (določijo vrsto razmerja med povedmi, npr.   naštevalno/časovno/vzročno/pojasnjevalno, in ga izrazijo z veznikom ter tako povedi združujejo v dvostavčno poved);

- obvestilno (v povedi določijo znane in nove podatke, torej členijo poved na izhodišče in    jedro);

3) izbrani povedi določijo:
- vezanost na sporazumevalne okoliščine (v besedilu podčrtajo zunanje kazalnike in jim določijo nanašalnice v sporazumevalnih okoliščinah),

- dobesedni pomen in smisel,

- stavčno in stavčnočlensko zgradbo,

-  pomensko podstavo in način pretvarjanja pomenske podstave; 

4) izbrane večstavčne povedi strnjujejo v enostavčne (npr. prislovne odvisnike)

   pretvarjajo v predložne zveze, predmetne odvisnike ob glagolih rekanja v polstavke oz. predložne zveze, prilastkove odvisnike v polstavke oz. levi/desni prilastek ipd.),

-  izbrane enostavčne povedi z nevezljivimi ali zloženimi stavčnimi členi pretvarjajo v večstavčne povedi,

-  izbrane pomenske podstave povedi upovedujejo na različne načine;

5)  izbranim besedam/besednim zvezam določijo:

- slovarski in sobesedilni pomen,

- so-/proti-/nad/podpomenke, člane iste besedne družine; sopomenkam določijo ustrezne   sporazumevalne okoliščine;

- slogovno vrednost (v besedilu    in slovarju),

- izvor (domače/tuje),

- besedno vrsto in temeljne  oblikoslovne kategorije,

- stavčnočlensko vlogo,  

- tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno  skladenjsko podstavo;

6) v besedilu podčrtajo:

- besede s prenesenim             pomenom ter jih zamenjajo z nemetaforičnimi  besedami;

- slogovno zaznamovane besede in jih zamenjajo z nezaznamovanimi,

- prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi domačimi,

- ponovljene prvine stvarnosti in jih poimenujejo z različniminavezovalnimi izrazi,

- besedne zveze in jih zamenjajo s   tvorjenkami -- pri tem ugotavljajo, kateri del se je poobrazilil, ter opazujejo glasovne premene;

- stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo; pojasnijo tudi pomen in rabo drugih stalnih besednih zvez;                                                             

- premi govor in povedo, o čem in s čim poroča spremni stavek,

- premi govor pretvarjajo v nepremi govor s predmetnim odvisnikom; povedo, do katerih sprememb je prišlo v odvisnem stavku;

7) neumetnostno besedilo primerjajo z umetnostnim ter prepoznavajo tipične lastnosti neumetnostnih  in  umetnostnih besedil;

8) neumetnostno besedilo primerjajo z neumetnostnim besedilom druge funkcijske zvrsti ter prepoznavajo tipične lastnosti  praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil.

1.3 Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu ter svoje popravke utemeljijo.

1.4 Pogovarjajo se o fazah pisnega sporočanja.

2 Sami pišejo podobna besedila, npr.

- opis (naprave in njenega       delovanja/postopka/kraja/oti),

- oznako osebe,

- življenjepis,

- zapisnik,

- referat,

- poročilo tem, kar so slišali/videli/brali/doživeli,

- oceno tega, kar so  slišali/videli/brali/doživeli,

- šolski esej,

- šolski esej,

- referat.

Pri pisanju upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Nekatera besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo; izdelujejo tudi nebesedna vidna sporočila (preglednice, tabele, grafikone ipd.).
Svoja besedila primerjajo in presojajo.

1.

2.

3.

4. 

sporočanjskih in besediloslovnih,

besedoslovnih, stilističnih in oblikoslovnih,

skladenjskih in besediloslovnih,

besedotvornih pojmov.

1.

                    2.

                      3.

                        4. 

Seznanijo se z ustavno in zakonsko postavitvijo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji.

............................

Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine njihove rabe.

Ugotavljajo posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.

............................

Spoznavajo jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini.

Na primeru etimologije nekaj besed ugotavljajo izvir in razvoj slovenščine iz praslovanščine oz. indoevropščine.

Ugotavljajo in utemeljujejo prednosti maternega jezika pred tujim ter pomen učenja maternega jezika in tujih jezikov.

............................

Spoznavajo, da vsak jezik vsebuje tudi prevzete prvine.

Ugotavljajo (ne)potrebnost prevzemanja določenih tujih besed v slovenski jezik – pri tem razvijajo načelno kritično razmerje do prevzemanja.

............................

Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga.

Spoznavajo socialne podzvrsti in okoliščine za njihovo rabo.

............................

Spoznavajo pragmatične in jezikovne lastnosti funkcijskih zvrsti.

Seznanijo se s položajem slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu; spoznajo tudi asimilacijsko politiko držav, v katerih živijo Slovenci.

Spoznavajo načela jezikovne politike in kulture.

Seznanijo se z jezikovno politiko in kulturo v Republiki Sloveniji in drugih evropskih državah.

............................

                                Seznanijo se s sodobnimi jezikovnimi priročniki ter se jih naučijo uporabljati.

Pri obravnavi umetnostnih besedil spoznavajo razvoj slovenskega knjižnega jezika (razčlenjujejo jezik in slog starejših besedil).

Pregledno spoznajo mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

1 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravorečna pravila:

- glasove slovenskega knjižnega jezika,

- izgovor glasov v posebnih  položajih,

- naglasno mesto in trajanje  naglašenega samoglasnika,

- pravilno intonacijo in stavčni poudarek,

- ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori in register.

2 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravopisna pravila za:

- zapisovanje slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

- deljenje,

- rabo velike in male začetnice,

- pisanje prevzetih besed,

- rabo ločil,

- pisanje skupaj in narazen oz. z   vezajem.

1.

2.

3.

4.

1.1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila:

- recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri v  okviru uvodnega sklopa, primerjalno z neumetnostnimi

- besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do slovenskega razsvetljenstva

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od evropske romantike do evropske nove romantike

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od slovenske moderne do svetovne književnosti po drugi svetovni vojni

- besedila iz slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja 

- besedila po prosti izbiri 

- besedila po prosti izbiri  

- besedila po prosti izbiri

- besedila po prosti izbiri

- besedila za domače branje

- besedila za domače branje

- besedila za domače branje

- besedila iz  napovedanega  maturitetnega sklopa

1.1.1  Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila.

............................

1.1.2  Prvo branje je celostno: interpretativno (poslušanje učiteljevega branja, branja sošolca, posnetka) ali individualno tiho (poltiho):

- večinoma  poslušajo interpretativno branje (učitelja, posnetka),

- prvo tiho branje je deloma usmerjeno,

- večinoma  samostojno interpretativno berejo s postopnim vadenjem

  nekaterih osnovnih tehnik; govorno interpretacijo si v besedilu zaznamujejo,

- prvo tiho branje je samostojno.

1.1.4  Ob ponovnem poglobljenem (analitičnem, tesnem) branju razčlenjujejo literarna  besedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, povezujejo svoja opažanja z znanjem, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) z uporabo navedenih prvin za interpretacijo:

- deloma samostojno opazujejo, opisujejo in povzemajo motivno-tematske in idejne sestavine (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...), 

- večinoma  samostojno opazujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, vsaj eno navedeno sestavino opazujejo in razložijo v celoti samostojno,                                                     

- samostojno (ob učiteljevi moderaciji) razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu,

- večinoma vodeno opazujejo in poimenujejo glavne  oblikovne in kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu,

- deloma samostojno, deloma vodeno opazujejo in poimenujejo oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu,

- samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh delih,

- deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo navedene oblikovno-kompozicijske sestavine,

- besedila pogosto samostojno primerjajo po več sestavinah,  

-  večinoma samostojno razčlenjujejo navedene oblikovno- kompozicijske sestavine,

- besedila  večinoma samostojno primerjajo z drugimi po več sestavinah,  

- ob nekaj besedilih se navajajo pri razčlenjevanju sklicevati na primerne vire (spremne besede, primerna gradiva),

- ob nekaj besedilih se večinoma samostojno sklicujejo na primerne dodatne vire.

1.1.5  Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del.:

- ob pomoči navajajo zunajliterarne argumente ( se sklicujejo na  pričakovanja, izkušnje, znanje),     
- samostojno navajajo dva ali več  zunajliterarnih argumentov,

1.1.6  Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna  besedila v celoti. Njihova interpretacija vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja prebranih del skladno z etapnimi cilji v posameznih letnikih.

- Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, v obnovah in oznakah.

- Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo.                                                                                                                                                                                                           

- Samostojno razčlenijo eno ključno prvino (jo opazujejo v celotnem besedilu, opisujejo in poimenujejo).

- Pri poročanju o dveh domačih branjih se sklicujejo na primerni spremni besedi.

- Primerjajo po eno ključno sestavino v dveh prebranih besedilih. 

- Samostojno razčlenjujejo in vrednotijo več idejno-tematskih ali oblikovno-kompozicijskih prvin prebranih besedil.

- Bralno razumevanje poglabljajo z uporabo podatkov iz primernih spremnih besed. Deloma samostojno poiščejo kak dodaten vir informacij in se sklicujejo nanj pri svojih interpretacijah.

- Po navodilih ali samostojno primerjajo več sestavin prebranih literarnih besedil.                              

1.1.7  Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih predelav literarnih besedil.

                 1.

                 2.

                       3.                     

                          4.

2.1.1  Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spoznajo pri jezikovnem pouku:

- povedo doživetje ob enem domačem branju,  

- poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, prostor, kontekst..., mnenje),

- poročajo o prebranem literarnem   delu in ga vrednotijo, 

- primerjajo dve prebrani  deli in ju vrednotijo.

............................

2.1.2 Deklamirajo/recitirajo najmanj eno  krajše literarno besedilo po lastni izbiri, upoštevajoč  posebnosti  govorne interpretacije leposlovnih  besedil:

- dramski prizori po vlogah,

- lirska pesem,

- pripovedno besedilo,

- zvrst besedila po lastni izbiri.

1.

2.

3.

4.

 Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo... svoje bralno doživetje:

- doživljajski spisi, vezani na branje literarnega besedila,

- preproste pisne interpretacije -- razlaganje in utemeljevanje bralnega doživetja, osredotočeno na eno tipično prvino literarnega besedila (npr. na  oznako osebe, na glavni motiv, značilno slogovno prvino, idejo...),

- osnovna oblika interpretativnega eseja
– doživljanje, poskus razčlembe nekaj značilnih prvin krajšega besedila, ki je poleg izražanja  osebnega doživetja podlaga za vrednotenje,

- interpretativni esej -- opis doživetja, razčlemba besedila, vrednotenje v esejski obliki (razvijanje začetne teze z argumenti in protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije),

- obnove,

- oznake lit. oseb, prostora, časa...,

- dnevnik branja -- sprotni zapis misli in doživetij ob najmanj enem domačem branju,

- zapis (opis doživetja, poročilo) o enem domačem branju  z upoštevanjem primerne spremne besede,                                  

- preprost razpravljalni esej -- primerjava ene ključne prvine v  dveh prebranih delih ali odlomkih (utemeljevanje izhodiščne teze z občutji, izkušnjami in s književnim znanjem o primerjani prvini),

- dnevnik branja ,

- poročilo o dveh domačih branjih z upoštevanjem primernih spremnih besed,

- razpravljalni esej – primerjava več prvin prebranih besedil s tezo, argumenti, protiargumenti, sintezo; uporaba  primerne terminologije,

- pisni komentarji domačih branj ( v obliki dnevnika, razprave, literarnega eseja...) s sklicevanjem na primerne spremne besede ali na druge vire podatkov (medijski odmevi, pričevanja sodobnikov...),

- daljši esej o domačem branju.

                1.

              2.

                           3.

               4.

Dijaki z vajami za besedno izvirnost, prožnost, fluentnost in s pisanjem različnih ustvarjalnih oz. poustvarjalnih besedil povečujejo lastno ustvarjalnost in poglabljajo občutljivost za sprejemanje literarnih besedil. 

Pišejo npr. domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije..., dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov...

               1.

                    2.

                    3.

                  4.

 1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti  avtorjev in besedil v okviru obveznega programa:

- od antike do slovenskega razsvetljenstva,

- od evropske in slovenske romantike do evropske nove romantike,

- od slovenske moderne do svetovne književnosti po 2. svetovni vojni,

- slovenska književnost 2. polovice 20. stoletja,

- literarnozgodovinski kontekst besedil iz predpisanega maturitetnega sklopa.

............................

2. Literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oz. smeri;

- na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev.

............................

3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C; Vsebine). 

3.1 Na primerih izbranih besedil ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim  besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil.

- Ob  primerih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca.

............................

4.    Že obravnavane pojme in prvine za interpretacijo prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji  novih besedil.

............................

5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo med seboj in jih vrednotijo.

............................

6. Na vsakoletni ekskurziji po slovenskem etničnem in kulturnozgodovinskem prostoru, povezani z obravnavanimi besedili in avtorji, se dijaki seznanjajo z avtentičnim literarnim in kulturnozgodovinskim okoljem.

............................

7. Dijaki se seznanjajo s slovenskim sodobnim literarnim in kulturnim življenjem – literarnimi revijami, zbirkami, avtorji, nagradami...

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti  
Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti po prosti izbiri  8 ur

Antična književnost 

Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

Jezik in slog v književnosti. Literarna veda

Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka,

zvrsti in vrste

B. A. Novak, Oblike srca

K. Kovič, Labrador

J. Virk, Potres

M. Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec

M. Jesih, Grenki sadeži pravice

Aristotel, Poetika

Herodot, Zgodbe

Homer, Iliada

ali

Odiseja

Mit o trojanski vojni. Antični ep – značilnosti, homerska primera, heksameter

Anakreon, Eros z zlatimi lasmi

Longos, Dafnis in Hloa

Sapfo, Lirika

Sofoklej, Antigona  (DB)*

ali

Kralj Ojdip  (DB)*

Antično gledališče

Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame, enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza

Petronij, Satirikon

Goethe, Ifigenija na Tavridi

Rimska lirika; Katul, Blagoslov ljubezni; Horacij, Epoda                                                        

                                                              8 ur

Antična ljubezenska lirika

Plutarh, Življenje velikih Rimljanov

Vergil, Eneida

Ovidij, Metamorfoze

Plavt, Dvojčka 

Biblija

Zgodbe Svetega pisma (Klasje)  (DB)

Prilika o izgubljenem sinu

Iz globočine

Visoka pesem                                      4 ure         

Orientalske književnosti starega in srednjega

 veka

Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu

Srednji vek

Dante, Božanska komedija

Brižinski spomeniki (II)

                                                         4 ure

Renesansa

Petrarca, O blažen bodi čas

Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu  

Shakespeare, Hamlet (DB)*

ali

Romeo in Julija (DB)*

Cervantes, Don Kihot (DB)*                                                         

                                                                 8 ur

Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije

Prilika

Psalm

Tematika. Primera. Paralelizem

Časovno-prostorska umestitev 

Zgodba; oblikovne značilnosti

Kulturnozgodovinski oris

Versko-alegorični ep 

Zunanja in notranja zgradba

Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta

Zgodovinske ter duhovno- in  kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti

Petrarkizem. Sonet

Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje

Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija

Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga

Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev  (ob posnetku)

Roman – parodija na viteške romane

Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -- idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost

Dalmatinova Biblija, 1584, prevod Visoke pesmi

Flaubert, Herodiada

Daljnovzhodna lirika (Li Taipo)

M. Šikibu, Princ in dvorne gospe

Waltari, Egipčan Sinuhe

Burka o jezičnem dohtarju

Hofmannsthal, Slehernik

Villon, Epitaf

Bediér, Roman o Tristanu in Izoldi

Scott, Ivanhoe

Sienkiewicz, Križarji

Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona

Jurčič, Veronika Deseniška

Menart, Srednjeveške pridige in balade

Shakespeare, Beneški trgovec, Ukročena

trmoglavka, Othello, Vihar

Lamb, Pripovedke iz Shakespeara

Twain, Kraljevič in berač

Machiavelli, Mandragola

Rabelais, Gargantua in Pantagruel

Montaigne, Eseji

Držić, Dundo Maroje

Slovenska reformacija, protireformacija in barok

Trubar, En regišter ... ena kratka postila 

Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike  

tožba inu molitev

ali

Ta prva božična pejsen, 1563 (neznani avtor)

Dalmatin in drugi  protestantski pisci

Svetokriški, Na noviga lejta dan                                                                                                                      

                                                              5 ur

Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen

Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog

Protestantska verzifikacija

Nabožna verzifikacija

Pomen

Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine

Krelj, Postila slovenska (predgovor)

Kastelic, Nebeški cil

Slovenska nabožna književnost (Klasje)

Jančar, Triptih o Trubarju

Jurčič, Jurij Kobila

Tavčar, Vita vitae meae

Župančič, Pred Trubarjevim kipom

Mrak, Marija Tudor

Mérimée, Šentjernejska noč

Ljudsko slovstvo

Lirska pesem

Od Lepe Vide

Rošlin in Verjanko

ali

Peter Klepec 

                                                      3 ure   

Vrste, značilnosti

Motivne in oblikovne značilnosti 

Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost

Baladne prvine

Ljudska pripovedka

Kralj Matjaž in Alenčica

Pegam in Lambergar

Prešeren, Lepa Vida

Kurent,  Zlatorog, Desetnica

Škrjanček poje, žvrgoli, Dekle povej, povej

Tristo narodnih

Kersnik, Rošlin in Verjanko

Hasanaginica

Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih

Sket, Miklova Zala

Evropski klasicizem in razsvetljenstvo

Molière,Tartuffe

ali

Namišljeni bolnik                                                                

                                                              3 ure

Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki  

Komedija, vrste komičnosti, liki 

Racine, Fedra

Francoski enciklopedisti

Voltaire, Kandid ali optimizem

J. Austen, Prevzetnost in pristranost

Bulgakov, Življenje gospoda Molièra

La Fayette, Kneginja Klevska

Razsvetljenstvo pri Slovencih

Vodnik, Dramilo ali Zadovoljni Kranjec

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi  (DB)

                                                                    5 ur

Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto

Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje

Začetki slovenskega gledališča

Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba

Komedija. Vrste komike. Satirične prvine

T. Kovač, Najbogatejši Kranjec

J. D. Dev, Belin

Kreft, Kranjski komedijanti

Jalen, Ovčar Marko

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi 

Evropska romantika

Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika

Goethe, Trpljenje mladega

 Wertherja

Pisemski roman, svetobolje

Rousseau, Julija ali Nova Eloiza

Goethe, Herman in Doroteja

Stritar, Zorin

Byron, Romanje grofiča Harolda

ali

Puškin, Jevgenij Onjegin

Epsko-lirska pesnitev, byronizem

Roman v verzih; odvečni človek

Planzdorf, Novo trpljenje mladega W.

Lermontov, Junak našega časa, Mciri  

Macha, Maj

Heine, Lorelei

Lirska balada

Bürger, Lenora

Lermontov, Jadro

ali

Puškin, A. P. Kernovi

Leopardi, Sam sebi

                                                              9 ur

Ideja, prispodobe in simboli

Motiv, ideja

Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta

Lermontov, Oblaki, Jezero

Puškin, Zimski večer, Dar brezplodni, Pikova dama

Njegoš, Gorski venec

Hugo, Notredamski zvonar, filmska obdelava

Stendhal, Rdeče in črno, filmska obdelava

Krüger, Ljubimca: George Sand in Frederic Chopin

Romantika na Slovenskem

Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir;

J. Turnograjska, Nedolžnost in sila

predstavniki kulturnega  življenja in njihov pomen za

Cigler, Sreča v nesreči

slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo

Prešeren, osebnost in delo

Čop, Pismo Kopitarju

Prešeren, Pismo staršem

Prešeren, Slovo od mladosti

Romantično občutje; elegija; slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca

Sonetje nesreče  (predvsem 1, 5., 6. sonet)

Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba

Prešeren, Poezije

Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet)   

Sonetni venec, zgradba

Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit)

Metaforika

Stritar, Esej o Prešernu

Krst pri Savici  (DB)

Pevcu

Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje 

Lirske, epske in dramske prvine

Interpretacije Krsta

Zgradba pesmi, slogovne značilnosti (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja

Nezakonska mati

Zdravljica

Tematika. Vložnica, slog in verz

Ideje, oblika

E. Jelovšek, Spomini na Prešerna

Hčere svet ali Učenec

Neiztrohnjeno srce

                                                             14 ur

Romanca. Motivi, slog, verz

Balada. Motivika, zgradba, sporočilo

D. Smole, Krst pri Savici

M. Malenšek, Črtomir in Bogomila

I. Vašte, Roman o Prešernu

T. Kovač, Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis

Evropski  realizem in naturalizem

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki;

R. Benjamin, Čudovito življenje

pripovedništvo; dramatika

H. Balzaca

I. Bart, Rudolf, nesrečni prestolonaslednik

Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor,

Gončarov, Oblomov

čas, osebe, ideje

Balzac, Oče Goriot, Teta Liza

Flaubert, Gospa Bovary (DB)*

Objektivni realizem; pripovedna tehnika  

Turgenjev, Plemiško gnezdo, Očetje in

ali

sinovi

Dostojevski, Zločin in kazen  (DB)*

Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme 

Žeromski, Prah in pepel

ali

Dickens, Veliko pričakovanje

Tolstoj, Vojna in mir  (DB)*

Realistični zgodovinski roman; ideje

Dostojevski, Idiot, Bratje Karamazovi

Dreiser, Ameriška tragedija

Hardy, Čista ženska

Tolstoj, Ana Karenina

Thackeray, Semenj ničevosti

Filmske in gledališke obdelave 

realističnih romanov

Zola, Beznica

Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje

Zola, Nana

Gogolj, Plašč 

ali 

Realistična novela: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

Mali človek. Groteskne prvine

Maupassant, Nakit 

Značilnosti novele 

Čehov, Kmetje

Ibsen, Srahovi

Realistično-naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

ali

Nora

Tezna drama, analitična tehnika

Shaw, Pygmalion, Sveta Ivana, Kandida

My fair lady (muzikal)

ali

Gogolj, Revizor

                                                              10 ur

Realistična dramska satira

Nušić, Sumljiva oseba

Med romantiko in realizmom na Slovenskem 

Značilnosti obdobja. Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za nacionalnokulturni razvoj

Levstik, Napake slovenskega pisanja,  Martin   

Krpan

Jurčič, Deseti brat  (DB)*

Začetki slovenskega romana

Zgradba  (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine

Jurčič – Levstik, Tugomer

Levstik, Pismo Jurčiču

Jurčič, Med dvema stoloma, Cvet in sad, Sosedov

sin, Hči mestnega sodnika 

I. Rob, Deseti brat

Jurčič, Telečja pečenka

Začetki slovenske novele; motivi

Celestin, Naše obzorje

ali

Kersnik, Kmetske slike, Ciklamen, Agitator

Jenko, Tilka

Značajevka/obraz

Kratka proza slovenskega realizma (Klasje)

Slodnjak, Pogine naj, pes

Kersnik, Jara gospoda  (DB)*

Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog

Milčinski, Muhoborci

Murnik, Ženini gospodične Koprnele

Tavčar, Visoška kronika (DB)*

ali

Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog

Tavčar, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae,

Grajski pisar

Cvetje v  jeseni (DB)*

Motivi in tematika. Zgradba, slog

Kozak, Šentpeter

M. Nadlišček, Fatamorgana

Pesništvo med romantiko in realizmom

Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

Gregorčič, Človeka nikar

Aškerc, Mejnik

                                                             11 ur

Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz; podobe v posameznih obrazih

Refleksivna pesem; prvine psalma

Balada; epske in dramske prvine

Levstik, Pesmi, Ubežni kralj

Kersnik, Pesmi v prozi

Gregorčič, Soči, Ti meni svetlo sonce,

V pepelnični noči

Aškerc, Godčeva balada, Zimska romanca,

Stara pravda

Pregelj, Simon iz Praš

Vošnjak, Doktor Dragan

Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika

Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike

I. Stone, Sla po življenju

Mallarmé, pesmi

Rimbaud, pesmi

Baudelaire, Tujec,

Pesem v prozi; motiv in ideja

Whitman, pesmi

                   Sorodnosti

Simbolizem; simboli, sinestezije

Blok, pesmi

Baudelaire, Omamljaj se

Dekadenčne ideje; pesem v prozi

Nazor, pesmi

ali

Dučić, pesmi

Verlaine, Jesenska pesem

Zvočnost; impresionizem

Šantić, pesmi

Novoromantična dramatika:

motivi in teme, zgradba, dramske vrste

Wilde, Saloma  (DB)*

ali

Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog

Wilde, Slika Doriana Graya

A. France, Thais

Čehov, Češnjev vrt  (DB)*

Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma;  impresionistični slog

Hamsun, Blagoslov zemlje

Rostand, Cyrano de Bergerac (film)

                                                             5 ur

Wedekind, Duh zemlje

Andrejev, Črne maske

Obvezna besedila in obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

Družbeno-  in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste

Kette, Na trgu

Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki

Personifikacija

Kette, Pijanec, Na molu San Carlo (VII -VIII),

Spomini 

Murn, Pesem o ajdi

ali

Ko dobrave se mrače

Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika

Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe 

Murn, Fin de siècle , Šentjaževo, Trenutek, Epitaf,

Kmečka pesem, Ženitovanjska pesem

Cankar, Na klancu  (DB)*

ali

Martin Kačur  (DB)*

Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana

Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba

Cankar, Bela krizantema, Kralj na Betajnovi, Nina,

Cankarjeva kratka pripovedna proza (Klasje)

Cankar, Kurent

ali

Hlapec Jernej in njegova pravica

Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba

Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizmi)

Cankar, Hlapci  (DB)*

ali

Za narodov blagor  (DB)*

Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira

Tematska in idejna analiza; satira; zgradba

Z. Kveder, Misterij žene

Kraigher, Kontrolor Škrobar

Govekar, V krvi

V. Levstik, Višnjeva repatica

Finžgar, Prerokovana

Cankar, Podobe iz sanj -- Kostanj posebne sorte

ali

Gospod stotnik

Tematika zbirke

Črtica; simbolika; slogovna analiza

Župančič, Duma ali Z vlakom

Gradnik, Pisma  (1., 5., 7. pesem)

Izidor Cankar, S poti

                                                       16 ur 

 Motivi in teme; zgradba, verz, ritem

Tematika; lirski subjekt; podobe, verz

Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza 

Župančič, Ti skrivnostni moj cvet, Manom Josipa

Murna, Slap

Gradnik, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Mors

victrix

Iskanja, filmska obdelava romana S poti

Svetovna književnost

pred  2. svetovno vojno

Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti

Pirandello: Šest oseb išče avtorja

Lorca, Dom Bernarde Albe

Garcia Lorca, Vitezova pesem

 ali

Mesečna romanca

Nadrealizem; motivi; simbolika barv 

Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi,

nadrealizem 

Rilke, Panter, Jesenski dan, Orfej

Jesenin, Vrnitev domov

Blok, Dvanajst

Hašek, Dobri vojak Švejk

Nušić, Gospa  ministrica

Krleža, Gospoda Glembajevi, Vrnitev Filipa

Latinowicza

Andrić, Most na Drini

Babelj, Rdeča konjenica

Proust, Combray

ali

Joyce, Ulikses

Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin

Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji monolog

Hemingway, Starec in morje

Döblin, Berlin Alexanderplatz

Majakovski, Oblak v hlačah

Apollinaire, Zone

Kafka, Preobrazba

                                                              5 ur

Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi

Trakl, Grodek

Eliot, Pusta dežela

Kafka, Amerika

Gide, Ponarejevalci denarja

Sartre, Pota svobode

Slovenska književnost

pred 2. svetovno vojno in med njo

Družbeno-  in kulturnozgodovinski okvir in pomen

Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Kosovel, Slutnja

Kosovel, Ekstaza smrti

Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema 

Ekspresionizem; motiv in tema, metafore

Kosovel, Kons 5

 ali

Pesem št. X

Konstruktivizem; satira, montaža

Kosovel, Bori, Tragedija na oceanu

Jarc, Modre dalje, Sejalec v zimi, Jesen

A. Vodnik, Pomladna pesem

Seliškar, Sedmorojenčki

Grum, Dogodek v mestu Gogi  (DB)

Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine  

Dramska tehnika; vloga didaskalij

Kreft, Celjski grofje, Kreature

Jarc, Novo mesto

Pregelj, MatkovaTina  (DB)**

Motivi in tema; ekspresionistične prvine

Slogovna analiza

Pregelj, Thabiti kumi, Plebanus Joannes,

Bogovec Jernej

Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Prežih, Jamnica

Prežihov Voranc, Samorastniki  (DB)**

ali

Boj na požiralniku  (DB)**

Kranjec, Režonja na svojem (DB)**

Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine Slog, simbolika

Motivi in tematika; slog

Refleksivne in lirske prvine

J. Kozak, Maske

Potrč, Na kmetih, Krefli

Kranjec, Strici so mi povedali, Povest o dobrih

ljudeh

Ingolič, Lukarji

Vidmar, Obrazi

Nadaljevanje in preseganje socialnega realizma

Bartol, Alamut

Ciril Kosmač, Tantadruj  (DB) **

Realistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog

Kajuh, Bosa pojdiva

ali

 Slovenska pesem

Bor, Srečanje

ali

Kri v plamenih

Balantič, Zasuta usta

                                                           15 ur

Lirika upora

Motivi in tematika; slog

Motivna in slogovna analiza

Motiv in tematika; slog

Hribovšek, Jabolko na mizi

Kajuh, Kmetova pesem

Hace, Iz komisarjevih zapiskov

Svetovna književnost

po 2. svetovni  vojni

Sartre, Za zaprtimi vrati  (DB)*

ali

Camus, Tujec  (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika

Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika 

Kundera, Neznosna lahkost bivanja

Eco, Ime rože

Fowles, Ženska francoskega poročnika

Calvino, Nevidna mesta

Ionesco, Plešasta pevka 

ali

Beckett, Čakajoč Godota

Garcia Marquez, Sto let samote 

Szymborska, Radost pisanja

                                                           9 ur                       

Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine

Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika

Motivi in tematika; magični realizem

Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada  

Borges, Izmišljije

Marias, Tako belo srce

Brodski, Bukowski, Milosz, Senghor, Skacel,

Pr¾vert, Neruda, pesmi

Brecht, Mati Korajža

Nagrajenci Vilenice

Nobelovci 2. polovice 20. stoletja

Obvezna besedila,  obdobja

Pojmi, prvine za interpretacijo

Prostoizbirna besedila, predlogi

Slovenska književnost po 2. svetovni vojni

PESNIŠTVO

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

Pesniške generacije in njihove poetike

Vodušek, Zapuščeni klavir ali  Zlato tele

ali   

Udovič, Fantazija v mestu na vodi

Kocbek, Deček na drevesu

Motivi in tematika; slog

Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz

Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz

Novy, Slovo

Kocbek, Votlina, Močna rdeča junca

Minatti, Pa bo pomlad prišla, Bolečina nedoživetega

Zlobec, Glas, Tihožitje

Krakar, Poldan, romanje v Kelmorajn

Januš, Brez kategorij

Menart, Croquis

ali

Celuloidni pajac

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

Taufer, Koncert v naravi, Ravnanje žebljev

Grafenauer, Med vekami neba

Fritz, Rime na i

Košuta, Ne izbiraš

Pribac, Valežanska cerkev

T.  Pavček, Še enkrat glagoli

ali

C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

ali

Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII)

Kovič, Južni otok

ali

Psalm

 Intimizem; motivi in tematika; slog, verz 

 Motivi in tematika; simbolika; slog, verz

Osojnik, Šteger, Komelj, pesmi

J. Kovič, Sonetna križanka

Popevka in šanson:

Strniša, Na vrhu nebotičnika

Ježek, N.N. in črna pega čez oči

Makarovič, Teci, punčka, teci

Smolar, Bognedaj, da bi crknu televizor

Mlakar, Vandima

Zajc, Črni deček

ali

Veliki črni bik

Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog in verz

Strniša, Večerna pravljica

ali

Vrba

S. Makarovič, Zeleni Jurij

ali

Kravos, Zamejska žalostna

Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz

Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz

Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine

Šalamun, Stvari

ali

Mrk

ali

Gobice

Modernizem v vsebini in slogu

B. A. Novak, Zima

ali

Jesih, /Grizljal sem svinčnik /.../, sonet

                                                         11 ur

Postmodernizem v vsebini in slogu 

PRIPOVEDNIŠTVO

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Kocbek, Črna orhideja

Tematika in motivika; eksistencialistične prvine (odlomek iz ekranizacije)

Pahor, Mesto v zalivu

Simčič,  Človek na obeh straneh stene

Rožanc, Ljubezen

Zupan, Menuet za kitaro

Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki (odlomek iz filma)

Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler 

Messner, Skurne storije

Zidar, Sveti Pavel

Motivika; družbenokritični realizem; slog

Lainšček, Namesto koga roža cveti

Tomšič, Ostrigeca

Kovačič, Resničnost 

ali

Prišleki

Lipuš, Zmote dijaka Tjaža 

ali

Hieng, Čudežni Feliks

ali

Rebula, Senčni ples 

                                                            10 ur

Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine

Motivi in tematika; pripovedovalec; slog

Motivi in tematika; slog

Motivi in tematika; slog

Jančar, Posmehljivo poželenje

Kovič, Profesor domišljije

Dolenc, Vampir z Gorjancev

Švabič, Ljubavne povesti

Filipčič, Kerubini

Gradišnik, Nekdo drug

Zaplotnik, Pot

Maja Novak, Zverjad

Marjeta Novak, Kako pišejo 

Nela Malečkar, Ne le intervjuji

Aktualen kresnikov nagrajenec

DRAMATIKA

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Torkar, Pisana žoga

Kozak, Afera

Dominik Smole, Antigona

Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine 

Partljič, Moj ata socialistični kulak

Jovanović, Znamke, nakar še Emilija

Flisar, Iztrohnjeno srce

Jesih, Grenki sadeži pravice

Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine

Strniša, Samorog

Jančar, Veliki briljantni valček            

                                                           6 ur                                                 

Moderna groteskna drama

VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

CILJI

1  SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN  TVORJENJE USTNIH BESEDIL

1.1  Pogovori 

POSLUŠANJE 

       Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:

- intervju,

- pogajalni pogovor,                    

- prepričevalni pogovor,

- okroglo mizo.

GOVORJENJE

1.2  Govorni nastopi

POSLUŠANJE

        Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne  nastope:

- radijsko/TV-predstavitev osebe/kraja/izdelka ipd.,

- besedilo ekonomske propagande,

- radijsko/TV-obvestilo,

- radijsko/TV-poročilo o dogodku,

- radijsko/TV-reportažo,

- poljudnoznanstveno oddajo,

- radijsko/TV-oceno dogodka,

- predavanje,

- besedilo politične propagande.

GOVORJENJE

Dijak je po poslušanju zmožen

- poročati

- o okoliščinah pogovora ter 

- o temi in bistvenih podatkih pogovora;

- ugotoviti, ali je pogovor

- raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen,

- uraden ali neuraden;

- razčleniti in vrednotiti

- način pogovarjanja ter

- ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost  replik govorcev;

- povzeti tipične lastnosti obravnavanega pogovora.

Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Dijak je po poslušanju zmožen

- navesti vrsto in temo besedila ter okoliščine govornega nastopa;

- obnoviti/povzeti vsebino besedila;

- razčleniti in vrednotiti

- način govorjenja,

- ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa; 

- povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste.

Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni.                 

2  SPREJEMANJE,  RAZČLENJEVANJE  IN    TVORJENJE  PISNIH  BESEDIL

2.1   Uradna in javna besedila

BRANJE

Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

-  uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

-  uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

-  uradno prošnjo, izjavo, pritožbo,

-  upravno odločbo/pogodbo,

-  javno zahvalo, vabilo in pismo.

Dijak je po branju zmožen

- navesti 

- tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo ter družbeno in čustveno razmerje,

- vrsto in temo besedila,

- bistvene podatke iz besedila;

- podčrtati jezikovne prvine, značilne za besedilno vrsto;

- povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste;

- popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti.

PISANJE

Dijak zna napisati naslednja besedila:

- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

- uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

- uradno prošnjo, izjavo in pritožbo,

- javno pismo, vabilo, zahvalo.

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

BRANJE

Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

- intervju,

- opis naprave in njenega delovanja/ postopka/kraja/poti,

- oznako osebe,

- besedilo ekonomske propagande,

- časopisno obvestilo,

- časopisno poročilo,

- življenjepis,

- zapisnik,

- oceno/kritiko,

- esej,

- poljudnoznanstveni članek,

- znanstveni članek,

- statut/zakon,

- besedilo politične propagande.

Dijak je po branju zmožen

- navesti tvorca in naslovnika ter vrsto in temo besedila;

- obnoviti/povzeti vsebino besedila;

- v besedilu poiskati zahtevane podatke;

- v besedilu prepoznati propagandne prvine;

- besedilu določiti

- funkcijsko zvrst,

- prevladujoči slogovni  postopek,

- ubeseditveno stališče;

- v besedilu/odlomku določiti število povedi in njihovo 

- slovnično,

- pomensko in

- obvestilno povezanost;

- izbrani povedi določiti

- vezanost na sporazumevalne okoliščine, 

- dobesedni pomen in smisel,  

- stavčno in stavčnočlensko zgradbo; 

- izbranim besedam/besednim zvezam določiti

- slovarski in sobesedilni pomen,

- so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne  družine, 

- stilno vrednost,

- izvor,

- besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

- stavčnočlensko vlogo,

- tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno skladenjsko podstavo; 

- v besedilu prepoznati stalne besedne zveze in jim določiti pomen in vlogo;

- prepoznati  tipične lastnosti neumetnostnih in  umetnostnih besedil;

- prepoznati  tipične lastnosti  praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil;

- popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu;  

- zamenjati ponavljajoče se besede z navezovalnimi jezikovnimi prvinami;

- zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi;

- zamenjati prevzete besede z domačimi,

- združevati in strnjevati povedi.

PISANJE

Dijak zna napisati naslednja besedila:

- opis,

- oznako osebe,

- življenjepis,

- zapisnik,

- referat,

- poročilo o tem, kar je slišal/videl/bral/doživel,

- oceno tega, kar je slišal/videl/bral/doživel,

- šolski esej.

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

VSEBINE, POJMI

CILJI

1  OBRAVNAVA BESEDIL

Dijak je zmožen

- samostojno povzeti tipične lastnosti

- besedilnih vrst,

- funkcijskih zvrsti,

- slogovnih postopkov,

- besednih vrst,

- stavčnih členov;

- navesti

- faze sporočanja ter jih ponazoriti,

- besedilne vrste in njihove tipične lastnosti,

- funkcijske zvrsti in njihove tipične lastnosti,

- slogovne postopke in njihove tipične  lastnosti,

- besedne vrste in njihove značilnosti,

- stavčne člene in njihove značilnosti,

- pomenska razmerja med besedami in jih ponazoriti s primeri;

- ločiti

- uradno besedilo od neuradnega,

- zasebno besedilo od javnega,

- vljudno besedilo od nevljudnega,

- umetnostno besedilo od neumetnostnega,

- strokovno besedilo od publicističnega,

- prikazovalno besedilo od propagandnega,

- opisno,  pripovedno, obvestilno, razlagalno in utemeljevalno besedilo,

- subjektivno besedilo od objektivnega,

- tvorno poved od trpne,

- stalno besedno zvezo od proste,

- domačo besedo od prevzete,

- tvorjenko od netvorjenke.

2  TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

Dijak zna ponazoriti in v  besedilu najti naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

- črka, glas, glasovni sklop, zlog, morfem, beseda, besedna zveza, stavek, poved, besedilo;

- samoglasnik, soglasnik, zveneči/nezveneči glas, naglas, intonacija, poudarek;

- narečna beseda, strokovni  izraz/termin, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna družina, koren, frazem, stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda;  

- netvorjenka, tvorjenka, podstava, obrazilo, izpeljanka, sestavljenka, zloženka, sklop;

- osnova, končnica,  samostalniška beseda, samostalnik, samostalniški zaimek, posamostaljeni pridevnik, pridevniška beseda, pridevnik, pridevniški zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, členek, medmet;

- povedek, osebek, predmet, prislovno določilo, levi/desni prilastek, povedkovo določilo, priredje, podredje, glavni  in odvisni stavek, premi in odvisni govor;

- sporočevalec/tvorec, naslovnik, okoliščine, kod/jezik, prenosnik, govorno  dejanje, sporočilni namen, pomen/smisel;

- uradni jezik, državni jezik, dvojezičnost (bilingvizem), jezikovna asimilacija. 

Dijak je zmožen uporabljati temeljne slovenske in mednarodne jezikoslovne izraze pri interpretaciji besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah.    

3  VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN   PRETEKLOSTI

Dijak pozna

- zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji;

- položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu;

- načela jezikovne politike in kulture v Republiki  Sloveniji;

- socialne zvrsti in podzvrsti ter okoliščine za njihovo rabo;

- posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika;

- značilnosti najstniškega slenga;

- merila za prevzemanje tujih besed v slovenski jezik;

- razvoj slovenskega knjižnega jezika:

- jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini,

- jezik in slog nekaterih starejših slovenskih umetnostnih besedil,

- mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

4  TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

Dijak pozna

- temeljna pravorečna pravila:

- glasove slovenskega knjižnega jezika,

- izgovor glasov v posebnih položajih;

- temeljna pravopisna pravila:

- zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

- rabe velike in male začetnice,

- deljenja besed,

- pisanja prevzetih besed,

- rabe ločil,

- pisanja skupaj in narazen oz. z vezajem.  

Dijak zna:

- zapisati glasove/glasovne sklope,

- določiti naglasno mesto v besedi,

- deliti besede,

- zapisati pravilno začetnico v besedi,

- pisati prevzete besede,

- pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.

VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

       CILJI

 1  RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA V DIALOGU

BRANJE  IN POSLUŠANJE

-   Dijaki so sposobni poslušati, prebrati in  interpretirati literarna besedila, in sicer:

- besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do druge polovice 20. stoletja,

- besedila za domače branje,

- besedila iz napovedanega maturitetnega sklopa.

-   Po branju so sposobni izraziti svoje doživetje  prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave. 

-  Sposobni so razčleniti literarno besedilo. To dokažejo s poglobljenim razumevanjem literarnega  besedila in uporabo prvin za interpretacijo.

Dijaki znajo:

- samostojno opazovati literarno besedilo, poimenovati in razčleniti motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...);

- razčleniti določene oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotoviti njihovo vlogo v besedilu;

- primerjati določene prvine dveh ali več umetnostnih besedil;

- smiselno uporabiti primerne dodatne vire (npr. spremne besede) in se nanje sklicevati pri utemeljevanju in razlagi. 

-  Sposobni so vrednotiti spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del; to dokažejo z

- navajanjem zunajliterarnih argumentov (sklicujejo se na pričakovanja, izkušnje, znanje);

- navajanjem znotrajliterarnih argumentov (svojo sodbo utemeljijo s strukturnimi prvinami  besedila).              

2  RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI  LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S  TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH  BESEDIL

GOVORJENJE

PISANJE  

-  Dijaki so sposobni pripraviti govorni nastop  o   poljubnem literarnem besedilu.

To dokažejo tako, da znajo

- povedati doživetje ob domačem branju,

- poročati o prebrani knjigi,

- komentirati prebrano literarno delo,

- primerjati dve prebrani deli in ju vrednotiti.

Pri tem upoštevajo zakonitosti govornega nastopanja; spoznajo jih pri jezikovnem pouku.

-  Dijaki poznajo posebnosti govorne interpretacije  leposlovnih besedil; to dokažejo

- z deklamacijo/recitacijo krajšega literarnega   besedila po svoji izbiri.         

-   Dijaki so zmožni napisati drugotna besedila ob  prebranih literarnih delih, v katerih opišejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo in primerjajo svoje bralno doživetje.

-  Dijaki znajo napisati:

- doživljajski spis, povezan s prebranimi besedili,

- obnovo,

- oznako literarnih oseb, prostora, časa...,

- dnevnik branja,

- poročilo o domačem branju,

- interpretacijo prebranih besedil z razlago in utemeljitvijo bralnega doživetja,

- razpravljalni esej,

- interpretativni esej.      

1  Dijaki znajo samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri (družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne  smeri, zvrsti  in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil)  v okviru obveznega programa  od antike do slovenske in svetovne knjiŽevnosti druge polovice 20. stoletja.

2  poznajo temeljne literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme, navedene v  rubriki  Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C).  Sposobni  so jih opisati, definirati in poimenovati.             

 3  literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko znanje  znajo  smiselno uporabiti pri interpretaciji, primerjavi in vrednotenju besedil.

OBVEZNA BESEDILA IN OBDOBJA

   POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti

Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti

Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

Jezik in slog v književnosti. Literarna veda  

Antična književnost

Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka, zrsti in vrste

Homer, Iliada

ali

Odiseja

Mit o trojanski vojni. Antični ep -- značilnosti, homerska primera, heksameter

Sofoklej, Antigona  (DB)*

ali

Kralj Ojdip  (DB)*

Rimska lirika. Katul, Blagoslov ljubezni,

Horacij, Epoda

Antično gledališče

Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame,  enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza

Antična ljubezenska lirika

Biblija

Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije

Zgodbe Svetega pisma (Klasje)   (DB)

Prilika o izgubljenem sinu

Iz globočine

Visoka pesem

Prilika

Psalm

Tematika. Primera. Paralelizem

Orientalske književnosti starega in srednjega veka

Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu

Časovno-prostorska umestitev

Zgodba; oblikovne značilnosti

Srednji vek

Kulturnozgodovinski oris

Dante, Božanska komedija 

Brižinski spomeniki (II)

Versko-alegorični ep; zunanja in notranja zgradba

Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta

Renesansa

Zgodovinske ter duhovno-  in kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti

Petrarca, O blažen bodi čas

Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu 

Shakespeare, Hamlet  (DB)*

ali

Romeo in Julija  (DB)*

Petrarkizem; sonet

Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje

Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija.

Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga. Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev

Cervantes, Don Kihot  (DB)*

Roman – parodija na viteške romane

Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -- idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost

Slovenska reformacija, protireformacija in barok

Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen

Trubar,  En regišter … ena kratka postila

Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike tožba inu molitev

ali 

Ta prva božična pejsen ,1563 (neznani avtor)  

Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog

Protestantska verzifikacija

Nabožna verzifikacija

Dalmatin in drugi protestantski pisci

Svetokriški, Na noviga lejta dan

Pomen

Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine

Ljudsko slovstvo

Lirska pesem

Od Lepe Vide

Rošlin in Verjanko

ali

Peter Klepec

Vrste, značilnosti

Motivne in oblikovne značilnosti

Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost

Baladne prvine

Ljudska pripovedka

Evropski klasicizem in razsvetljenstvo

Molière, Tartuffe ali Namišljeni bolnik

Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki

Komedija, vrste komičnosti, liki 

Razsvetljenstvo na Slovenskem

Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto 

Vodnik, Dramilo  ali  Zadovoljni Kranjec

Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi  (DB)

Začetki slovenskega gledališča

Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba Komedija. Vrste komičnosti. Satirične prvine

Evropska romantika

Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika

Goethe, Trpljenje mladega Wertherja 

Pisemski roman, svetobolje 

Byron, Romanje grofiča Harolda

ali

Puškin, Jevgenij Onjegin

Heine, Lorelei

Lermontov, Jadro

ali

Puškin, A. P. Kernovi

Leopardi, Sam sebi

Epsko-lirska pesnitev, byronizem

Roman v verzih; odvečni človek

Lirska balada

Ideja, prispodobe in simboli

Motiv, ideja 

Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta  

Romantika na Slovenskem

Prešeren, Slovo od mladosti

Sonetje nesreče (predvsem 1., 5., 6. sonet)

Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8.  in 15. sonet)

Pevcu

Nezakonska mati

Zdravljica

Krst pri Savici  (DB)

Hčere svet ali Učenec

Neiztrohnjeno srce

Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir;  predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo

Prešeren, osebnost in delo

Romantično občutje; elegija;  slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca

Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba

Sonetni venec, zgradba

Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit); metaforika

Zgradba pesmi, slogovne značilnosti  (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja

Tematika. Vložnica, slog in verz

Ideje, oblika

Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje

Lirske, epske in dramske prvine

Interpretacije Krsta

Romanca. Motivi, slog, verz

Balada. Motivika, zgradba, sporočilo

Evropski realizem in naturalizem

Flaubert, Gospa Bovary (DB)*

ali

Dostojevski, Zločin in kazen  (DB)*

ali

Tolstoj, Vojna in mir  (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki

Pripovedništvo. Dramatika

Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje 

Objektivni realizem; pripovedna tehnika

Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme

Realistični zgodovinski roman; ideje

Zola, Beznica

Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje

Gogolj, Plašč 

ali

Maupassant, Nakit  

Ibsen, Strahovi

ali

Nora

ali

Gogolj, Revizor

Realistična novela: motivi  in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

Mali človek. Groteskne prvine

Značilnosti novele

Realistično- naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje

Tezna drama; analitična tehnika

Realistična dramska satira

Med romantiko in realizmom na Slovenskem

Značilnosti obdobja.Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za  nacionalnokulturni razvoj

Jurčič, Deseti brat  (DB)*

Začetki slovenskega romana. Zgradba (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine

Jurčič, Telečja pečenka

ali

Jenko, Tilka

Kersnik, Jara gospoda  (DB)*

Tavčar, Visoška kronika  (DB)*

ali

Cvetje v jeseni  (DB)*

Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

Gregorčič, Človeka nikar

Aškerc, Mejnik

Začetki slovenske novele; motivi

Značajevka/obraz

Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog

Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog

Motivi in tematika. Zgradba, slog

Pesništvo med romantiko in realizmom

Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz;  podobe v  posameznih obrazih

Refleksivna pesem; prvine psalma

Balada; epske in dramske prvine

Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem 

Baudelaire, Tujec, 

                   Sorodnosti

Baudelaire, Omamljaj se

ali

Verlaine, Jesenska pesem

Wilde, Saloma  (DB)*

ali

Čehov, Češnjev vrt  (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika.

Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike

Pesem v prozi; motiv in ideja

Simbolizem; simboli, sinestezije

Dekadenčne ideje; pesem v prozi

Zvočnost; impresionizem

Novoromantična dramatika:  motivi in teme, zgradba,  dramske vrste

Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog 

Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma Impresionistični slog

Slovenska moderna

Kette, Na trgu

Murn, Pesem o ajdi

ali

Ko dobrave se mrače

Cankar, Na klancu  (DB)*

ali

Martin Kačur  (DB)*

Cankar, Kurent

ali

Hlapec Jernej in njegova pravica

Cankar, Hlapci  (DB)*

ali

Za narodov blagor  (DB)*

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste

Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki; personifikacija

Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika

Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe

Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana

Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba

Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba 

Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizem)

Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira

Tematska in idejna analiza; satira; zgradba 

Cankar, Podobe iz sanj  -- Kostanj posebne sorte

ali

Gospod stotnik

Župančič, Duma ali  Z vlakom

Gradnik, Pisma (1.,  5., 7. pesem)

Izidor Cankar, S poti 

Tematika zbirke

Črtica; slogovna analiza; simbolika  

Motivi in teme; zgradba, verz, ritem

Tematika; lirski subjekt; podobe, verz 

Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza

Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno

Garcia Lorca, Vitezova pesem

ali  

Mesečna romanca  

Proust, Combray

ali

Joyce, Ulikses

Kafka, Preobrazba

Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti

Nadrealizem; motivi; simbolika barv

Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi, nadrealizem

Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin 

Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji  monolog

Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi

Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

Kosovel, Slutnja

Kosovel, Ekstaza smrti

Kosovel, Kons 5

ali

Pesem št.X

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema

Ekspresionizem; motiv in tema, metafore 

Konstruktivizem; satira, montaža

Grum, Dogodek v mestu Gogi  (DB)

Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine Dramska tehnika; vloga didaskalij

Pregelj, Matkova Tina  (DB)**

Prežihov Voranc, Samorastniki  (DB)**

ali

Boj na požiralniku  (DB)**

Motivi in tema; ekspresionistične prvine; slogovna analiza 

Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine; slog, simbolika

Kranjec, Režonja na svojem  (DB)**

Ciril Kosmač, Tantadruj  (DB)**

Motivi in tematika; slog

Rrefleksivne in lirske prvine

Nadaljevanje in preseganje socialnega realizma

Realistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog

Kajuh, Bosa pojdiva

ali

Slovenska pesem

Bor, Srečanje

ali Kri v plamenih

Balantič, Zasuta usta

Lirika upora

Motivi in tematika; slog

Motivna in slogovna analiza

Motiv in tematika; slog

Svetovna književnost po 2. svetovni vojni

Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)*

ali

Camus, Tujec (DB)*

Ionesco, Plešasta pevka

ali     

Beckett, Čakajoč Godota

Marquez, Sto let samote  

Szymborska, Radost pisanja

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste 

Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika

Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika

Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine

Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika

Motivi in tematika; magični realizem

Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada

Slovenska književnost po 2. svetovni vojni

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen;  književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste

PESNIŠTVO

Vodušek, Zapuščeni klavir

ali

Zlato tele

ali

Udovič, Fantazija v mestu na vodi

Kocbek, Deček na drevesu

Menart, Croquis

ali

Celuloidni pajac

Pesniške generacije in njihove poetike

Motivi in tematika; slog

Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz

Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

T. Pavček, Še enkrat glagoli

ali

C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

ali

Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII)

Intimizem; motivi in tematika; slog, verz

Kovič, Južni otok

ali

Psalm

Zajc, Črni deček

ali

Veliki črni bik

Strniša, Večerna pravljica

ali

Vrba

Motivi in tematika; simbolika; slog, verz

Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog, verz

Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz

S. Makarovič, Zeleni Jurij

ali

Kravos, Zamejska žalostna

Šalamun, Stvari

ali

Mrk

ali

Gobice

B. A. Novak, Zima

ali

Jesih, /Grizljal sem svinčnik/.../, sonet 

Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz

Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine

Modernizem v vsebini in slogu

Postmodernizem v vsebini in slogu   

PRIPOVEDNIŠTVO

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Kocbek, Črna orhideja

Zupan, Menuet za kitaro

Zidar, Sveti Pavel

Tematika in motivika; eksistencialistične prvine

Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki

Motivika; družbenokritični realizem; slog

Kovačič, Resničnost 

ali    

Prišleki 

Lipuš, Zmote dijaka Tjaža

ali

Hieng, Čudežni Feliks

ali

Rebula, Senčni ples

Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine

Motivi in tematika; pripovedovalec; slog

Motivi in tematika; slog

Motivi in tematika; slog 

DRAMATIKA

Dominik Smole, Antigona

Jesih, Grenki sadeži pravice

Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste

Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine 

Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine 

Jančar, Veliki briljantni valček

Moderna groteskna drama