SREDNJE STROKOVNO/TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJ

Izobraževalni program: KMETIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 38.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 4. 2000

1. IME PREDMETA

POLJEDELSTVO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

54

16

70

2.

52

18

70

3.

52

18

70

4.

54

14

68

skupaj

212

66

278

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

  • pridobi osnovna znanja o soodvisnosti podnebnih in talnih dejavnikov na rast in razvoj poljščin in ostalih kulturnih rastlin,

  • osvoji temeljna pravilnega gnojenja in priprave tal,

  • razvije odgovornost za ohranjanje zdravih in rodovitnih tal,

  • zna pojasniti rezultate kemičnih analiz in določiti gnojilne odmerke,

  • zna uporabiti ustrezno gnojilo in fitofarmacevtsko sredstvo,

  • obvlada varno uporabo gnojil, pri čemer upošteva varstvo pri delu in varovanje okolja,

  • zna pridelati, oskrbovati, pospraviti in skladiščiti gospodarsko najpomembnejše poljščine,

  • pozna značilne bolezni, škodljivce in plevele poljščin,

  • usposobi se za nabavo kakovostnega semenskega blaga,

  • pozna vrste krm za domače živali in načine njihovega pridelovanja in skladiščenja,

  • razume vrednost slovenskega kmetijskega prostora,

  • obvlada novejše tehnike žlahtnjenja, genetskega inženiringa in biotehnologije,

  • pozna veljavne predpise, zakone in upravne postopke v poljedelstvu,

  • uporablja računalnik,

  • razvija ekološko zavest, gospodarnost in osebno odgovornost.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    PODNEBNI DEJAVNIKI

    Dijak

    Dijak

     

  • pozna razvoj in naloge poljedelstva

  • pozna dejavnike podnebja

  • zna uravnavati osvetlitev v kmetijstvu

  • pozna pozebe in se zna zavarovati pred njimi

  • pozna zračno vlago in zakone kroženja vode

  • razume dejavnike vremena in podnebje Slovenije

  • seznani se z razvojem poljedelstva, nalogami in panogami kmetijstva,

  • razloži pomen podnebnih dejavnikov na rast rastlin,

  • pojasni vzroke pozeb in določi način varovanja,

  • razloži pomen vlage v zraku in kroženje vode v naravi, evapotranspiracijo, vrste in nastanek padavin,

  • definira vpliv vlage na razvoj rastlinskih bolezni,

  • sklepa o vplivu vremena in podnebja na uspešnost kmetijstva ter varovanja okolja in človeka.

  • izračuna pomembnejše temperaturne parametre,

  • Razvija sposobnost opazovanja naravnih pojavov in njihovo spremenljivost.

    Razvija zavest o pomenu in varovanju čistega okolja.

    Vaja:

  • izračun temperaturnih dejavnikov kraja,

  • spremljanje agrometeoroloških poročil.

  • TALNI DEJAVNIKI

     

     

     

  • pozna nastanek tal in pedogenetske procese

  • obvlada fizikalne, biološke in kemične lastnosti tal

  • razume nastanek humusa in pomen sorpcije v tleh

  • razloži nastanek in razvoj tal ter procese, ki omogočajo nastajanje prsti,

  • razlikuje fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal,

  • razloži pomen lastnosti tal za rodovitnost,

  • dokaže pomen humusa in sorpcijskega kompleksa tal,

  • analizira vzorec tal in jim določi nekatere fizikalne in kemične lastnosti,

  • prepozna talne horizonte,

  • Se zave pomena zdravih in rodovitnih tal zaživljenje živih bitij.

    Razvija pravilen odnos do varovanja rodovitnosti tal in življenja v njih.

    Vaja:

  • določanje teksture tal,

  • določanje strukture tal in obstojnost strukturnih agregatov,

  • določanje reakcije tal,

  • ugotavljanje živega sveta v tleh.

  • OBDELAVA TAL

     

     

     

  • razume pomen in načini obdelovanja tal

  • obvlada osnovno obdelavo po času in namenu

  • zna poglabljati in rahljati ornico

  • pozna dopolnilno in minimalno obdelavo

  • piše talne horizonte,

  • razloži pomen pravilne obdelave tal,

  • razume pomen pravilno izbranega časa obdelave za rodovitnost tal in dober pridelek,

  • analizira različne načine obdelave tal in jih primerja,

  • določi čas in način obdelave glede na vrsto tal,

  • opiše načine poglabljanja in rahljanja ornice,

  • seznani se z minimalno obdelavo in jo primerja s klasično,

  • izbere ustrezno mehanizacijo glede na način obdelave,

  • Razvija občutek za pravilno strokovno presojo.

    Se zave odgovornosti za ohranjanje rodovitnih tal.

     

    PREHRANA RASTLIN IN GNOJENJE

     

     

     

  • obvlada najvažnejša hranila v prehrani rastlin

  • razume kroženje dušika

  • zna gnojiti z organskimi in mineralnimi gnojili

  • razume analizo tal in zna vrednotiti rezultate

  • se nauči značilnosti in pomena posameznih hranil v prehrani rastlin,

  • prepozna znake pomanjkanja in presežka posameznih hranil,

  • razloži vlogo hranil za rast in razvoj poljščin,

  • pojasni kroženje dušika v naravi,

  • analizira zakone o prehrani rastlin,

  • se nauči pripraviti in uporabiti organska gnojila,

  • izbere in uporabiti ustrezna mineralna gnojila,

  • izračuna gnojilni odmerek rudninskih in organskih gnojil na osnovi analize tal,

  • primerja rudninska in organska gnojila ter sklepa o vplivu na rodovitnost tal,

  • utemelji pomen kalcifikacije,

  • razloži pomen in rezultate analize tal,

  • izdela gnojilni načrt,

  • Se zave osebne odgovornosti pri rabi gnojil za zdravo okolje in rodovitna tla.

    Krepi sposobnost presoje pri izbiri gnojil za strokovno gnojenje.

    Vaja:

  • izračun hranil,

  • izračun gnojil,

  • določanje potreb po apnenju,,

  • hitri nitratni test,

  • določanje vsebnosti N, P, K in Ca v tleh s priročnim pedološkim laboratorijem.

  • SEME IN SETEV

     

     

     

  • pozna lastnosti semena

  • razume pomen pridelave semenskega blaga

  • obvlada načine setve

  • pozna načine dodelave semena

  • zna oskrbeti posevke

  • analizira uporabo kakovostnega in deklariranega semenskega blaga,

  • definira zunanje in notranje lastnosti semena,

  • izbre kakovostno seme, način, čas in gostoto setve določenih poljščin,

  • izračuna količino semena izbranih poljščin za setev in količino semena za nastavitev sejalnika,

  • predvidi ukrepe oskrbe posameznih poljščin,

  • seznani se z načini dodelave semenskega blaga

  • Se zave pomena izbire preizkušenega, deklariranega semena za dober pridelek.

    Razvija natančnost in osebno odgovornost pri setvi.

    Ogled:

  • semenski laboratorij,

  • dodelava semena.

    Vaja: določanje zunanjih lastnosti semena (kalivost, kalilna energija, čistota, absolutna teža).


  • 2.letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    PLEVELI

    Dijak

    Dijak

     

  • pozna biološke lastnosti plevelov

  • obvlada preprečevanje zapleveljenosti

  • zna zatirati plevele

  • definira škodljive in koristne vplive plevelov na pridelek in tla,

  • razloži načine širjenja in razmnoževanja plevelov,

  • izbere primeren način preprečevanja in zatiranja plevelov,

  • prepozna značilne plevele,

  • Razvija sposobnost prepoznavanja značilnosti rastlin.

    Prikaz: pleveli v poljščinah (diapozitivi).

    Vaja: prepoznavanje plevelov.

    KOLOBAR

     

     

     

  • razume pomen in pravila kolobarjenja

  • spozna biološke in gospodarske vidike kolobarjenja,

  • prepoznava predposevno vrednost posameznih poljščin,

  • primerja ugodne in neugodne predposevke,

  • izdela primere kolobarjev glede na tla, predposevek in usmerjenost kmetije,

  • Se zave pomena kolobarjenja za ohranitev rodovitnih in živih tal, predvsem zaradi zdrave podtalnice.

    Se zave osebne odgovornosti.

    Vaja: sestavljanje kolobarjev.

    SPECIALNO POLJEDELSTVO

     

     

     

  • pozna lastnosti žit

  • definira morfološke, biološke in kemične značilnosti pravih in prosastih žit,

  • prepozna semena žit in žit po vzniku,

  • Se zave strateškega pomena žit.

    Vaja:

  • prepoznavanje semena žit,

  • prepoznavanje žit po vzniku.

  • ŽITA

     

     

     

  • zna pridelati pšenico in ostala žita

  • pozna gospodarsko pomembne bolezni in škodljivce žit

  • pozna najznačilnejše plevele v žitih

  • izbere primerno sorto žita in čas setve za določeni pridelovalni okoliš,

  • se nauči pridelati in skladiščiti gospodarsko pomembnejša žita,

  • prepozna razvojne faze žit in določi oskrbo,

  • prepozna gospodarsko značilne plevele, bolezni in škodljivce žit,

  • izračuna gnojilni odmerek in količino semena za setev pšenice,

  • oceni stanje posevka po prezimitvi,

  • določi čas spravila in opiše skladiščenje žit,

  • Se zave soodvisnosti primerne sorte in načina pridelovanja za kakovost pšenice.

    Razvija ekološko zavest.

    Vaja:

  • izračun gnojilnega odmerka za pšenico,

  • izračun količine semena za setev pšenice,

  • ugotavljanje prezimitve žit,

  • določanje plevelne flore v žitih,

  • prepoznavanje bolezni žit

  • prepoznavanje škodljivcev žit,

  • izdelava škropilnega načrta za pšenico.

  • KORUZA

     

     

     

  • pozna morfološke in biološke lastnosti koruze

  • obvlada pridelovanje in oskrbo koruze

  • pozna gospodarsko pomembne plevele, bolezni in škodljivce v koruzi

  • zna pravilno spraviti in skladiščiti koruzo

  • primerja morfološke lastnosti koruze z ostalimi žiti,

  • izbre in priporočiti ustrezne hibride za setev v določenem pridelovalnem območju,

  • ugotovi vznik koruze in priporoči gnojilni odmerek,

  • spozna vpliv gostote setve in gnojenja na pridelek,

  • prepozna značilne plevele in določi način zatiranja,

  • predvidi način in čas spravila glede na rabo koruze,

  • Razvija ekološko zavest ob natančni in pravilni rabi okolju prijaznejših herbicidov v koruzi.

    Vaja:

  • določanje vznika koruze,

  • izračun količine semena za setev koruze.

  • določanje plevelne flore v koruzi,

  • izdelava škropilnega načrta za koruzo.

  • KROMPIR

     

     

     

  • pozna morfološke in biološke značilnosti krompirja

  • obvlada žlahtnjenje krompirja in sortiment

  • pozna značilne plevele v krompirju

  • pozna gospodarsko značilna glivična, bakterijska in virozna obolenja krompirja

  • pozna značilne škodljivce krompirja

  • zna pravilno spraviti in skladiščiti krompir

  • analizira pomen in uporabo jedilnega in semenskega krompirja,

  • primerja vplive talnih in podnebnih dejavnikov na rast krompirja,

  • razloži pomen pridelave brezvirusnega semena krompirja,

  • se nauči pripraviti krompir za sajenje,

  • seznani se z gospodarsko pomembnimi sortami krompirja,

  • izbere primerno sorto in čas sajenja krompirja,

  • predvidi vrsto in količino gnojil,

  • prepozna značilne bolezni, plevele in škodljivce krompirja,

  • določi čas in način spravila krompirja,

  • analizira izgube pri skladiščenju krompirja,

  • Se zave uporabe zdravega semena in priprave semena na sajenje.

    Razvija ekološko zavest.

    Vaja:

  • nakaljevanje krompirja,

  • določanje plevelne flore v krompirišču,,

  • škropilni načrt za krompir,

  • prepoznavanje bolezni krompirja,

  • prepoznavanje škodljivcev krompirja.

    Ogled: skladiščenje in predelava krompirja.

  • SLADKORNA PESA

     

     

     

  • pozna značilnosti sladkorne pese

  • zna pridelati sladkorno peso

  • pozna značilne bolezni, plevele in škodljivce sladkorne pese

  • zna pravilno spraviti in predelati sladkorno peso

  • prepozna morfološke in biološke lastnosti sladkorne pese,

  • oceni primernost pridelave glede na ekološke in gospodarske razmere,

  • opiše značilnosti zvrsti in sort sladkorne pese,

  • izbre primerno sorto, seme, gostoto, čas in način setve sladkorno pese,

  • prepozna značilne plevele, bolezni in škodljivce sladkorne pese,

  • določi tehnološko zrelost sladkorne pese in način spravila,

  • opiše predelavo sladkorne pese,

  • Se zave pomena zdrave prehrane.

    Vaja: škropilni načrt za sladkorno peso.

    Ogled:

  • predelava sladkorne pese,

  • spravilo sladkorne pese.


  • 3. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    HMELJ

    Dijak

    Dijak

     

  • razume pomen hmelja

  • pozna morfološke in biološke značilnosti hmelja

  • pozna kultivarje hmelja

  • zna pridelati hmelj

  • pozna značilne bolezni in škodljivce hmelja

  • zna pravilno/ustrezno spraviti in skladiščiti hmelj

  • primerja morfološke in biološke lastnosti hmelja z ostalimi poljščinami,

  • spozna kemično sestavo storžka hmelja,

  • primerja najbolj razširjene kultivarje hmelja v Sloveniji,

  • določi oskrbovalne ukrepe glede na razvojno stopnjo hmelja,

  • prepozna značilne bolezni in škodljivce hmelja,

  • določi pravi čas obiranja hmelja,

  • opiše potek spravila in sušenja hmelja,

  • Se zave pomena hmelja kot "zelenega zlata" za izvoziroma

    Razvije pravilen odnos do uživanja alkohola.

    Ogled:

  • Hmeljarski inštitut Žalec (ekskurzija),

  • pivovarna (ekskurzija).

    Vaja: škropilni načrt za hmelj.

  • OLJNICE

     

     

     

  • pozna pomen, morfološke in biološke značilnosti izbranih oljnic

  • zna pridelati izbrane oljnice,

  • pozna značilne plevele, bolezni in škodljivce oljnic

  • zna Pravilno/ustrezno spraviti in predelati oljnice

  • opredeli morfološke , biološke in gospodarske lastnosti izbranih oljnic,

  • primerja pomen in uporabo različnih oljnic,

  • se nauči pridelati različne oljnice (sončnice, ogrščica, buče …),

  • prepozna značilne plevele, bolezni in škodljivce oljnic in določi način zatiranja,

  • določit čas in način spravila oljnic,

  • Se zave pomena oljnic kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

    Razvija ekološko zavest.

    Vaja: škropilni načrt za oljnice.

    Ogled: oljarna.

    ZRNATE STROČNICE

     

     

     

  • razume pomen, morfološke in biološke lastnosti zrnatih stročnic

  • zna pridelati izbrane zrnate stročnice

  • zna pravilno/ustrezno spraviti in skladiščiti stročnice

  • prepozna zrnate stročnice,

  • razloži pomen zrnatih stročnic v prehrani ljudi in živali,

  • oceni pomen stročnic za rodovitnost tal,

  • se nauči pridelati pomembnejše zrnate stročnice,

  • se nauči oskrbeti zrnate stročnice,

  • določi čas spravila in skladiščenje zrnatih stročnic,

  • Razvija pravilen odnos do zdrave prehrane.

    Se zave pomena stročnic za ohranjanje čiste in zdrave vode.

    Vaja: škropilni načrt.

    ALTERNATIVNE POLJŠČINE

     

     

     

  • razume pomen alternativnih poljščin v kolobarju

  • pozna morfološke in biološke lastnosti izbranih poljščin

  • zna pridelati izbrane alternativne poljščine

  • pozna značilne plevele, bolezni in škodljivce

  • pozna načine spravila in uporabe

  • oceni možnosti vključevanja alternativnih poljščin v kolobar,

  • se nauči pridelati izbrano alternativno poljščino (konoplja, lan, pira, …),

  • spozna pomen alternativnih poljščin kot možnost za dopolnilno dejavnost na kmetiji,

  • sklepa o pomenu alternativnih poljščine na rodovitnost tal,

  • prepozna značilne plevele, bolezni in škodljivce,

  • določi čas spravila izbrane alternativne poljščine, uporabo in skladiščenje,

  • Se zave bogatitve kolobarja za širjenje kmetijskih dejavnosti in varovanja rodovitnosti tal.

    Vaja: škropilni načrt.

    PRIDELOVANJE KRME NA NJIVAH

     

     

     

  • pozna krmno osnovo

  • pozna večletne trpežne detelje

  • pozna kakovostne trave

  • pozna enoletne metuljnice na njivah

  • pozna travno-deteljne mešanice na njivah

  • zna pridelati krmne dosevke na njivah

  • pozna zeleni krmni trak

  • izračuna razmerje med potrebnimi površinami za pridelavo krme in številom živine,

  • analizira vpliv krmnih rastlin na tla in pomen za gospodarstvo,

  • se nauči izbrati in pridelati večletne in enoletne detelje ter trave na njivi,

  • se nauči izbrati in sestaviti travno-deteljno mešanico glede na ekološke in gospodarske razmere,

  • se nauči izbrati in pridelati krmni dosevek,

  • sklepa o pomenu krmnih dosevkov za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal ,

  • spozna zeleni krmni trak in njegov pomen,

  • sestavi zeleni krmni trak,

  • prepozna pomembnejša semena detelj in trav,

  • Se zave pomena pravilne obremenitve krmnih površin z živino za ohranjanje rodovitnosti tal, podtalnice in kulturne krajine.

    Razvija pravilen odnos do tal in podtalnice kot vira zdrave pitne vode.

    Vaja:

  • izračun krmne osnove,

  • prepoznavanje semena trav in detelj,

  • sestavljanje travno-deteljnih mešanic,

  • prepoznavanje semena krmnih rastlin,

  • sestavljanje zelenega krmnega traka.

  • PRIDELOVANJE KRME NA TRAVINJU

     

     

     

  • razume pomen in razširjenost travinja v Sloveniji

  • pozna morfološke in biološke značilnosti trav in detelj

  • pozna značilne plevele, bolezni in škodljivce v travinju

  • obvlada agrotehniko in oskrbo travinja

  • analizira proizvodno sposobnost travinja,

  • prepozna razvojne faze trav in določi način koriščenja travinja glede na podnebne in talne razmere,

  • sklepa o vplivu načinu koriščenja travinja na ohranjanje rodovitnosti tal,

  • prepozna značilne plevele, bolezni in škodljivce trav in detelj,

  • presodi zapleveljenosti in obnovi travno rušo,

  • določi oskrbovalne ukrepe travne ruše,

  • prepozna kakovostne trave in detelje,

  • Razvija pravilen odnos do ohranjanja in oskrbovanja kulturne krajine.

    Se zave strateškega pomena travnatega sveta.

    Vaja:

  • prepoznavanje kakovostnih trav in detelj,

  • določanje botanične sestave travne ruše.


  • 4. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    KONZERVIRANJE KRME

    Dijak

    Dijak

     

  • obvlada spravilo in konzerviranje mrve

  • zna pridelati mrvo in silažo

  • izbere najprimernejši način koriščenja in konzerviranja travne ruše,

  • definira pomen kakovostne krme v prehrani domačih živali,

  • določi najprimernejši čas spravila za mrvo in silažo,

  • spozna načine dosuševanja mrve,

  • analizira vplive na pravilen potek proces siliranja,

  • Razvija odnos do pravilne oskrbe travnatega sveta in kulturne krajine.

    Ogled:

  • dosuševanje krme,

  • siliranje krme.

  • PAŠNIŠTVO

     

     

     

  • razume intenzivnostne stopnje paše

  • zna gnojiti in oskrbeti pašnike

  • pozna pašno-kosno rabo

  • pozna tehnologijo višinske paše

  • utemelji pomen paše,

  • izbere primeren načine paše,

  • izdela načrt paše na čredinskem pašniku,

  • postavi pašno-kosni sistem in izbere pašni aparat,

  • Se zave strateškega pomena travnatega sveta.

    Razvija odnos do domačih živali.

    Vaja:

  • načrt pašno-kosnega sistema,

  • čredinski pašnik.

  • UREJANJE IN VARSTVO KMETIJSKEGA PROSTOR

     

     

     

  • razume prostorsko klasifikacijo

  • pozna pedosekvence

  • zna kategorizirati kmetijska zemljišča

  • pozna zemljiško knjigo in kataster

  • prepozna pedosekvence in tipe tal Slovenije,

  • analizira oblike in načine koriščenja krajine za kmetijsko proizvodnjo,

  • spozna zakonodajo, ki ureja kmetijski prostor,

  • Razvija odnos do ohranjanja kmetijskega prostora in kulturne krajine.

    Vaja:

  • prepoznavanje pedosekvenc na osnovi slikovnega materiala,

  • zemljiška knjiga in kataster,

  • ugotavljanje tipa tal iz pedološke karte,

  • analiza kmetijskega prostora za določeno območje.

  • AGROMETEOROLOGIJA

     

     

     

  • pozna priprave za merjenje v meteorologiji

  • razume klimadiagram

  • pozna vlogo agrometeorološke službe

  • spozna pripomočke za merjenje v meteorologiji,

  • prepozna vpliv vremena na živi svet,

  • nariše klimadiagram za določeno območje,

  • spozna delovanje agrometeorološke službe pri nas,

  • Razvija sposobnost opazovanja vremenskih dejavnikov in jih povezuje z ukrepi pri varovanju kulturnih rastlin pred boleznimi in škodljivimi naravnimi pojavi.

    Vaja:

  • klimadiagram,

  • določanje vlage v tleh.

  • ŽLAHTNJENJE

     

     

     

  • razume pomen žlahtnjenja, genskega inženiringa in biotehnologij

  • obvlada metode žlahtnjenja

  • spozna metode žlahtnjenja in novejše tehnike biotehnologije v kmetijstvu,

  • razloži pomen in nevarnosti genskega inženiringa za kmetijstvoi n okolje,

  • Razvija kritičnost pri uporabi genetskega inženiringa v kmetijstvu.

    Zaveda se posledic uporabe tehnik biotehnologije za živi svet.

    Ogled: obisk laboratorija za tkivne kulture (ekskurzija).

    SEMENARSTVO

     

     

     

  • spozna semenarstvo v Sloveniji

  • razume pomen semenskega blaga

  • obvlada pridelavo semenskega blaga

  • zna spraviti, skladiščiti in dodelati semensko blago

  • seznani se s stanjem semenarstva v Sloveniji in možnostmi širjenja semenarske proizvodnje,

  • analizira pomen uporabe preizkušenega, potrjenega in deklariranega semenskega blaga,

  • spozna zakonodajo na področju prometa s semenskim blagom,

  • spozna zakonodajo o pridelovanju, potrjevanju in dodelavi semenskih posevkov,

  • Se zave pomena vzgoje zdravega, deklariranega semena pri pridelavi kakovostnih in visokih pridelkov.

    Ogled:

  • semenarski obrat za dodelavo semena,

  • obrat za ugotavljanje kakovosti žit.

  • PRIDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

     

     

     

  • razume pomen pridelovanja zdravilnih zelišč

  • pozna agrotehniko pridelovanja nekaterih zdravilnih zelišč

  • obvlada uporabnost zdravilnih zelišč

  • se nauči pridelovati posamezna zdravilna zelišča,

  • izdela seminarsko nalogo o pomenu in uporabi zdravilnih zelišč,

  • Razvija sposobnost iskanja ustrezne literature, ustvarjalnosti pri pisanju seminarske naloge ter sposobnost komuniciranja pri predstavljanju naloge razredu.

    Vaja:

  • izdelava seminarskaenaloge,

  • predstavitev seminarske naloge.

  • GEODEZIJA

     

     

     

  • pozna pomen geodezije v kmetijstvu

  • zna izmeriti parcelo

  • zna rokovati s pripomočki in pripravami za merjenje.pripomočki in priprave za merjenje

  • analizira pomen in razvoj geodetske službe pri nas,

  • spozna pripomočke za merjenje v geodeziji,

  • se nauči orientirat po načrtu,

  • Razvija natančnost in orientacijo pri iskanju podatkov in na terenu.

    Ogled: kataster in zemljiška knjiga.

    MELIORACIJE

     

     

     

  • pozna hidromelioracije in agromelioracije

  • razume pomen namakanja

  • obvlada načine namakanja

  • analizira pomen hidro in agromelioracij v kmetijskem prostoru,

  • analizira pomen namakanja za stabilne pridelke,

  • določi najprimernejši način osuševanja ali namakanja ob upoštevanju podnebnih, talnih in gospodarskih značilnosti,

  • Se zave potreb po vodi in ohranjanju zdrave, neosnažene podtalnice.

    Se zave pomembnosti svojega bodočega poklica.

    Ogled:

  • namakalni sistem,

  • melioracijski sistem.


  • 5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • gnojenje

  • Kmetijski stroji

    Matematika

    Praktični pouk

    Kemija

    Biologija

  • stroji za gnojenje in dognojevanje,

  • procentni račun,

  • tehnika gnojenja,

  • rudninska gnojila,

  • fiziologija rastlin,

  • obdelava tal

  • Kmetijski stroji

    Praktični pouk

  • stroji za obdelavo tal,

  • obdelava tal,

  • setev

  • Kmetijski stroji

    Matematika

    Biologija

    Kemija

    Ekonomika

  • sejalnice,

  • izračun količine semena za setev,

  • zgradba semena,

  • uporaba fungicidov za razkuževanje semena,

  • izbira finančno uspešne poljščine,

  • oskrba posevkov

  • Kmetijski stroji

    Biologija

    Kemija

    Matematika

  • stroji za oskrbo tal in varstvo rastlin,

  • morfološke in biološke lastnosti rastlin,

  • morfološke značilnosti škodljivcev poljščin,

  • značilnosti gliv, bakterij in virusov,

  • fitofarmacevtski pripravki,

  • izračun odmerkov škropiv,

  • spravilo poljščin in krme

  • Kmetijski stroji

  • stroji za spravilo pridelkov in krme,

  • pisanje seminarskih nalog in referatov

  • Slovenščina

  • iskanje in zbiranje literature,

  • pisanje seminarskih nalog in referatov,