ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA

Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami.

Dijaki razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv.

KEMIJA:

• utrdijo pojme: zgradba atoma, zgradba molekule, čista snov, zmes, element,
• utrdijo poznavanje kemijskega procesa oksidacija – redukcija,
• utrdijo znanje o kislinah, bazah in soleh ter navežejo pridobljeno znanje na stroko,
• poznajo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov (O, H₂, N, S, C) in njihovih spojin, ki se pogosto pojavljajo v stroki,
• seznanijo se z vplivom dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo.

Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem.

Navedejo osnovne značilnosti ogljika.

Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin.

Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz.

Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju.

Pridobivajo si sposobnost za reševanje tehnoloških problemov.

Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu.

Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin.

Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov.

Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami.

Razvijajo ekološko zavest.

Vaje:

s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje.

KOVINE:

• mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin,

Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin.

Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi.

Utrjujejo strokovnost.

• pridobivanje kovin,
• pomen rud, reciklaže, ekologije,

Razumejo , da so rude surovina za kovine.

Razložijo recikliranje kovin.

• železo in zlitine železa,
• pridobivanje in delitev jekel in litin,

Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov.

Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo.

Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo.

• osnovni normativi in standardi za označevanje jekel in litin,

Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine.

• aluminij in njegove zlitine,

Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin.

Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin.

• baker in njegove zlitine,

Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin.

Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin.

• mg, sn, pb, zn, cr, ni, w in njihove zlitine.

Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin.

DRUGA GRADIVA:

• prahasta metalurgija,

Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdnine, keramike.

Poznajo njihovo uporabnost.

• usvojijo pojme (monomer, polimer, polimerizacija,),
• seznanijo se s strukturnimi značilnostmi
• (termoplast, duroplast, elastomer) in najvažnejšimi polimeri,
• poznajo nekatere fizikalne in kemične lastnosti polimerov,
• seznanijo se s pomenom polimerov, njihovo reciklažo in trajnim odstranjevanjem,

Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija.

Ločijo naravne in umetne polimere.

Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo.

Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov.

Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov.

Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe.

Vaje:

izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji.

Multimedijski pristop.

• kompoziti,

Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami.

• maziva in goriva,

Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati.

Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti.

Opredelijo pojem reaktant in produkt.

Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase.

Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo.

Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov.

Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja.

Vaje:

izbira olj in maziv iz kataloga.

• nekovinski materiali (guma, steklo , les, izolacijski materiali…).

Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov.

Znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov.

PREIZKUŠANJE:

• usvojijo znanja o namenu preizkušanja kovinskih gradiv,
• usvojijo znanja o vrstah mehanskih preizkusov (natezni preizkus, žilavost),
• o namenu merjenja trdote,
• seznanijo se z neporušitvenimi metodami preizkušanja kovinskih gradiv,
• tehnološki preizkusi.

Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv.

Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, ....

Definirajo pojem trdote in opišejo postopke različnih načinov merjenja trdote.

Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv.

Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih.

Vaje:

izvedba nateznega preizkusa na pločevini,

merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers,

izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv.

KOROZIJA:

• korozija in priprave kovin za zaščito pred korozijo in poškodbami.

Definirajo vzroke za pojav korozije.

Opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo.

Poznajo možne načine zaščite pred korozijo.

Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti.

OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA:

• osnovni pojmi o tehnologiji,
• znajo definirati pojem tehnologija,
• osnovni tehnološki postopki v strojništvu in njihove značilnosti,

Sposobni so definirati pojem tehnologija

Razlikujejo različne tehnološke postopke: primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje.

Obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov.

Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov.

• primarno oblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• preoblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• oplemenitenje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• spajanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• odrezavanje.

Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja.

Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja.

Poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju.

Znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

Varstvo zdravja pri delu:

• pomen varnosti pri delu.

Znajo pojasniti pomen varstva pri delu.

Znajo opisati pravno ureditev področja varstva pri delu.

Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu.

Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu.

Znajo definirati pojme: delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje problemov.

Razvijajo skrbnost in odgovornost.

Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

Spajkanje

Znajo opisati postopek spajkanja in ga primerjati z varjenjem.

Razlikujejo mehko in trdo spajkanje.

Znajo našteti opremo za mehko in trdo spajkanje ter opisati pripravo delov za spajkanje.

Poznajo način izbora spajk in talila.

Vaje: izbira spajk v odvisnosti od zahtev.

Lepljenje

Znajo opisati postopek lepljenja in lastnosti lepljenih spojev.

Znajo navesti način priprave delov za lepljenje.

Znajo našteti različne vrste lepil in njihove lastnosti in ob uporabi literature v odvisnosti od zahtev izbrati ustrezno lepilo.

Vaje: izbira lepila v odvisnosti od zahtev.

Varjenje - osnovne značilnosti in razdelitev postopkov:

Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom varjenja.

Znajo razdeliti postopke varjenja glede na vrsto energije.

• plamensko varjenje,
• rezanje,
• ravnanje s pomočjo plamena,

Znajo opisati postopke ter izbrati ustrezne parametre in opremo.

Znajo našteti tehnološke posebnosti posameznih postopkov.

• obločno varjenje,

Znajo pojasniti proces obločnega varjenja.

Znajo našteti in opisati naprave in opremo za obločno varjenje.

Ob uporabi literature znajo pojasniti oznako elektrode in za najenostavnejše primere izbrati ustrezno elektrodo.

Poznajo karakteristike posameznih vrst elektrod.

Vaje:

izbira in označevanje elektrod za obločno varjenje.

• postopki varjenja v zaščitnih plinih,

Znajo našteti in opisati postopke varjenja v zaščitnih plinih.

Glede na posebnosti posameznih postopkov znajo izbrati ustrezen postopek in ustrezne parametre.

Znajo izbrati tehniko varjenja.

Razvijajo sposobnost strokovnega razmišljanja.

Vaje:

določanje in izbira postopka in parametrov varjenja v odvisnosti od zahtev.

• postopki uporovnega varjenja,

Znajo definirati postopke in posebnosti uporovnega varjenja.

Ob uporabi literature znajo izbrati parametre točkovnega varjenja.

Vaje:

določanje parametrov točkovnega varjenja v odvisnosti od vrste in debeline pločevine.

• plazemsko varjenje in rezanje,

Znajo opisati značilnosti in uporabnost postopka plazemskega varjenja in rezanja.

• varjenje umetnih snovi.

Znajo razdeliti umetne snovi glede na varivost.

Znajo opisati tehnološko pripravo delov za varjenje in izbiro dodajnega materiala.

Znajo našteti postopke varjenja umetnih snovi.

Znajo izbrati pravilen postopek glede na vrsto umetne snovi.

Vaje:

izbira postopka varjenja in parametrov varjenja.

Standardizacija

Znajo poiskati in uporabiti standarde. Ločijo standarde in tehnične predpise in njihovo uporabo.

Učenci razvijajo odnos do strokovnih standardov, tehničnih predpisov in identifikacijo s poklicem.

Vaje:

pretvarjanje

enot.

• Zakoni hidromehanike, vzgon, tlak, hidravlični upor, pretakanje kapljevin in plinov, kontinuitetna enačba
• Merjenje nivoja kapljevin, tlaka in pretoka

FIZ

Znajo določiti vpliv vzgona in tlaka na opazovan strojni del. Znajo določiti možnost nastanka in posledice hidravličnega udara. Ločijo in znajo preračunati manometrski tlak od absolutnega. Prepoznavajo vpliv hidravličnih uporov in viskoznosti na vrsto pretakanja kapljevin. Znajo določiti pretoke z uporabo kontinuitetne enačbe. Znajo poiskati ustrezne podatke iz tabel in diagramov. Znajo skicirati delovanje osnovnih merilnikov nivoja, tlaka in pretoka.

Uzaveščajo relacijo: država – zakoni - zaščita zdravja, življenja, lastnine, okolja.

Uzaveščajo relacijo: trg – standardi - obligacijska zaščita.

Vaje:

izračun sile vzgona,

izračun hidrostatičnega tlaka pod gladino, pretvarjanje manometrskega in absolutnega tlaka,

izračun masnega in volumskega pretoka v cevi in pri spremembi prereza.

• Toplota in transport toplote, notranja energija, temperatura, fazne spremembe, bivalno okolje, vlažen zrak, izolacije zgradb FIZ

Znajo določiti potrebno toploto za segrevanje, taljenje in uparjanje vode, temperaturno raztezanje, prevod, prestop in prehod toplote. Ločijo in znajo preračunati absolutno temperaturo od Celzijeve. Znajo povezati vpliv osnovnih veličin vlažnega zraka z bivalnim ugodjem. Znajo poiskati ustrezne podatke iz tabel in diagramov. Znajo skicirati delovanje osnovnih merilnikov temperature, toplote in vlažnosti ter zaporedje izolacijskih slojev in njihovo funkcijo.

Uzaveščajo relacije: človek - znanost - tehnika - delo.

Vaje:

pretvarjanje Celzijeve stopinje v Kelvinove,

izračun temperaturnega raztezka, izračun potrebne toplote za segrevanje, taljenje, uparjanje, izračun toplote pri prehodu, prestopu in prevodu,

uporaba Mollierovega diagrama za vlažen zrak.

• Voda, para, hladilne snovi, plini KE

Znajo uporabiti osnovne podatke o lastnostih vode (d^o, pH). Znajo določiti postopke za poboljšanje vode glede na namen. Ločijo mokro, suho paro in idealni plin. Ločijo vrste uparjanja, kondenzacije in nezaželene posledice. Znajo skicirati proces kompresorskega hlajenja in znajo določiti prednosti hladilnih snovi. Znajo razlikovati kurilne in tehnične pline in njihove prednosti.

Vaje:

odčitavanje tlaka in temperature iz tabele za nasičeno paro.

• Zgorevanje, korozija, zaščita pred korozijo

KE

Znajo ločevati med idealno in dejansko potrebno količino zraka za zgorevanje hitrost zgorevanja. Znajo ugotoviti možnosti za izboljšanje zgorevanja. Poznajo vzroke za nizko- in visokotemperaturno korozijo. Znajo povezati vzroke za korozijo z načinom zaščite. Znajo skicirati delovanje osnovnih merilnikov dimnih plinov.

Vaje:

izračun dejanske potrebne količine zraka za zgorevanje.

• Zvok in zvočna izolacija

Znajo ločevati vrste zvoka. Znajo skicirati osnovne zvočne izolacije in poznajo njihov namen.

• Cevi in cevne armature
• Jeklene, lite, bakrene, svinčene, nekovinske cevi
• Pritrjevanje cevi, zaporne armature, izločevalniki kondenzata, odzračniki.

Znajo razvrščati cevi po namenu in materialu. Znajo iz oznake cevi določiti premere tlake in namembnost cevi. Znajo uporabiti pravila napeljevanja cevovodov. Znajo skicirati delovanje in simbole cevnih armatur in poznajo njihovo uporabo.

Vaje:

določevanje fiksnih in drsnih podpor,

risanje enostavnih shem priključitve kotla, kompresorja in bojlerja.

• Tehnični plini, dimni plini

Znajo določiti posebnosti napeljav za tehnične in dimne pline. Znajo umestiti hrambo tehničnih plinov glede na zahteve okolja in varnosti.

• Obnovljivi viri energije
• Vračanje energije, rekuperatorji in regeneratorji

Znajo določiti uporabo in načine obnovljivih virov energije oziroma vračanje energije za potrebe ogrevanja in klimatizacije. Znajo določiti osnovno regulacijo zaradi racionalne rabe energije. Znajo povezati uporabo klasičnih in obnovljivih virov energije in vračanje energije. Znajo skicirati osnovno varnostno armaturo. Znajo predvideti ustrezno armaturo za napeljavo.

Uzaveščajo povezavo okolje -racionalna raba energije.

Podjetništvo

Znajo ločevati med oblikami družb (osebnih in kapitalskih). Znajo ločevati prihodke, stroške in dobiček v enostavnem letnem izkazu uspeha.

Obligacijska razmerja

Znajo ločevati med ponudbo, pogodbo, inštrumenti zavarovanja plačila in računom. Znajo izdelati, predračun, gradbeno knjigo, gradbeni dnevnik in obračun del.

Uzaveščajo funkcijo trga in oblike obligacijske zaščite interesov pogodbenih strank.

Vaje:

izdelava predračuna, gradbene knjige, gradbeni dnevnik.

Izvajanje del

Ločijo zakonsko predpisane dolžnosti in pravice v odnosu med izvajalcem in investitorjem, projektantom, nadzorom, inšpekcijami. Znajo opredeliti funkcijo vodje del in osnovno organizacijo gradbišča. Ločijo dokumente, ki spremljajo izvajanje ali vzdrževanje del, in njihov namen.

Spoznavajo delovno okolje, možnosti za kariero in spoznavajo načine komuniciranja med udeleženci na gradbiščih in širše na trgu.

Znajo določiti vrsto vodovoda glede na namen . Iz tabel znajo poiskati primeren bojler.

Znajo skicirati varnostno armaturo kotla ali bojlerja. Znajo umestiti zajem in hrambo vode glede na sanitarne zahteve. Ločijo črpalke glede na konstrukcijo in uporabo. Znajo skicirati osnovne tipe regulacij. Znajo skicirati razvode cevi in armature.

Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike.

Vaje:

izdelajo zapisnik o tlačnem preizkusu.

Projektna naloga:

prenove vodovodne napeljave.

- regulatorji P, PI, PID,

- regulacijski ventili,

- tipala,

- termostati,

- regulacijske zanke v sistemih,

- digitalna regulacija in daljinsko vodenje.

Znajo opredeliti regulacijske kroge in njihovo prioriteto. Ločijo elemente regulacijskih naprav, nastavitve in njihovo osnovno delovanje.

Ločijo tipala od termostatov.

Ločijo nadzor, daljinsko vodenje, daljinski vklop in izklop.

Razvijajo poklicno pripadnost in občutek za varčno rabo energije in zagotavljanje varnega obratovanja.

Vaje:

- simulacija vezave regulacijske zanke in spreminjanje nastavitev v sistemu ogrevanja tople vode,

- simulacija vezave in nastavitve varnostnih regulacijskih krogov za varovanje proti izpadu energije, proti zmrzovanju, pregrevanju.

Znajo določiti vrsto vodovoda glede na namen. Iz shem znajo brati funkcijo priprave vode. Znajo umestiti hrambo vode glede na zahteve. Znajo skicirati osnovne tipe požarnih napeljav. Znajo skicirati razvode cevi in armature.

Uzaveščajo odnos: človek – delo - lastnina.

Znajo določiti vrsto odpadnih vod glede na namen. Iz shem znajo brati funkcijo in obdelavo odpadnih voda. Znajo ločevati čistilne naprave glede na namen. Znajo skicirati osnovno kanalizacijo. Znajo skicirati razvode cevi in armature.

Uzaveščajo relacije: človek - znanost - tehnika - delo.

Vaje:

izdelajo zapisnik o preizkusu na tesnost z nalitjem kanalizacije.

Kurilni plini

KE

Znajo določiti plinovod glede na namen. Znajo umestiti osnovna načela varne plinske napeljave. Znajo ločevati različne hitrosti zgorevanja, eksplozijsko varno izvedbo in njihovo označevanje. Znajo umestiti hrambo kurilnih plinov glede na zahteve okolja in varnosti. Znajo skicirati osnovno varnostno armaturo. Znajo predvideti varnostne ukrepe za varno delo. Znajo predvideti ustrezno armaturo za plinsko napeljavo.

Vaje:

izdelajo zapisnik o tlačnem preizkusu.

Projektna naloga:

prenova plinske napeljave.

Tehnični plini, specialni plini, dimni plini.

Znajo določiti posebnosti napeljav za tehnične, specialne in dimne pline. Znajo povezati zahteve za izvedbo kurilnih plinov s tehničnimi in specialnimi plini. Znajo umestiti hrambo kurilnih plinov glede na zahteve okolja in varnosti.