SKUPNE INFORMACIJE IN POJASNILA PO VRSTAH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Pogoj za vpis v program, po katerem je izobraževanje organizirano dualno, je tudi sklenjena učna pogodba.

Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (v nadaljevanju: srednje strokovno izobraževanje)

V program srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

Srednje poklicno-tehniško izobraževanje (v nadaljevanju: poklicno tehniško izobraževanje)

V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

Poklicni tečaj 

V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.

Gimnazija

V program gimnazije se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo.

Maturitetni tečaj

V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal:

MERILA ZA IZBIRO KANDIDATOV V PRIMERU OMEJITVE VPISA (šolsko leto 2006/2007)

Merila za izbiro kandidatov se uporabljajo v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazij.

Kandidati, ki so zaključili 9. razred osnovne šole v šolskem letu 2005/06, so bili na šolah z omejitvijo vpisa izbrani na podlagi zbranih točk.
Kandidat je lahko zbral skupaj največ 85 točk, in sicer z učnimi uspehi največ 70 točk, s priznanji in drugimi dosežki, ki jih lahko določile srednje šole, pa še največ 15 točk.

1. Največ 70 točk se pridobi z učnimi uspehi v 9. razredu osnovne šole na podlagi zaključnih ocen posameznih predmetov in splošnega učnega uspeha:

• zaključne ocene obveznih predmetov (slovenščina oziroma madžarščina oziroma italijanščina matematika, tuji jezik, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, geografija, zgodovina, fizika, kemija, biologija, ter športna vzgoja),
• boljši zaključni oceni dveh izbirnih predmetov in
• ocena splošnega učnega uspeha.

2. Največ 15 točk se pridobi po drugih merilih:

2.1. S priznanji skupaj največ 15 točk.
Štejejo zlata in srebrna priznanja, pridobljena iz največ treh različnih tekmovanj v 9. razreda: Cankarjevo, Petöfijevo, Gare di lingua italiana delle scuole elementari Italiane, Stefanovo, Preglovo, Vegovo, Proteusovo, iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika. Zlato priznanje šteje 5 točk, srebrno priznanje šteje 3 točke.
2.2. Z drugimi dosežki po merilih šole pa največ 5 točk.

3. Za program Gimnazija (s športnim oddelkom) se točkam, pridobljenim po merilih, navedenih v točkah 1 in 2, dodajo še točke glede na športne dosežke, opredeljene s statusi:
Status A šteje 10 točk in
Status B šteje 5 točk.
Kandidat za vpis v program Gimnazija (s športnim oddelkom) ne more uveljavljati točk iz statusa športnika pri merilih, navedenih v točki 2. 2.

4. Merilo izbire kandidatov z istim številom točk na spodnji meji

Če se v prvem (1.) oziroma drugem (2.) krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji pojavi več kandidatov z istim številom točk, se izbira med njimi opravi na podlagi ponderiranih ocen obveznih predmetov 9. razreda (brez izbirnih predmetov).

Ponderji za posamezne predmete so:

Kandidatom, ki so končali osnovno šolo po programu osemletne osnovne šole, se točke, pridobljene v skladu z merili, ki so bila veljavna za vpis v šolsko leto 2005/06, preračunajo z ustreznim količnikom. Kandidatom, ki so končali osnovno šolo po drugih programih se za točkovanje upoštevajo zaključne ocene sorodnih predmetov. Če tako ne pridobijo ustreznega števila točk, se jim pridobljeno število točk preračuna z ustreznim količnikom.

MERILA ZA IZBIRO KANDIDATOV V PRIMERU OMEJITVE VPISA (šolsko leto 2007/2008)

Merila za izbiro kandidatov je določil minister za šolstvo in šport s sklepom št. 6035-204/2006 z dne 28. julija 2006.

1. Merila za izbiro kandidatov se uporabljajo v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter gimnazij.

2. Kandidati, ki 9. razred osnovne šole zaključijo v šolskem letu 2006/2007 in nadaljnjih šolskih letih se izberejo za vpis v šolo na podlagi razvrstitve z uporabo točk, ki jih pridobijo z učnimi uspehi v 7. , 8. in 9. razredu osnovne šole, tako da se uporabijo:

• zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in
• ocene splošnega učnega uspeha v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole.

Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 190 točk.

3. Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v program Umetniška gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo merila v skladu s tem sklepom po uspešno opravljenem preizkusu nadarjenosti.

Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v športne oddelke programa Gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo:

a.merila iz 2. točke in
b.merilo športni dosežki, in sicer tako, da se kandidatu k točkam po merilu iz a. podtočke te točke doda:

• za pridobljen status športnika A prišteje 10 točk in
• za pridobljen status športnika B prišteje 5 točk.

4.
Če se v prvem (1.) oziroma drugem (2.) krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, pridobljenih po merilih iz 2. točke, se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot materinega jezika) in matematike.

Dosežki nacionalnega preizkusa znanja kandidata se uporabijo na podlagi predhodnega soglasja kandidata in staršev za mladoletnega kandidata.

Če je po izvedbi izbire med kandidati na podlagi kriterija iz prvega odstavka te točke v šoli za preostala vpisna mesta razvrščenih več kandidatov z istim številom točk kakor je prostih mest, se izbira med njimi izvede na podlagi dodatnih točk, doseženih po merilih, ki jih določi šola.
Šola mora merila iz prejšnjega odstavka objaviti na spletni strani šole in o njih obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do začetka šolskega leta za učence 9. razreda.

5.
Za kandidate, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje v šolskih letih pred 2006/2007, se uporabijo merila:

a.ki so veljala za vpis za prvo naslednje šolsko leto po šolskem letu v katerem je kandidat zaključil osnovnošolsko izobraževanje,
b.ali merila v skladu s tem sklepom, če so za kandidata ugodnejša.

Ugotovljeno število točk po merilih iz a. točke prejšnjega odstavka se preračuna s količnikom na nova merila.

Na način, ki je določen v prejšnjih dve odstavkih, se razvrstijo za izbiro za vpis v šolo tudi kandidati, ki bodo v šolskem letu 2006/2007 končali 9. razred osnovne šole po izobraževalnem programu za odrasle ali po izobraževalnem programu na domu, kandidati, ki prihajajo iz tujine in kandidati, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje po izobraževalnih programih po posebnih pedagoških načelih.

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni pri posameznih programih (v splošnih delih), razlikujejo od navedenih v predmetnem katalogu znanja oziroma učnem načrtu ali izpitnem katalogu, velja navedba v splošnem delu programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v predmetnih katalogih znanja oziroma učnih načrtih in izpitnih katalogih, ki niso skladne s pravilnikoma o preverjanju in ocenjevanju znanja ali so predmet pravilnikov (kot npr. število ocen v ocenjevalnem obdobju, število listkov z izpitnimi vprašanji itd.).

Preverjanje in ocenjevanje znanja urejajo ustrezni pravilniki (glej vire).

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z dualno organizacijo izobraževanja je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim vajenec izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu. Vsebina in način vmesnega preizkusa je določena z izpitnim katalogom. Vmesne preizkuse organizirajo in izvedejo pristojne zbornice.

POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

Srednjo izobrazbo si je možno pridobiti z opravljeno maturo, srednjo strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo, nižjo in srednjo poklicno izobrazbo pa z opravljenim zaključnim izpitom. Navedeni zaključki srednješolskega izobraževanja se opravljajo skladno z ustreznimi pravilniki (glej vire).

Zaključni izpit

Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak oziroma vajenec pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika), ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.

Zaključni izpit sestavljata teoretični in praktični del.

Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a) teoretični del:

pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

b) praktični del:

izdelek oziroma storitev in zagovor.

Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a) teoretični del:

ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

b) praktični del:

izdelek oziroma storitev in zagovor.

Za kandidate, ki se izobražujejo po šolski organizaciji, šola izvede praviloma zaključni izpit v celoti. Zbornica lahko sodeluje tudi pri praktičnem delu zaključnega izpita v programih s šolsko organizacijo.

Za kandidate, ki se izobražujejo po dualni organizaciji, šola izvede teoretični del, pristojna zbornica pa praktični del zaključnega izpita.

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

Poklicna matura

Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja in usposobljenost za visokošolski študij.

Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ter izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (skrajšano: četrti predmet poklicne mature).

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

Matura

Matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Maturo sestavljajo skupni (obvezni) in izbirni predmeti.
Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) dajejo znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega (šesti predmet pri maturi).

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

PREDMETNIK

V programih poklicnega, srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja predmetnik sestavljajo:

• splošnoizobraževalni predmeti,
• strokovno-teoretični predmeti,
• praktično izobraževanje in
• interesne dejavnosti.

Praktično izobraževanje v poklicnem izobraževanju (šolska organizacija) in strokovnem izobraževanju vključuje praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih), v nekaterih programih pa še delovno prakso.

Praktično izobraževanje z dualno organizacijo izobraževanja obsega praktični pouk v šoli ali medpodjetniškem centru in praktično izobraževanje pri delodajalcu.

Praktični pouk v šoli se izvaja po katalogu znanja, pri delodajalcu pa tako, kot je določeno v izpitnem katalogu.

V gimnazijskih programih predmetnik sestavljajo:

• obvezni predmeti,
• izbirni predmeti,
• izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
• druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija) in
• obvezne izbirne vsebine.

DELITVE DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

Pri vsakem programu je navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki oziroma vajenci delijo v skupine ter koliko dijakov oziroma vajencev je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja.

V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.

Delitve dijakov v skupine zaradi izvedbe vaj, upoštevajo ustrezne pravilnike o normativih in standardih, ki veljajo za gimnazije in šole, ki izvajajo programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (glej vire).

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake oziroma vajence od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov, ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom in vajencem omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka ali vajenca do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki oziroma vajenci na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti, morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela” v posameznih vrstah programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak oziroma vajenec lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program.

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI

• vsebine, obvezne za vse dijake ter
• vsebine, povezane z dijakovo prosto izbiro.
  

Organiziranje obveznih izbirnih vsebin:

Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Po lastni presoji in odgovornosti dijaku prizna opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za določeno šolsko leto, tudi če jih ni opravil v organizaciji šole. To so lahko:

• glasbena šola,
• organizirani športni in plesni treningi,
• aktivnosti v pevskem zboru ali drugem kulturno-umetniškem društvu,
• tečaji tujih jezikov in računalništva ter drugih spretnosti in znanja,
• aktivna udeležba v šolskem krožku,
• gledališki, filmski in glasbeni abonmaji,
• raziskovalna naloga,
• tečaj cestnoprometnih predpisov,
• pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji,
• tekmovanje v znanju,organizirano prostovoljno socialno delo,
• sodelovanje v drugih društvih (gasilskem, ekološkem, interesnem, ...),
• druge vsebine po presoji šole.

Šola obvezne izbirne vsebine organizira praviloma tako, da dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi najmanj tretjino obveznega dela obveznih izbirnih vsebin.

ZNANJE, SMER IN STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV

Zahtevano znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta (učitelji in drugi strokovni delavci) so določeni s posameznim programom. Na tej podlagi minister, pristojen za šolstvo, s pravilnikom določi za vsak predmet ustrezne izobrazbene pogoje (zahtevano smer in stopnjo izobrazbe), ki jih morajo izpolnjevati učitelji oziroma drugi strokovni delavci, ki izvajajo ali sodelujejo pri pouku (glej vire).

KATALOGI ZNANJA IN (PREDMETNI) IZPITNI KATALOGI V PROGRAMIH ZA PRIDOBITEV POKLICNE IN SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE

Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.

Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.

Katalogi znanja vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih in oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti.

Izpitni katalogi oziroma predmetni izpitni katalogi (v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe) določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu. Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd.

UČNI NAČRTI IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH

Učni načrti so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti v učnem načrtu, ki so navedene v posameznem učnem načrtu, in minimalne standarde splošne izobrazbe.

Učni načrti so pripravljeni v več različicah (strokovne gimnazije, programi gimnazije, prilagojeni za izvajanje na narodno mešanem območju).

Učni načrti vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih, možne oblike vzgojno-izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja znanja, okvirni seznam literature, povezanost z drugimi predmeti in didaktična navodila za izvedbo predmeta.

Predmetni izpitni katalogi vsebujejo izpitne cilje, dele izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.