SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA

Izobraževalni program: STROJNI MEHANIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003

1. Ime predmeta

TEHNOLOGIJA

S predmetnimi področji

2. Število ur

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj (ur)

Teorija (ur)

Vaje (ur)

1.

132

100

32

2.

231

165

66

3.

48

40

8

Skupaj

411

305

106

3. Usmerjevalni cilji

Predmet nudi poleg osnovnih znanj poglobljeno razumevanje stroke ter širi sposobnost tehniškega komuniciranja. Dijaki pridobijo osnovna znanja o lastnostih in vrstah osnovnih materialov. Spoznajo njihovo označevanje, uporabo in predelovanje. Pri tem so poudarjena zlasti kovinska in nekovinska gradiva, karbidne trdnine, kompoziti, keramika in umetne snovi. Dijaki usvojijo zakonitosti, ki veljajo v tehnologiji preoblikovanja, odrezavanja in spajanja. Predmet gradi tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov. Dijaki:

4. Operativni cilji

1. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA

Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami.

Dijaki razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv.

 

KEMIJA:

     
  • utrdijo pojme: zgradba atoma, zgradba molekule, čista snov, zmes, element,
  • utrdijo poznavanje kemijskega procesa oksidacija – redukcija,
  • utrdijo znanje o kislinah, bazah in soleh ter navežejo pridobljeno znanje na stroko,
  • poznajo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov (O, H2, N, S, C) in njihovih spojin, ki se pogosto pojavljajo v stroki,
  • seznanijo se z vplivom dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo.

Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem.

Navedejo osnovne značilnosti ogljika.

Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin.

Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz.

Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju.

Pridobivajo sposobnost za reševanje tehnoloških problemov.

Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu.

Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin.

Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov.

Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami.

Razvijajo ekološko zavest.

Vaje:

s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje.

KOVINE:

     
  • mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin,

Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin.

Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi. .

Utrjujejo strokovnost.

 
  • pridobivanje kovin,
  • pomen rud, reciklaže, ekologije,

Razumejo , da so rude surovina za kovine.

Razložijo recikliranje kovin.

   
  • železo in zlitine železa,
  • pridobivanje in delitev jekel in litin,

Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov.

Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo.

Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo.

   
  • seznanijo se z osnovnimi normativi in standardi za označevanje jekel in litin,

Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine.

   
  • aluminij in njegove zlitine,

Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin.

Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin.

   
  • baker in njegove zlitine,

Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin.

Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin.

   
  • mg, sn, pb, zn, cr, ni, w in njihove zlitine.

Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin.

   

DRUGA GRADIVA:

     
  • prahasta metalurgija,

Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdnine, keramika.

Poznajo njihovo uporabnost.

   
  • usvojijo pojme (monomer, polimer, polimerizacija,),
  • seznanijo se s strukturnimi značilnostmi

(termoplast, duroplast, elastomer) in najvažnejšimi polimeri,

  • poznajo nekatere fizikalne in kemične lastnosti polimerov,
  • seznanijo se s pomenom polimerov, njihovo reciklažo in trajnim odstranjevanjem,

Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija.

Ločijo naravne in umetne polimere.

Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo.

Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov.

Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov.

Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe.

Vaje:

izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji.

Multimedijski pristop.

  • kompoziti,

Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami.

   
  • maziva in goriva,

Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati.

Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti.

Opredelijo pojem reaktant in produkt.

Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase.

Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo.

Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov.

Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja.

Vaje:

izbira olj in maziv iz kataloga.

  • nekovinski materiali (guma, steklo , les, izolacijski materiali, …).

Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov.

Znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov.

   

PREIZKUŠANJE:

     
  • usvojijo znanja o namenu preizkušanja kovinskih gradiv,
  • usvojijo znanja o vrstah mehanskih preizkusov (natezni preizkus, žilavost),
  • o namenu merjenja trdote,
  • seznanijo se z neporušitvenimi metodami preizkušanja kovinskih gradiv,
  • tehnološki preizkusi.

Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv.

Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, ....

Definirajo pojem trdote in opiše postopke različnih načinov merjenja trdote.

Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv.

Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih

 

Vaje:

izvedba nateznega preizkusa na pločevini,

merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers,

izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv.

KOROZIJA:

     
  • korozija in priprave kovin za zaščito pred korozijo in poškodbami.

Definirajo vzroke za pojav korozije.

Opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo.

Poznajo možne načine zaščite pred korozijo.

Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti.

 

OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA:

     
  • osnovni pojmi o tehnologiji,
  • znajo definirati pojem tehnologija,
  • osnovni tehnološki postopki v strojništvu in njihove značilnosti,

Sposobni so definirati pojem tehnologija.

Razlikujejo različne tehnološke postopke: primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje.

Obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov.

Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov.

 
  • primarno oblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

 
  • preoblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

 
  • oplemenitenje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

 
  • spajanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke.

Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

 
  • odrezavanje.

Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja.

Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja.

Poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju.

Znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

 

Varstvo zdravja pri delu:

     
  • pomen varnosti pri delu.

Znajo pojasniti pomen varstva pri delu.

Znajo opisati pravno ureditev področja varstva pri delu.

Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu.

Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu.

Znajo definirati pojme: delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje problemov.

Razvijajo skrbnost in odgovornost.

Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

 

2. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

Pregled tehnologij in osnovni pojmi

Poznajo pojem obdelovalne tehnike in delitev po principu in uporabnosti obdelave.

Poznajo osnovne principe v mehanski tehnologiji in izrazoslovje.

   

OSNOVE ODREZAVANJA:

  • teorija nastanka odrezka, načini odrezavanja in uporabnost odrezavanja,

Poznajo in razumejo dogajanje pri odrezavanju.

Poznajo raznolikost postopkov odrezavanja in njihovo uporabnost.

Znajo razložiti teorijo nastanka odrezka in poznajo pojav toplote in pojav sile.

Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje.

 
  • geometrijska oblika orodja,

Poznajo geometrijo rezalnega klina, pomen in odvisnost kotov glede na pogoje obdelave in vplive njihovih velikosti na proces odrezavanja.

Poznajo odvisnost kotov rezalnega klina glede na lastnosti gradiva obdelovanca.

 
  1. Skiciranje geometrije rezilnih orodij.
  • parametri obdelave (v, n, f, a, T, L),

Poznajo definicije nastavitvenih parametrov, njihovo pogojenost in način določanja. Poznajo definicije in enote nastavitvenih parametrov in pogojenost z grobo in fino obdelavo. Znajo izračunati rezalno hitrost pri znanem premeru in vrtilni frekvenci in obrnjeno.

Poznajo definicijo in pomen obstojnosti orodja.

Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov.

  1. Izračun vrtilne frekvence pri odrezavanju.
  • sile pri odrezavanju (struženje),
  • glavna rezalna sila in moč motorja,

Poznajo vzroke za nastanek sil in njihov vpliv na natančnost obdelave.

Spoznajo pojav sile pri odrezavanju, odvisnost velikosti teh sil in njihovo spreminjanje med procesom , način določanja njihove velikosti in vpliv na proces.

Razvijejo občutek za velikost sile pri odrezavanju.

 
  • toplotne razmere pri odrezavanju,
  • hlajenje in mazanje,




Poznajo pojav toplote pri odrezavanju, odvisnost njene velikosti in njene vplive na proces.

Poznajo pomen hlajenja in mazanja za natančnost in gospodarnost postopkov odrezavanja. Poznajo vplive toplote na obdelovanec, proces in orodje.

Poznajo hladilna in mazalna sredstva in načine dovajanja na mesto rezanja in način priprave.

Razvijajo zavest o pravilnem odnosu do okolja, v katerem posameznik živi in deluje, ga varuje in ohranja.

  1. Izračun koncentracije raztopine hladilne tekočine.
  • materiali orodij (OJ, HJ, KT, OT, UCON, diamant),

Prepoznavajo posamezne rezalne materiale, njihove lastnosti in uporabnost.

Poznajo lastnosti idealnega rezalnega materiala.

Poznajo hitrorezno jeklo, KT, rezalne keramike, njihove lastnosti in uporabnost. Prepoznavajo orodja iz teh gradiv. Znajo primerjati lastnosti idealnega in realnih rezalnih materialov.

Razvijajo zavest o gospodarnem odnosu do orodja in tehnologije.

  1. Izračun vrtilnih frekvenc pri različnih rezalnih materialih.
  • obraba in obstojnost orodja,
  • vrste odrezkov.

Poznajo pomen obrabe za proces obdelave, njegovo natančnost in gospodarnost.

Poznajo tipične vrste obrab in vzroke za njihov nastanek

Poznajo oblike odrezkov in njihov pomen za varno delo.

Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah dela.

 

POGONI IN KINEMATIKA OBDELOVALNIH STROJEV:

  • tipi pogonov in regulacija vrtilnih hitrosti: stopenjsko (žagasti diagram), brezstopenjsko, koračno,
  • zobniški menjalnik , prestava in regulacija,
  • torni prenosniki, tipi, prestava, regulacija, lastnosti,
  • hidravlični pogoni in regulacija,

  • enosmerni in koračni motor.

Poznajo električne in hidraopnevmatske pogone.Poznajo načine regulacije hitrosti na obdelovalnih strojih in razumejo zakonitosti prenosa gibanj in regulacijo hitrosti.

Poznajo zobniške menjalnike in znajo razložiti princip delovanja.

Poznajo torne prenosnike in znajo razložiti princip delovanja.

Poznajo hidravlične pogone, njihovo zgradbo, delovanje in način regulacije.

Poznajo razliko med enosmernim in koračnim motorjem ter njihovo uporabnost. Razlikujejo stopenjsko in brezstopenjsko regulacijo in poznajo posamezne tipe pogonov.

Poznajo posamezne tipe gonil, zgradbo, regulacijo njihove lastnosti .

Poznajo prestavo zobniških in jermenskih gonil.

Poznajo uporabnost vijaka kot prenosnika gibanj.

Poznajo sestavine hidravličnega pogona in princip regulacije gibanj, ki jih ti zagotovijo.

Oblikujejo osnovne občutke razumevanja tehnike.

  1. Izračuni prestav in vrtilnih frekvenc.

ELEMENTI OBDELOVALNIH STROJEV:

  • obdelovalni stroj (namen in zgradba),
  • ogrodja in vodila,
  • pogon (klasični in CNC-stroji),
  • podajalna predležja (klasični in CNC-stroji),
  • vretena, sani.

Poznajo funkcijo, zgradbo in vrste obdelovalnih strojev.
Poznajo tipične sestavne dele, sklope, njihovo zgradbo, delovanje in njihove želene lastnosti.

Poznajo tipe in nalogo ogrodnih delov.

Poznajo nalogo vodil, posamezne tipe in njihove dejanske in zaželene lastnosti.

Razvijajo tehnično razmišljanje.

 

STRUŽENJE:

  • proces, univerzalna stružnica, njeni deli in vrste del na njej,
  • druge vrste stružnic,
  • oblike nožev in rezalnih ploščic,
  • struženje konusov, struženje navojev.

Poznajo zgradbo, delovanje in uporabnost univerzalne in drugih stružnic.

Poznajo vrste in uporabnost strugarskih orodij.

Poznajo zgradbo in uporabnost univerzalne stružnice in tudi vrste in uporabnost drugih stružnic.

Poznajo načine struženja konusov.

Razvijajo občutek za vrsto orodij,potrebnih za kvalitetno struženje.

  1. Izračun kotov nastavitve suporta.
  2. Določanje postopka struženja in parametrov nastavitve stroja.

SKOBLJANJE IN PEHANJE:

  • vrste strojev,
  • razlika skobljanje - pehanje,
  • orodja.

Poznajo vrste strojev in njihovo zgradbo ter uporabnost postopkov.

Poznajo razmere, dogajanje in posebnosti pri skobljanju in pehanju. Poznajo uporabnost postopka.

Poznajo vrste posameznih skobeljnih in pehalnih strojev, jih prepoznajo na skici in znajo razložiti dogajanje pri delu na stroju.

Razvijajo občutek za uporabo vrste postopka skobljanje ali pehanje.

 

POSNEMANJE:

  • načini posnemanja in orodja,
  • parametri obdelave in vrste strojev.

Poznajo dogajanje pri posnemanju, uporabnost postopka, stroje in orodje.

Poznajo uporabnost postopka, obliko, gradivo, orodja ter način vodenja orodja.

Razvijajo sposobnost ocene uporabe orodja za serijo.

 

STROJNO ŽAGANJE:

  • namen, stroji in orodja.

Poznajo vrste orodij, strojev, nevarnosti pri delu in uporabnost postopka v proizvodnji.

Poznajo dogajanje pri žaganju in spremljajoče pojave. Poznajo oblike orodij in izbiro orodja glede na presek in gradivo obdelovanca.

   

VRTANJE, GREZENJE, POVRTAVANJE:

  • definicija in uporabnost vrste orodij, napake,
  • določanje parametrov obdelave,
  • vrtalni stroji in uporabnost.

Poznajo postopek vrtanja, orodje in spremljajoče pojave.

Poznajo postopek določanja obdelovalnih parametrov in same parametre.

Poznajo vrste in uporabnost vrtalnih strojev.

Poznajo in znajo izbrati vijačni sveder za vrtanje.

Znajo določiti vrtilno in podajno hitrost iz tabele.

Poznajo orodja za grezenje, način njihovega delovanja in uporabnost.

Poznajo obliko orodja za povrtavanja, uporabnost postopka.

Poznajo preproste in precizne vrtalne stroje, njihovo delovanje in uporabnost.

Razvijajo občutek za kvaliteto opravljenega dela.

  1. Določanje vrtilne frekvence in podajne hitrosti orodja.
  2. Določanje obstojnosti svedra.

FREZANJE:

  • uporabnost postopka in vrste orodij,
  • deli univerzalnega frezalnega stroja in vrste del na njem,
  • delo z delilnikom,
  • druge vrste frezalnih strojev.

Poznajo postopek frezanja, orodje, stroje in njihovo uporabnost.

Poznajo obodno in čelno frezanje, uporabnost, teh načinov in osnovne oblike primernih frezal.

Poznajo delilnik kot mehanizem in vpenjalno napravo.

Poznajo zgradbo, delovanje in uporabnost vpenjalnih naprav za orodje in obdelovance na FS.

Poznajo zgradbo, delovanje in uporabnost univerzalnega frezalnega stroja.

Poznajo zgradbo delilnika in razumejo direktno in indirektno deljenje.

Razvijajo strokovnost in natančnost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve.

  1. Izračun nastavitev delilnika pri deljenju.
  2. Izbira orodja za frezanje in določitev poti orodja.
  3. Določanje postopka frezanja in parametrov nastavitve stroja.

BRUŠENJE:

  • orodja za brušenje,
  • oznaka brusilnega koluta,
  • vrste strojev in brušenja,
  • izbira delovnih pogojev pri brušenju (Vc, a, Vf),

Poznajo postopek, orodje, njegovo sestavo, obliko in uporabnost postopka.

Poznajo značilnosti brusa in vpliv njegovih lastnosti na dogajanja pri obdelavi. Poznajo oblike brusov in postopek montaže in preizkusa. Poznajo osnovne načine brušenja in njihovo uporabnost.

Razvijajo občutek za natančnost.

  1. Izbira brusa – kakovosti in oblike.
  • vpenjanje, ravnanje, ostrenje in profiliranje brusov,
  • napake pri brušenju.

Poznajo postopek montaže in preizkusa brusov in vpliv napak v tem postopku na natančnost obdelave.

Poznajo napake pri brušenju in njihove posledice na kvaliteto brušenega izdelka.

Poznajo načine in orodje za ostrenje in profiliranje brusov.

Poznajo tipične napake pri brušenju, vzroke za nastanek in način preprečevanja.

 
  1. Vaje pri praktičnem pouku - menjava brusa.

RAČUNALNIŠKO VODENI OBDELOVALNI STROJI:

  • sestava in način delovanja,
  • načini programiranja in krmiljenja podajnih gibanj.

Seznanijo se s principi delovanja računalniško krmiljenih strojev in njihovih sklopov. Pri tem poznajo tudi okvirno način programiranja in krmiljenja.

 
  1. Vaje oblikovanja programa za struženje in frezanje

HONANJE:

  • orodja za honanje,
  • izbira delovnih pogojev pri honanju.

Poznajo postopek, orodje, dogajanje in uporabnost postopka.

Prepoznajo s tem postopkom obdelano površino in poznajo možnosti in področja uporabe.

   

SUPERFINIŠ

Spoznajo postopek, orodje, dogajanje in uporabnost le-tega. Prepoznajo s tem postopkom obdelano površino in poznajo možnosti in področja uporabe.

   

LEPANJE:

  • postopek, orodje, namen uporabe in uporabnost postopka,
  • izbira orodja in delovnih pogojev.

Spoznajo postopek, orodje, natančnost, uporabnost in razširjenost uporabe.

Poznajo proces, njegovo natančnost in uporabnost.

   

ELEKTROEROZIJA:

  • vrste elektroerozivne obdelave,
  • orodja in princip obdelave z elektroerozijo.

Spoznajo osnovne principe postopka in njihov vpliv na obdelovanec.

Spoznajo uporabnost postopka v strojništvu. Poznajo osnovne principe, uporabnost in možne napake.

Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje in okolje.

 

OBDELAVA Z ŽARKI:

  • laserski, elektronski žarki.

Spoznajo osnovne principe postopka in njegovo uporabnost. Poznajo uporabnost postopka in osnovni princip.

   

ELEKTROKEMIČNA OBDELAVA:

  • elektrokemični postopki.

Spoznajo osnovne principe postopka in njegovo uporabnost. Poznajo uporabnost postopka in osnovni princip.

   

ULTRAZVOČNA OBDELAVA:

  • vrste ultrazvočnih obdelav.

Spoznajo osnove postopka, potek in njegovo uporabnost.

Znajo opisati postopek in poznajo njegovo uporabnost.

   

LIČENJE:

  • peskanje, ščetkanje, poliranje, bobnanje.

Spoznajo postopke ličenja, namen ličenja in uporabnost posameznih postopkov. Poznajo postopke bobnanja, ščetkanja, peskanja in razmaščevanja ter osnovni namen uporabe.

Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje in okolje.

 

sistemiziranje znanj tehnologije odrezavanja

Poznajo pomen zaokroženosti učne snovi v drugem letniku in znajo izbrati potrebne postopke in orodje za izdelavo preprostega strojnega dela .

   
  1. Izberi potrebne postopke in orodje za vaje: izbiranje spoznanih postopkov; sistemiziranje učne snovi; izdelava preprostega dela na skici.

VARJENJE:

     
  • spajkanje,

Znajo opisati postopek spajkanja in ga primerjati z varjenjem.

Razlikujejo mehko in trdo spajkanje.

Znajo našteti opremo za mehko in trdo spajkanje ter opisati pripravo delov za spajkanje.

Poznajo način izbora spajk in talila.

 

Vaje:

izbira spajk v odvisnosti od zahtev.

  • lepljenje,

Znajo opisati postopek lepljenja in lastnosti lepljenih spojev.

Znajo navesti način priprave delov za lepljenje.

Znajo našteti različne vrste lepil in njihove lastnosti.

Ob uporabi literature znajo v odvisnosti od zahtev izbrati ustrezno lepilo.

 

Vaje:

izbira lepila v odvisnosti od zahtev.

  • varjenje - osnovne značilnosti in razdelitev postopkov,

Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom varjenja.

Znajo razdeliti postopke varjenja glede na vrsto energije.

   
  • plamensko varjenje,
  • rezanje,
  • ravnanje s pomočjo plamena.

Znajo opisati postopke ter za posamezne postopke izbrati ustrezne parametre in opremo.

Znajo našteti tehnološke posebnosti posameznih postopkov.

   

OBLOČNO VARJENJE:

  • ročno obločno varjenje,

Znajo pojasniti proces obločnega varjenja.

Znajo našteti in opisati naprave in opremo za obločno varjenje.

Ob uporabi literature znajo pojasniti oznako elektrode in za najenostavnejše primere izbrati ustrezno elektrodo.

Poznajo karakteristike posameznih vrst elektrod.

 

Vaje:

izbira in označevanje elektrod za obločno varjenje.

  • postopki varjenja v zaščitnih plinih,

Znajo našteti in opisati postopke varjenja v zaščitnih plinih.

Glede na posebnosti posameznih postopkov znajo izbrati ustrezni postopek in ustrezne parametre.

Znajo izbrati tehniko varjenja.

Razvijajo sposobnost strokovnega razmišljanja.

Vaje:

določanje in izbira postopka in parametrov varjenja v odvisnosti od zahtev.

  • postopki uporovnega varjenja,

Znajo definirati postopke in posebnosti uporovnega varjenja.

Ob uporabi literature znajo izbrati parametre točkovnega varjenja.

 

Vaje:

določanje parametrov točkovnega varjenja v odvisnosti od vrste in debeline pločevine.

  • plazemsko varjenje in rezanje,

Znajo opisati značilnosti in uporabnost postopka plazemskega varjenja in rezanja.

   
  • varjenje umetnih snovi.

Znajo razdeliti umetne snovi glede na varivost.

Znajo opisati tehnološko pripravo delov za varjenje in izbiro dodajnega materiala.

Znajo našteti postopke varjenja umetnih snovi.

Znajo izbrati pravilen postopek glede na vrsto umetne snovi.

 

Vaje:

izbira postopka varjenja in parametrov varjenja.

SPECIALNA ZNANJA:

     
  • montaža,

Obvladajo osnovne pojme, ki so povezani z montažo.

Usvajajo sposobnost za sestavljanje strojnih delov.

 
  • montaža kot del proizvodnega sistema,

Razumejo osnovne vrste proizvodnje.

   
  • komponente montažnega procesa,

Obvladajo sredstva, planiranje dela in osebje pri montaži.

   
  • struktura izdelka,
  • montažna struktura,

Znajo razstaviti nek stroj, izdelek ali sklop na sestavne dele in jih shematsko prikazati.

 

Vaje:

izdelava praktičnega primera montažne strukture.

  • tehnološke operacije,

Za posamezne sestavne dele znajo določiti osnovne tehnološke operacije.

   
  • stopnja avtomatizacije,

Prikažejo zgodovinski razvoj od ročne do mehanizirane in računalniške montaže.

   
  • organizacija montaže,

Obvladajo odnose in razdelitev dela med delavce (različni delavci na različnih delovnih mestih).

Razvijajo timsko delo.

Vaje:

organizacija montaže nekega sklopa stroja ali naprave.

  • mehanske osnove montaže,

Razumejo, da tlak in trenje pri spenjanju dosežemo z ustrezno obliko veznega elementa - s strmino.

   
  • priprava sestavnih delov za montažo,

Razumejo uporabo postopkov medsebojnega prilagajanja.

Upoštevajo delovne postopke: vrtanje, piljenje, žaganje, strganje, brušenje in lepanje.

   
  • osnovni načini spajanja,
   

Vaje:

iz literature izberejo ustrezne elemente za montažo in jih z ustreznimi postopki sestavijo v uporabno celoto.

  • montaža (izdelava) krčnih nasedov,

Razumejo, da je natisni spoj izveden z dilatacijo (raztezanjem) ali s kontrakcijo ( skrčenjem).

   
  • Vzdrževanje.
     
 

Seznanijo se z okvarami, ki lahko povzročijo materialno škodo na strojih in napravah in so nevarne tudi ljudem.

Pravilno vrednotijo vzdrževanje.

 

SISTEMI V STROJNIŠTVU:

  • energetski,
  • obdelovalni,
  • transportni,
  • proizvodni,
  • biološki,
  • izobraževalni,
  • povezava med sistemi,
  • raketna tehnika,

Seznanijo se s splošno znanimi sistemi.

Vedo, da jih je potrebno vzdrževati.

Primerjajo neživo in živo naravo.

Razvijajo pravilen odnos do energetskih virov in energetskih vrednot.

 
  • osnovna stanja sistemov: med delovanjem in med odpovedjo,

Obvladajo osnove delovanja (nedelovanja) strojnih delov ali sklopov.

 

Vaje:

izdelava skupnega stanja delovanja za tri stroje z različnimi odpovedmi.

  • meje delovanja sistema,

Obvladajo stabilno in nestabilno delovanje sistemov v določenih mejah.

   
  • teorija obrab,

Obvladajo osnovne principe teorije obrab (tribologije).

   
  • tribomehanični sistem,

Vedo, da je tribomehanični sistem področje znanosti, ki proučuje pojave v zvezi z medsebojnimi odnosi naležnih površin.

   
  • trenje in obraba,

Obvladajo adhezivno, abrazivno in korozivno obrabo, obrabo zaradi utrujenosti površin, posebne vrste obrab.

   
  • mazanje (kontrola mazanja strojev, strojnih delov in naprav, standardi ISO),

Obvladajo osnove mazanja v funkciji zmanjševanja trenja, kar je osnova dobrega vzdrževanja.

   
  • fizična obraba,

Obvladajo zakonitost, da se zaradi nenehne obrabe delovna sredstva postopoma obrabljajo.

   
  • staranje,
  • ekonomsko (tehnološko) staranje.

Vedo za fizično in ekonomsko staranje.

Ločijo staranje materiala od obrabe le-tega.

Izvedo, da se s primerjavo stroškov lahko ugotovi, kdaj je njihova zamenjava smiselna (ekonomsko staranje).

   

okvare in lomi

Ugotavljajo okvare in lome, ki se pojavljajo nenadno ali pričakovano.

Razvijajo pravilen odnos do timskega dela.

Vaje:

dijaki prinesejo zlomljene strojne dele in analizirajo lome.

3. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

osnovni načini vzdrževanja:

     
  • kurativno vzdrževanje,
  • preventivno vzdrževanje (tekoče, po stanju, operativno, investicijsko),
  • tpm (total productive maintenance),
  • ekspertni sistemi vzdrževanja,
  • samovzdrževanje.

Seznanijo se z različnimi načini vzdrževanja, postopki in ekonomiko vzdrževanja.

Seznanijo se s cikličnim opravljanjem vzdrževalnih del glede na predviden obseg.

Ločijo operativno in investicijsko vzdrževanje.

Seznanijo se s celostnim pogledom na vzdrževanje.

Utrjujejo ekološko zavest in občutek za timsko delo.

Vaje:

uporaba vzdrževanja.

mala, srednja in velika popravila

Ločijo popravila glede na čas trajanja in obseg del.

   

popravila opreme:

Znajo opredeliti aktivnosti pri popravilih opreme.

Uzaveščajo varčnost.

Vaje:

izdelava postopka za vzdrževanje opreme.

  • vzdrževanje delovnih pogojev,

Razumejo, da delovni pogoji vplivajo na delovni učinek.

   
  • ekonomika vzdrževanja,

Znajo opredeliti osnovne stroške vzdrževanja.

Poglabljajo delovne vrednote.

Vaje:

izračun stroškov za enostavno vzdrževanje.

  • gospodarjenje z orodji,
  • principi dobrega gospodarjenja z orodji,

Obvladajo pomen dobrega gospodarjenja z orodji.

   
  • vzdrževanje po stanju,
  • tehnična diagnostika,
  • ugotavljanje stanja strojev in naprav,

Obvladajo pomen pravilnega in pravočasnega diagnosticiranja.

Obvladajo osnove ugotavljanja predpisanih vrednosti pritiska, temperature, števila vrtljajev, pretoka, vrtilnega navora, moči, časa in ostalih pomembnih parametrov.

Razvijajo natančnost, strokovnost, ustvarjalnost, komuniciranje.

 
  • tehnološki postopki popravil sestavnih delov pri vzdrževanju,

Seznanijo se z uporabo varjenja, navarjenja, lepljenja, metalizacije, trdega kromanja in ostalih postopkov za popravila.

   
  • organizacija vzdrževanja,

Znajo organizirati delo in izdelati spremno dokumentacijo za izvedbo vzdrževanja.

 

Vaje:

izdelava organizacijske sheme za izvedbo vzdrževanja stroja.

  • odkrivanje in odprava okvar na strojih, strojnih delih in napravah,

Obvladajo oslabitve sestavnih delov sistema in znajo ustrezno ukrepati.

   
  • navodila za nego obdelovalnih strojev in orodij.

Razumejo navodila za kvalitetno nego strojev.

   

izrabljenost drsnih ploskev in vodil:

     
  • vzdrževanje,
  • popravila in zaščita drsnih vodil na strojih.

Obvladajo merilne naprave in poznajo postopke, s katerimi ocenimo izrabljenost drsnih površin.

   

popravila gredi in osi:

     
  • popravila osi in gredi (izkrivljenost, ugotavljanje obrabljenosti tečajev, navojev, utorov, kontrola mazalnih kanalov).

Obvladajo možne okvare gredi ali osi in postopke za sanacijo.

   

nastavljanje kotalnih in drsnih ležajev na glavnem vretenu:

     
  • postopki zamenjave ležajev,
  • napake pri delovanju ležajev,
  • metode za ugotavljanje zračnosti,
  • pomen pravilne montaže.

Spoznajo nastavitve ležajev iz obratovalnih navodil stroja.

 

Vaje:

izdelava tehnološkega postopka nastavitve ležaja.

vzdrževanje sklopk:

     
  • vzdrževanje in popravilo tornih in lamelnih sklopk, hidravličnih sklopk, elektromehanskih sklopk.

Poznajo značilnosti posameznih sklopk in jih znajo vzdrževati.

 

Vaje:

iskanje napak na sklopkah.

vzdrževanje menjalnikov in predležij:

     
  • vzdrževanje, popravilo in pregled zobniških reduktorjev.

Primerjajo značilnosti posameznih menjalnikov in predležij ter postopke za njihovo vzdrževanje.

Uzaveščajo strokovnost in delovno odgovornost.

Vaje:

iskanje napak na strojnih delih.

vzdrževanje pnevmatike in hidravlike:

     
  • vzdrževanje,
  • popravilo hidropnevmatskih naprav,
  • navodila za začetek zagona.

Utemeljujejo značilnosti posameznih pnevmatskih in hidravličnih strojev in naprav in glavne postopke vzdrževanja.

 

Vaje:

simulacija napak na pnevmatskem ali hidravličnem učnem pripomočku.

vzdrževanje transportnih naprav:

     
  • postopki vzdrževanja in popravila transportnih naprav.

Pridobijo vedenje o značilnostih transportnih naprav.

 

Vaje:

tehnološki postopek vzdrževanja transportnih naprav.

vzdrževanje kompresorjev, ventilatorjev, črpalk in hidromotorjev

Poznajo vzdrževanje posameznih kompresorjev, ventilatorjev, črpalk in hidromotorjev.

   

5. Obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter ocenjevanje vaj.

6. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet je povezan z vsemi strokovnimi predmeti in s praktičnim poukom, saj daje potrebno osnovo za dopolnjevanje in nadgradnjo znanj.