SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: AVTOLIČAR

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 64. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 31.3. 2003.

1. Ime predmeta

PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA

2. Izpitni cilji

Na izpitu ocenjujemo:

stopnjo praktične usposobljenosti na poklicnem področju,
povezanost strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj,
ustrezen pristop in izbiro tehnoloških postopkov pri opravljanju nalog,
uporabo ustreznih merilnih in kontrolnih postopkov,
upoštevanje predpisov s področja varstva pri delu in varstva okolja,
racionalno rabo energije, materiala in časa.

3. Priporočila za uporabo

Izpitna enota izdelek z zagovorom zajema samostojno izdelavo izdelka (enostavnega sklopa) oziroma opravljanja storitve, ki se oceni. Ocenjevanje temelji na doseženi povezanosti kandidatovih psihofizičnih, motoričnih in intelektualnih sposobnosti, kulture dela in delovnih izkušenj.

Izbor izdelkov/storitev za izpitno enoto je možno izbirati iz predlaganega seznama oziroma iz razširjenega nabora na podobnem nivoju zahtevnosti. Navedeni izdelki/storitve služijo izpitnemu odboru kot vodilo o primernosti in tehnoloških zahtevah posamezne vrste izdelka/storitve, zato je možno za vmesni preizkus ali zaključni izpit uporabiti izdelavo drugega primerljivega izdelka/storitve. Vsi izdelki /storitve, navedeni v tem katalogu, so opisani informativno.

Izpitne izdelke/storitve oziroma delovne preizkuse določi izpitni odbor. Priporočamo, da izpitni odbor izda sklep o vrstah izpitnih nalog, eventualni pripravi polizdelkov po predloženi dokumentaciji in drugih pogojih, ki jih mora izpolniti kandidat.

Za pravilno razumevanje tehnoloških zahtev je potrebno upoštevati doseženo stopnjo kandidatovega znanja, zato naj izpitni odbor pri izbiri nalog upošteva:

da naloga ni serijski izdelek obratovalnice,
da naloga ni kopija obstoječih izdelkov,
da naloga ni del tekočega proizvodnega programa obratovalnice.

Zagovor je vezan predvsem na izdelek /storitev in naj bo sestavljen iz:

opisa pravilne uporabe materialov,
zagovora varnostnih meril pri izdelavi,
opisa postopka dela.

Kandidat mora izpitni komisiji predložiti dnevnike praktičnega dela vseh let izobraževanja.

Znanja, ki so opredeljena v tem katalogu, so razdeljena v dve osnovni skupini: izdelki /storitve, primerni za vmesni preskus znanja, in izdelki/storitve, primerni za zaključni izpit.

4. Znanja, ki se preverjajo na vmesnem preizkusu

Pri vmesnem preizkusu lahko preverjamo praktična znanja in spretnosti, pridobljene v procesu praktičnega izobraževanja :

z individualnim izpitnim delom oziroma enotnim izpitnim delom,

4.1. Trajanje vmesnega preizkusa

Vmesni preizkus traja do 7 ur ter zajema izdelavo izpitnih nalog, tehnične dokumentacije in ustni zagovor.

4.2. SEZNAM IZDELKOV/STORITEV, PRIMERNIH ZA VMESNI PREIZKUS

IZDELEK oziroma STORITEV	OPIS	TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
Priprava vozila	Kandidat
priprava površine za nanašanje kita z lopatico, nanašanje kita za brizganje in nanašanje predlaka brušenje kita za lopatico, zakrivanje neličanih delov vozila nanašanje kita ali predlaka	z ročno in strojno obdelavo površino ustrezno pripravi; napake na površini pokrije s kitom, površino obrusi in jo pripravi (primerno zaščiti neobdelovano površino) za brizganje predlaka, pri nanašanju kita za brizganje ali predlaka mora obdelovano površino očistiti ter razmastiti in zaščititi dele vozila, ki jih ni potrebno obdelovati, izbere ustrezno brizgalko, si pripravi dvokomponentni kit ali predlak po ustreznem mešalnem razmerju in ga nanese na površino v določeni debelini;	dokument: delovni nalog; ustrezna izbira materialov, orodja in strojev glede na zaporedje delovnih postopkov; pravilna uporaba avtoličarskih materialov po navodilih proizvajalcev: ravilno mešalno razmerje kita in trdilca, rušenje kita z ustreznimi brusnimi papirji po določenem vrstnem redu; pravilna zaščita površine z lepilnim trakom, papirjem in ostalimi pripomočki, natančno mešanje kita za brizganje s trdilcem (uporaba mešalne palice za prostorninsko mešanje); naravnanje brizgalke za nanašanje pred uporabo (tlak, količina materiala), upoštevanje časa odzračevanja med nanosi;
brušenje kita za brizganje ali predlaka priprava površine za barvni prehod (preliv) pri kovinskih ali akrilnih avtolakih	za brušenje predlaka ali kita za brizganje je potrebno izbrati ustrezno brusilko in brusno sredstvo, površino je potrebno pravilno in natančno obrusiti,	suho strojno brušenje predlaka ali kita za brizganje (pri uporabi papirja za suho brušenje) nato mokro brušenje z vodobrusnim papirjem in vodo; obrušenje dela vozila, na katerem se izvede barvni preliv, z brusno krpico in pasto. pranje in sušenje vozila po brušenju;
priprava plastičnih delov vozila za popravilo	plastični deli so za barvanje zelo zahtevni, zato mora kandidat svoje delo še posebej strokovno opraviti; najprej je potrebno plastiko oziroma poškodovani del razmastiti, obrusiti, ponovno razmastiti in očistiti, sledi kitanje in brušenje. nanesti je potrebno posebno temeljno barvo za plastiko in kit za brizganje,	uporaba materialov, namenjenih samo za obdelavo plastičnih mas, uporaba posebnih čistil in antistatikov za čiščenje in razmaščevanje, obvezna uporaba primerjev za plastiko; upoštevanje oznak plastičnih delov za razpoznavanje (pp-epdm, abs),

5. Znanja, ki se ocenjujejo na zaključnem izpitu

Pri praktičnem delu zaključnega izpita ocenjujemo praktična znanja in spretnosti z individualnim oziroma enotnim izpitnim delom ter z do dvema delovnima preizkusoma.

5.1. Zeznam izdelkov/storitev za praktični del zaključnega izpita

S seznamom izdelkov/storitev so opredeljena znanja in spretnosti, ki jih kandidat mora obvladati glede na cilje izobraževanja.

IZDELEK oziroma STORITEV	OPIS	TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
Priprava površine, priprava lakov in lakiranje	Kandidat
priprava površine za nanašanje kita z lopatico, kita za brizganje in predlaka brušenje kita za lopatico, zakrivanje neličanih delov vozila ,nanašanje kita ali predlaka brušenje kita za brizganje ali brušenje predlaka priprava površine za barvni prehod (preliv) pri kovinskih ali akrilnih avtolakih	z ročno in strojno obdelavo površino ustrezno pripravi (odstranjevanje rje); napake na površini pokrije s kitom, ga obrusi, nato očisti površino in jo pripravi (zaščiti neobdelovano površino) za brizganje predlaka; pri nanašanju kita za brizganje ali predlaka mora površino očistiti ter razmastiti in zaščititi dele vozila, ki jih ni potrebno obdelovati; izbere ustrezno brizgalko; pripravi dvokomponentni kit ali predlak po ustreznem mešalnem razmerju in ga nanese na površino v določeni debelini (odvisno od poškodbe); za brušenje predlaka ali kita za brizganje mora izbrati ustrezno brusilko in brusno sredstvo; površino mora pravilno in natančno obrusiti;	dokument : delovni nalog; ustrezna izbira materialov, orodja in strojev glede na zaporedje delovnih postopkov; pravilna uporaba avtoličarskih materialov po navodilih proizvajalcev: pravilno mešalno razmerje kita in trdilca, brušenje kita z ustreznimi brusnimi papirji po določenem vrstnem redu; pravilna zaščita površine z lepilnim trakom, papirjem in ostalimi pripomočki; natančno mešanje kita za brizganje s trdilcem (uporaba mešalne palice za prostorninsko mešanje); naravnanje brizgalke za nanašanje pred uporabo (tlak, količina materiala); upoštevanje časa odzračevanja med nanosi; suho strojno brušenje predlaka ali kita za brizganje (pri uporabi papirja za suho brušenje), nato mokro brušenje z vodobrusnim papirjem in vodo; obrušenje dela vozila, na katerem se izvede barvni preliv, z brusno krpico in pasto; pranje in sušenje vozila po brušenju;
priprava avtolaka s pomočjo barvne kode na vozilu, priprava laka za brizganje ter nastavitev brizgalke	na vozilu poišče barvno kodo, s katero po recepturi zmeša potrebno količino in odtenek avtolaka; avtolaku mora dodati trdilec in redčilo pred brizganjem; za nanašanje laka mora pravilno izbrati in nastaviti brizgalko ter izbrati pravilno tehniko brizganja;	določanje recepture s pomočjo barvne kode na vozilu; mešanje želene količine in odtenka barve s pomočjo mikrotehnice, s pomočjo mikrofilma ali računalnika; upoštevanje točno določene količine osnovnih barv pri mešanju avtolaka; dodajanje trdilca in redčila po navodilih proizvajalca s pomočjo mešalne lestvice (palice); nastavitev širine snopa, dotoka barve in zračnega tlaka na brizgalki (posebno pri hvlp);
popravilo plastičnih delov vozila	plastični deli so za barvanje zelo zahtevni, zato mora kandidat svoje delo še posebej strokovno opraviti; najprej je potrebno plastiko oziroma poškodovani del razmastiti, obrusiti, ponovno razmastiti in očistiti; sledi kitanje in brušenje; nanesti je potrebno posebno temeljno barvo za plastiko, kit za brizganje in avtolak;	uporaba materialov, namenjenih samo za obdelavo plastičnih mas; uporaba posebnih čistil in antistatikov za čiščenje in razmaščevanje; obvezna uporaba primerjev za plastiko; dodajanje sredstev v avtolak za povečanje elastičnosti; upoštevanje oznak plastičnih delov za. razpoznavanje (pp-epdm, abs);
odpravljanje napak po lakiranju	po končanem lakiranju in sušenju izdelek pregleda ter odpravi morebitne napake; prašne delce v laku mora obrusiti, sledi poliranje brušenega dela;	brušenje napak po lakiranju s posebnim brusnim papirjem (p 2000); poliranje brušenega dela s tremi vrstami polirnih past, različnih po grobosti; (strojna izvedba dela za doseganje pravega učinka in kvalitete);

6. Trajanje izpita

Praktični del zaključnega izpita traja do 12 ur ter zajema izdelavo izpitnih nalog, tehnične dokumentacije in ustni zagovor. Za izpitno delo do 10 ur, za delovne preizkuse do 2 uri.

7. Ocenjevanje znanja in spretnosti

Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge upošteva naslednja razmerja:

PODROČJE OCENJEVANJA	DELEŽ
1. Priprava naloge	20 - 30 %
2. Strokovnost in izvedba (kakovost)	40 - 60 %
3. Tehnična dokumentacija	0 -20 %
4. Ustni zagovor	10 - 30 %
SKUPAJ	100 %

7.1. Določanje skupne ocene

Pri določanju skupne ocene praktičnega dela zaključnega izpita upoštevamo, da je delež:

· vseh izpitnih del najmanj 80 % in

· vseh delovnih preizkusov največ 20 %.

Pri dogovoru o točkovnem vrednotenju izpitnih nalog se mora skupna točkovna vrednost pretvoriti v ocenjevalno lestvico, ki je petstopenjska in obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).

Priporočilo za pretvorbo števila točk v oceno:

odlično (5)	od 88 do 100 točk
	dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve,
prav dobro (4)	od 75 do 87 točk,
	dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve,
dobro (3)	od 63 do 74 točk,
	dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve,
zadostno (2)	od 50 do 62 točk,
	dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje postavljene zahteve,
nezadostno (1)	49 ali manj točk,
	dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na pomanjkljivo temeljno znanje.

8. Dovoljeni pripomočki

Pri praktičnem delu zaključnega izpita so dovoljeni naslednji pripomočki:

stroji, orodja, naprave in pripomočki, skladno z izpitnim gradivom,
priročniki, učbeniki, prospekti in katalogi proizvajalcev.

9. Literatura in drugi viri

Za kandidate je priporočena literatura (in drugi viri), objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.