SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (šolska oziroma dualna organizacija)

IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINA

Izpitni katalog za slovenščino je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji dne 18. 12. 2003.

VSEBINA

UVOD

  1. SPLOŠNI CILJI POUKA
  2. CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA
  3. IZPITNI STANDARD
  4. ZGRADBA IZPITA
  5. TRAJANJE IZPITA
  6. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE
  7. SHEMA IZPITA

 

UVOD

Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje, vsebino in načine preverjanja na zaključnem izpitu. V katalogu so navedeni splošni cilji poučevanja tega predmeta in cilji preverjanja znanja na zaključnem izpitu; temeljijo na učnem načrtu v obsegu 213 ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.

V prvem delu kataloga so opisani cilji pouka in zaključnega izpita, sledi opis zaključnega izpita, vrednotenje in ocenjevanje.

1. SPLOŠNI CILJI POUKA

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.

– Zavedajo se, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo svoje misli, občutja, hotenja in ustvarjalnost, pa tudi razumejo sebe in druge ter navezujejo in ohranjajo stike z drugimi ljudmi.

– Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete, pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine.

– Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi položaj drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.

2. Pri sporazumevanju dijaki uporabljajo govornemu položaju ustrezno socialno zvrst in podzvrst; v ustreznih govornih položajih si prizadevajo govoriti knjižno.

3. Dijaki sodelujejo v pogovorih, poslušajo (gledajo) in berejo različna besedila ter ustno in pisno izražajo svoje misli, doživetja, čustva, stališča in ustvarjalnost.

– Z različnimi sogovorci se pogovarjajo vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih ter izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo.

– Usposabljajo se za sporazumevanje v svojem poklicu – v strokovnih zadevah s sodelavci in strankami.

– Različna besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično; dobljene podatke iz besedil se naučijo uporabljati v vsakdanjem življenju.

– Tvorijo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

4. Dijaki razvijajo in ohranjajo tudi pozitivno razmerje do leposlovja ter ob branju in pogovoru o književnih delih oblikujejo lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot.

5. Pri poslušanju in branju umetnostnih besedil se oblikujejo v doživljajsko usmerjene bralce; razvijajo zmožnost branja književnih besedil; ta se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah doživetja, in spoznanju, da je branje književnosti lahko vir estetskega užitka.

6. Dijaki spoznajo najbolj osnovne literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme, potrebne za    interpretacijo prebranih leposlovnih besedil.

2. CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

SPLOŠNI CILJI

– V skladu s cilji pouka omogočiti doseganje čim višje ravni ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega ustnega in tudi pisnega sporazumevanja.

– Zagotavljati standard sporazumevalne zmožnosti, potrebne v poklicnem okolju in v širši družbeni skupnosti.

OPERATIVNI CILJI

Ugotoviti zmožnost učinkovitega sporazumevanja in obvladovanja dejavnosti, navedenih v učnem načrtu; le-to kandidat dokaže:

1. s pisnim izdelkom, v katerem dokaže

– razumevanje prebranega/poslušanega neumetnostnega besedila in

– zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila;

2. s pogovorom na ustnem delu izpita, v katerem

– zagovarja svoj pisni izdelek (utemelji svoje odgovore, prepozna napake, jih popravi     in utemelji popravke);

– izrazi in utemelji svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnega besedila.

3. IZPITNI STANDARD

JEZIK

1 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

 

 

1.1 Pogovori

POSLUŠANJE

Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:

– neuradne pogovore,

– uradne pogovore s strankami,

– uradne pogovore s poslovnimi

partnerji.

 

 

 

GOVORJENJE

 

 

1.2 Govorni nastopi

 

POSLUŠANJE

Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:

– predstavitev osebe/kraja/poti,

– opis predmeta,

– opis naprave in njenega delovanja,

– besedilo ekonomske propagande,

– navodilo za delo/opis delovnega             postopka,

– poljudnoznanstveno oddajo,

– vest o zanimivostih.

 

 

 

GOVORJENJE

 

 

 

 

Dijak je po poslušanju zmožen

– poročati

– o okoliščinah pogovora ter

– o temi in bistvenih podatkih pogovora;

– ugotoviti

– ali je pogovor uraden ali neuraden,

– ali so sogovorci enakovredni/neenakovredni;

– razčleniti in vrednotiti

– način pogovarjanja ter

– ustreznost, razumljivost in jezikovno        pravilnost pogovora.

 

 

Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

 

 

 

Dijak je po poslušanju zmožen

– navesti vrsto in temo besedila,

– obnoviti/povzeti vsebino besedila;

– povzeti tipične lastnosti obravnavane    besedilne vrste.

 

 

 

 

 

 

 

Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni.

2 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN

TVORJENJE PISNIH BESEDIL

 

 

 

2.1 Uradna in javna besedila

 

 

BRANJE

Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

– uradni pozdrav (na razglednici);

– uradno voščilo, čestitko, obvestilo,

– vabilo, zahvalo, opravičilo,

– potrdilo, pooblastilo,

– prošnjo, pritožbo;

– javno vabilo,

– javna obvestila (vozni red, telefonski imenik, kazalo, vremensko napoved, RTV-program, teleteks, športni in kulturni program).

 

Dijak je po branju zmožen

– navesti

– tvorca in naslovnika,

– vrsto in temo besedila,

– bistvene podatke iz besedila,

– najti zahtevani podatek,

– določiti

– ali je besedilo uradno/neuradno/javno,

– besedilno vrsto;

– popraviti besedilo in svoje popravke    utemeljiti.

PISANJE

 

Dijak zna napisati naslednja besedila:

– uradni pozdrav (na razglednici);

– uradno voščilo, čestitko, obvestilo,

vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo,    pooblastilo, prošnjo;

– izpolniti:

prijavnico, naročilnico, poštne in bančne    obrazce.

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

 

 

 

2.2 Strokovna in publicistična besedila

 

BRANJE

Dijak je zmožen prebrati naslednja          besedila:

– opis predmeta/kraja/poti,

– vest o zanimivostih,

– besedilo ekonomske propagande,

– časopisno poročilo,

– pripoved o življenju znanih Slovencev              in drugih znanih ljudi,

– navodilo za delo/opis delovnega              postopka,

– strokovno poročilo,

– delovni dnevnik,

– mali oglas,

– opis naprave in njenega delovanja.

 

 

 

 

Dijak je po branju zmožen

– navesti vrsto in temo besedila;

– obnoviti/povzeti vsebino besedila;

– v besedilu poiskati zahtevane podatke;

– v besedilu prepoznati propagandne prvine;

– izbranim besedam/besednim zvezam določiti

so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste    besedne družine,

– v besedilu prepoznati stalne besedne zveze    in jim določiti pomen in vlogo;

– prepoznati tipične lastnosti strokovnih    besedil;

– popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/

nepravilnosti v besedilu;

– zamenjati ponavljajoče se besede z    navezovalnimi jezikovnimi prvinami;

– zamenjati slogovno zaznamovane besede z

 nezaznamovanimi;

– zamenjati prevzete besede z domačimi,

– združevati in strnjevati povedi.

 

PISANJE

Dijak zna napisati naslednja besedila:

– opis predmeta/naprave in njenega

delovanja/delovnega postopka/navodilo za    delo,

– mali oglas,

– obnovo tega, kar je slišal/videl/bral,

– življenjepis,

– delovni dnevnik,

– oceno tega, kar je slišal/videl/bral,

– strokovno poročilo.

 

Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

1 OBRAVNAVA BESEDIL

Dijak je zmožen

– povzeti tipične lastnosti besedilnih vrst;

– ločiti

– uradno besedilo od neuradnega,

– zasebno besedilo od javnega,

– vljudno besedilo od nevljudnega,

– umetnostno besedilo od neumetnostnega,

– strokovno besedilo od publicističnega,

– prikazovalno besedilo od propagandnega,

– stalno besedno zvezo od proste,

– žargonski izraz od nežargonskega        strokovnega,

– domačo besedo od prevzete.

 

2 TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

 

 

 

 

 

Dijak je zmožen pri razčlembi besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

– črka, glas, beseda, besedna zveza, stavek,    poved, besedilo;

– samoglasnik, soglasnik, naglas;

– narečna beseda, strokovni izraz/termin,    žargonski izraz, sopomenka, protipomenka,    nadpomenka, podpomenka, besedna    družina, stilno    nezaznamovana/zaznamovana beseda,    domača beseda, prevzeta beseda, stalna    besedna zveza;

– tvorjena/netvorjena beseda;

– sporočevalec, naslovnik, okoliščine;

– uradni jezik, državni jezik.

 

3 TEMELJNA PRAVOREČNA IN

PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA    KNJIŽNEGA JEZIKA

Dijak pozna

– temeljna pravorečna pravila:

– izgovor glasov slovenskega knjižnega        jezika,

– temeljna pravopisna pravila:

– zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih

sklopov s črkami,

– rabe velike in male začetnice,

– deljenja besed,

– pisanja prevzetih besed,

– rabe ločil,

– pisanja skupaj in narazen/z vezajem.

Dijak zna

– zapisati glasove/glasovne sklope,

– določiti naglasno mesto v besedi,

– deliti besede,

– zapisati pravilno začetnico v besedi,

– pisati prevzete besede,

– pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.

4 VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI

 

 

 

Dijak pozna

– zakonsko postavitev slovenščine in drugih

jezikov v Republki Sloveniji;

– položaj slovenščine v zamejstvu in    izseljenstvu;

– okoliščine za rabo knjižnih in neknjižnih,    žargonskih in nežargonskih izrazov, slenga;

– posebnosti svojega narečja/pokrajinskega    jezika;

– značilnosti najstniškega slenga.

Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

 

KNJIŽEVNOST

 

SPREJEMANJE UMETNOSTNIH BESEDIL

Dijaki sprejemajo umetnostna besedila v skladu s svojo recepcijsko zmožnostjo in po načelu življenjske bližine, da bi ohranjali in razvijali osebne, kulturne ter družbene vrednote.

 

BRANJE IN POSLUŠANJE UMETNOSTNIH BESEDIL

Dijaki berejo in poslušajo umetnostna besedila.

 

 

POGOVARJANJE IN GOVORNO NASTOPANJE

Dijaki izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil v pogovoru in v govornem nastopu.

 

 

 

Dijak je zmožen ohranjati in razvijati osebne, kulturne ter družbene vrednote.

 

 

 

 

 

Dijak je zmožen pravilno pravorečno, smiselno in tekoče brati.

 

 

 

  • Dijak je zmožen v pogovoru in v govornem nastopu izraziti svoje doživljanje in razumevanje prebranih ali slišanih besedil.
  • V skladu s svojo recepcijsko stopnjo je zmožen izraziti lastna stališča o teh besedilih (vrednotiti besedila in njihove prvine).
  • Svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje utemeljuje.
  • O prebranih ali slišanih umetnostnih besedilih se je zmožen pogovarjati s sogovorci.
  • Govorni nastop je zmožen izvesti povsem samostojno.

PISANJE

Dijaki pišejo besedila, v katerih izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil.

 

  • Dijak je zmožen izraziti svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranih ali slišanih umetnostnih besedil v pisnem izdelku (doživljajski spis, vodena imterpretacija).
  • Svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje utemeljuje.

 

PREPOZNAVANJE IN OPISOVANJE TEMELJNIH LITERARNOZGODOVINSKIH ZNAČILNOSTI

Dijaki prepoznavajo in opisujejo tiste temeljne literarnozgodovinske značilnosti, ki jim pomagajo k boljšemu razumevanju umetnostnih besedil.

 

 

 

 

– Dijak je zmožen povezati značilnosti dobe in smeri ter dejstva iz življenja in dela avtorjev s prebranimi ali slišanimi umetnostnimi besedili.

 

PREPOZNAVANJE IN OPISOVANJE TEMELJNIH LITERARNIH PRVIN

Dijaki prepoznavajo in opisujejo tiste temeljne literarne prvine, ki jim pomagajo bolje razumeti in interpretirati umetnostna besedila.

 

  • Dijak je zmožen prepoznati literarno prvino.
  • Dijak je zmožen opisati literarno prvino.

– Dijak je zmožen v vodenem pogovoru ali v       pisni vodeni interpretaciji uporabljati temeljne       literarnoteoretske pojme.

 

Književna besedila

Peter Klepec – ljudska pripovedka

Zeleni Jurij – ljudska pesem

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Prešeren, Krst pri Savici (Uvod)

Levstik, Martin Krpan

Jenko, Tilka

Jurčič, Sosedov sin

Kersnik, V zemljiški knjigi

Tavčar, Cvetje v jeseni

Cankar, Kostanj posebne sorte

Župančič, Z vlakom

Kosovel, Ekstaza smrti

Prežihov Voranc, Boj na požiralniku ali Samorastniki

Kranjec, Režonja na svojem

Menart, Nežnost v mraku

Minatti, Nekoga moraš imeti rad

Pavček, Pesem o zvezdah

Zidar, Sveti Pavel

ali druga besedila v skladu z naslednjim didaktičnim navodilom za pouk književnosti v srednjem poklicnem izobraževanju: “Vsebina je sredstvo za doseganje ciljev; ni predpisana, temveč priporočena. Namesto predlaganih umetnostnih besedil lahko učitelj izbere druga, če lahko dijaki ob njih dosežejo iste cilje.“

Besedilo domačega branja, ki ga izbere kandidat.

Prvine književnih besedil

Snov, motiv, tema, ideja, književna oseba, književni prostor, književni čas, zgradba, dogajanje, zgodba; lirska pesem, epska pesem, pripovedka, povest, roman, novela, črtica, tragedija, komedija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza, pesnik, pisatelj, dramatik.

4. ZGRADBA IZPITA

Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

 

Pisni del obsega:

– branje/poslušanje neumetnostnega (strokovnega/uradovalnega) besedila (približno 400 besed),

– pisno razčlenjevanje tega besedila,

– tvorjenje (pisanje) neumetnostnega (uradovalnega) besedila.

 

Ustni del izpita obsega:

– zagovor pisnega dela izpita,

– pogovor o prebranem književnem besedilu:

– ob odlomku na izpitnem listu in

– o književnem besedilu za domače branje.

 

Na izpitnem listku so:

– navodilo, naj kandidat svoj pisni izdelek zagovarja (kopija kandidatovega pisnega izdelka je priloga);

– navodilo, naj kandidat izrazi in utemelji svoje razumevanje odlomka književnega besedila;

– navodilo, naj kandidat izrazi svojo bralno izkušnjo ob književnem besedilu domačega branja.

 

Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita.

5. TRAJANJE IZPITA

Pisni del izpita obsega 90 minut in ustni del izpita do 20 minut. Kandidat ima pravico, da se na ustnem delu izpita 20 minut pripravlja na odgovor.

Naloge za pisni in za ustni del izpita sestavi aktiv učiteljev slovenščine na šoli, ki jo je kandidat obiskoval. Pisni izpit ovrednoti učitelj, ki je kandidata poučeval. Ustni izpit kandidat opravlja pred komisijo, izpraševalec oziroma ocenjevalec je praviloma učitelj slovenščine, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku.

6. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

Merila za ocenjevanje pisnega izdelka (= 50 točk)

1. razčlemba prebranega/poslušanega besedila (25 točk)

2. pisanje neumetnostnega besedila (25 točk)

sestava besedila: pomenska

pragmatična

besedno-slovnična

tvarna

 

Merila za vrednotenje ustnega izpita (= 50 točk)

 

Jezik (15 točk)

Književnost (30 točk)

 

Kultura dialoga (5 točk)

7. SHEMA IZPITA

ZGRADBA

TRAJANJE

MOŽNO ŠTEVILO TOČK

DOSEŽENO ŠTEVILO TOČK

PISNI DEL

90 minut

50

 

Razčlemba prebranega/poslušanega neumetnostnega besedila

Pisanje neumetnostneda besedila

 

25

25

 

USTNI DEL

20 minut

50

 

Zagovor pisnega dela

Razumevanje prebranega odlomka književnega besedila, utemeljevanje

Doživljanje in vrednotenje književnega besedila domačega branja, utemeljevanje

Upoštevanje kulture dialoga

 

15

15

 

15

 

5