SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ŽIVILSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 44.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 1. 12. 2000

1. IME PREDMETA

ANALIZA ŽIVIL

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

35

105

140

skupaj

35

105

140

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijak:

  • razvije spretnost za varno delo v laboratoriju in spozna osnovne tehnike in metode dela,

  • spozna ureditev in predpise s področja varnosti in zdravja pri delu*,

  • spozna varno ravnanje s kemikalijami in delo z odpadnimi snovmi,

  • razvije skrb za varovanje okolja,

  • zna uporabljati dobljene informacije v resničnih delovnih okoliščinah*,

  • se nauči obnašati tako, da pri delu varuje svoje zdravje in zdravje drugih*,

  • spozna kemijske, fizikalne in instrumentalne metode analize živil,

  • nauči se natančne in točne dokumentacije meritev in rezultatov meritev,

  • nauči se kritičnega vrednotenja rezultatov,

  • spozna in se nauči uporabljati različne vire informacij,

  • razvija kolegialnost in se navaja na timsko delo.


    •

    4. OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    UVOD V ANALIZO ŽIVIL

    Dijak

    Dijak

    		  

  • pozna kvalitativno in kvantitativno analizo

  • zna vrednotiti rezultate

    		•

  • pozna delitev analize na kvalitativno in kvantitativno

  • razume pojme natančnost, točnost, meje zaznavnosti

  • razlikuje napake pri analizah

  • izdela laboratorijski dnevnik

    		•

    Se zave pomena natančnega in varnega dela v laboratoriju.

    Oblikuje primeren odnos do dela v laboratoriju.

    		  

    ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

     

     

     

  • pozna kriterije za ocenitev zdravega in varnega delovnega mesta:

  • spozna pravne podlage za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

  • pozna kriterije za ocenitev zdravega in varnega delovnega mesta

    		•

  • se nauči spoznavati škodljivosti in nevarnosti, ki jim je izpostavljen pri delovni praksi ali v razredu

  • se nauči oceniti možne posledice nevarnosti in škodljivosti

  • se nauči ukrepov in postopkov za izogibanje nevarnostim in škodljivostim

    		•

    Se zave možnih posledic, ki jih lahko imajo nevarnosti in škodljivosti za njegovo zdravje, zdravje njegovih sodelavcev in drugih.

    Se zave pomena aktivnega sodelovanja pri zagotavljanju in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

    Se zave vseh možnih posledic svojega neprimernega vedenja za zdravje sodelavcev in zdravje okoliškega prebivalstva.

    Vaja:

  • ugotovi nevarnosti in škodljivosti, ki jim je izpostavljen pri praktičnem izobraževanju (praktični pouk v šoli in praktično izobraževanje v neposrednem delovnem procesu),

  • ugotovi nevarnosti in škodljivosti, ki jim je izpostavljen pri teoretičnem pouku v razredu.

    		•

    KEMIJSKI LABORATORIJ

     

     

     

  • pozna ureditev kemijskega laboratorija

  • prepozna laboratorijski inventar

  • zna uporabiti zaščitno opremo in opremo za prvo pomoč

    		•

  • obnovi znanje o temeljnih pogojih za varno delo v laboratoriju

  • poimenuje laboratorijski inventar

  • razloži uporabo laboratorijskega inventarja

    		•

    Razvije osebno odgovornost za varstvo pri delu in poškodbah pri delu.

    Vaja:

  • čiščenje steklovine in aparatur,

  • izbira ustreznih čistilnih sredstev,

  • umerjanje merilnih bučk.

    		•

    RAZTOPINE

     

     

     

  • zna pripraviti raztopine

    		•

  • pozna načine priprave raztopin, ki jih potrebuje pri analizah

  • izračuna deleže, razmerja oziroma koncentracije raztopin

    		•

    Dojame pomen pravilnosti in natančnosti pri delu.

    Vaja:

  • priprava odstotne raztopine,

  • priprava raztopin z določeno koncentracijo.

    Prisotnost laboranta: delo z vnetljivimi snovmi, močnimi oksidanti, jedkimi snovmi v digestoriju, tehtanje v drugem prostoru, natančno delo.

    		•

    KVALITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • pozna reakcije in identifikacije ionov

    		•

  • pozna osnovo identifikacije ionov

  • ustvari si sliko o sestavi vzorca

    		•

    Pridobi spretnosti za laboratorijsko delo.

    Vaja:

  • kvalitativna določite ionov,

  • ionske reakcije.

    Prisotnost laboranta: delo z zdravju škodljivimi snovmi (v digestoriju)

    		•

    KVANTITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • razlikuje gravimetrično in volumetrično analizo

  • usvoji pojma standardna raztopina in primarni standard

  • spozna delitev volumetrične analize na nevtralizacijske, oksidacijsko-redukcijske, obarjalne in kompleksometrične titracije

    		•

  • pozna osnovne metode obarjalne metode gravimetrične analize

  • določi koncentracijo elementa ali spojine s pomočjo gravimetričnega faktorja

  • zna izvesti titracije

  • izbere ustrezen indikator

    		•

    Razvije odnos za vestno in natančno izvajanje in dokumentiranje meritev.

    Vaja:

  • gravimetrična določitev ionov (npr. Al3+, SO42- ali Fe3+),

  • standardizacija raztopin,

  • izvedba nevtralizacijske titracije (npr. določanje ocetne kisline v kisu),

  • izvedba oksidacijsko-redukcijske titracije (npr. določanje Cu2+),

  • izvedba obarjalne titracije (npr. določanje NaCl v margarini),

  • izvedba kompleksometrične titracije (določanje trdote vode),

  • standardizacija raztopin.

    Prisotnost laboranta zaradi dela z žarilno pečjo (temperature do 1000o C), dela z vnetljivimi snovmi, močnimi oksidanti, jedkimi snovmi, zdravju škodljivimi in strupenimi snovmi (v digestoriju).

    		•

    INSTRUMENTALNE METODE

     

     

     

  • spozna osnovne instrumentalne metode, uporabne v živilski industriji (potenciometrijo, refraktometrijo, spektrofotometrijo)

    		•

  • zna razložiti princip merjenja pH vrednosti in se nauči uporabljati pH-meter

  • pozna uporabo refraktometrov v živilski industriji in jih zna uporabiti

  • s pomočjo Beer-Lambertovega zakona spozna osnove metode

  • našteje sestavne dele in spozna delovanje spektrofotometra

    • Pridobi samozaupanje pri delu s posebnimi instrumenti.

    Razvije odgovornost za previdno ravnanje z instrumenti.

    Vaja:

  • merjenje pH vrednosti različnim živilom (npr. vodi, mleku, kisu, vinu, ...).

  • spektrofotometrično določanje različnih sestavin živil (npr. določanje polifosfatov v mesnih izdelkih, določanje vitamina C, ...),

  • refraktometrično določanje suhe snovi v živilih (npr. v brezalkoholnih pijačah, ...).

    Prisotnost laboranta, ki je usposobljen za ravnanje z dragimi in tehnično zahtevnimi aparaturami, ki so ponavadi v drugem prostoru.

    		•

    SEPARACIJSKE METODE

     

     

     

  • spozna različne separacijske metode, uporabne v analizi živil (kromatografijo, elektroforezo)

  • obnovi znanja o uporabi destilacije in ekstrakcije

    		•

  • se nauči ločevati snovi z različnimi separacijskimi metodami

  • zna izbrati pravilno separacijsko tehniko

  • pozna osnove posameznih kromatografskih metod

  • zna ločevati snovi z elektroforezo

  • zna uporabljati destilacijsko aparaturo in ekstraktor

    		•

    Se zave škode zaradi nevestnega dela z instrumenti.

    Se z interesom vključuje v razvojno delo.

    Vaja:

  • ločevanje zmesi z destilacijo in ekstrakcijo (npr. ekstrakcija čaja, destilacija organskega topila, ...).

  • analiza hranilnih snovi z elektroforezo in kromatografijo (npr. aminokislinska analiza beljakovin s kromatografijo in elektroforezo; identifikacija umetnih barvil s tankoplastno kromatografijo, ...).

    Ogled analiznega laboratorija s sodobno analitsko opremo.

    Prisotnost laboranta zaradi dela z dragimi in tehnično zahtevnimi aparaturami, ki so ponavadi v drugem prostoru.

    		•

    ANALIZA POSAMEZNIH SESTAVIN ŽIVIL

     

     

     

  • spozna metode za določanje posameznih sestavin živil

  • zna določiti vodo

  • zna določiti mineralne snovi

  • zna določiti ogljikove hidrate

  • zna določiti beljakovine

  • zna določiti maščobe

  • zna določiti vitamine

  • zna določiti aditive

    		•

  • zna razložiti osnove posamezne metode določanja vode, izbrati pravilno metodo

  • razloži možne napake metode

  • zna določiti suho snov s fizikalno indirektno metodo

  • zna razložiti potek suhega in mokrega sežiga in napake metode

  • zna izvest suhi sežig

  • zna razložiti osnove posameznih metod za dokazovanje in določanje ogljikovih hidratov

  • pripravi vzorec za analizo

  • kvalitativno in kvantitativno določi ogljikove hidrate v vzorcu

  • spozna postopke določanja beljakovin

  • pozna posamezne analizne postopke za določanje količine maščob v živilih

  • spozna določitev kvara maščob

    		•

    Razvije čut za natančno in dosledno delo.

    Odgovorno si zapiše meritve in dela izračune.

    Razvije čut za timsko delo in kolegialnost.

    Vaja:

  • določitev suhe snovi v različnih vzorcih živil (npr. v mleku, maslu, medu, marmeladi, mesnih izdelkih, ...),

  • določitev mineralnih snovi v različnih vzorcih živil (npr. določitev tipa moke, določitev pepela v papriki, popru, ...),

  • določitev ogljikovih hidratov v živilih (npr. določitev ogljikovih hidratov po Fehlingu, določitev škroba v mesnih izdelkih, dokazovanje in določanje ogljikovih hidratov s kromatografijo, polarimetrično določanje saharoze, ...),

  • določitev beljakovin v živilih (npr. določanje beljakovin po Kjeldahlu, kromatografska analiza aminokislin, ...),

  • določanje maščob v živilih (npr. določanje maščob po Soxhletu, določanje maščob po Weilbullu in Stoldtu, določitev karakterističnih števil pri oljih, ...),

  • določanje vitaminov v živilih,

  • določanje aditivov živilih.

    Prisotnost laboranta zaradi dela z dragimi in tehnično zahtevnimi aparaturami, ki so ponavadi v drugem prostoru.

    		•

    ANALIZA POSAMEZNIH SKUPIN ŽIVIL

     

     

     

  • zna vzorčiti živilo

  • izvede senzorično analizo

  • pozna analizne postopke

  • uporablja Pravilnike o kakovosti živil

    		•

  • pozna pravilne postopke vzorčenja

  • zna pravilno ravnati z vzorci

  • spozna pomen in kriterije senzoričnega ocenjevanja

  • obvlada osnove najpomembnejših analitičnih metod

  • uporablja Pravilnik o kakovosti živil

  • kritično oceni kakovost surovine, polizdelka ali izdelka

    		•

    Razvije čut odgovornosti za ustrezno kakovost živil.

    Aktivno sodeluje v procesnem nadzoru.

    Vaja: analiza izbranega živila in kritična ocena glede na Pravilnik o kakovosti živil.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • analiza živil

  • kemijski laboratorij

  • kvalitativna analiza

  • kvantitativna analiza

  • instrumentalne metode

  • separacijske metode

  • analiza posameznih sestavin živil

  • analiza posameznih skupin živil

    		•

  • kemija

  • fizika

  • tehnologija

    		•

  • živila

  • laboratorijska tehnika

  • ioni

  • organske spojine

  • merilne naprave

  • ločitvene metode

    		•