SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ARANŽERSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 52.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 26. 10. 2001

1. IME PREDMETA

STILI IN VSEBINE UMETNIN

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

2.

60

10

70

3.

60

10

70

4.

skupaj

120

20

140

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijakI:


4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

PRAZGODOVINSKA UMETNOST

UMETNOST PALEOLITIKA

Dijaki

Dijaki

  • poznajo prazgodovinska obdobja

  • pozna jamsko slikarstvo

  • pozna paleolitsko kiparstvo

  • prepoznajo področja likovnega ustvarjanja

  • spoznajo tehnološke pogoje

  • opredelijo umetnost kot predmet pričevanj

    • Krepijo natančnost v komunikaciji in poimenovanju.

    Se zavejo pomena skupnosti v preživetju.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    UMETNOST NEOLITIKA

  • znajo ločiti paleolitik od neolitika po glavnih likovnih in socialnih značilnostih

  • razumejo pojem megalitska kultura

  • spoznajo nove družbene razmere- prehod od lova na poljedelstvo

    • Se zavejo kultnega značaja mnogih družbenih običajev.

    Razvijajo sposobnost razlikovanja uporabnih prvin od posebnih, kulturnih ali kultnih običajev.

    UMETNOST KOVINSKIH DOB

  • znajo opredeliti kovinsko obdobje po času in likovnih značilnostih

  • spoznajo družbene razmere

  • opredelijo pomen pridobivanja in uporabe kovin za izdelovanje okrasnih in uporabnih predmetov (vaška situla)

    • Se zavejo pomena delitev v družbi.

    Se zavejo pomena trgovanja in odnosa med trgovino in drugimi družbenimi dejavniki ter premiki.

    UMETNOST STAREGA VEKA

  • poznajo kronološke mejnike

  • spoznajo civilizacijski pomen umetnosti

  • razumejo obseg in pogoje v katerih je delovala umetnost

    • Spoznajo civilizacijske lastnosti starega veka.

    Prikaz časovne tabele.

    UMETNOST MEZOPOTAMIJE

  • poznajo razvojne stopnje mezopotamske umetnosti

  • spoznajo oblikovne značilnosti mezopotamske umetnosti

  • spoznajo pomen klinopisa

    • Razvijajo občutek za opazovanje.

    EGIPČANSKA UMETNOST

  • poznajo bistvene značilnosti umetnosti starega, srednjega, novega in poznega kraljestva

  • poznajo grobno in tempeljsko arhitekturo

  • znajo opredeliti glavne značilnosti egipčanskega kiparstva

  • prepoznavajo bistvene oblike slikarstva

  • poznajo hieroglife in značilne nosilce pisav

  • razumejo umetnost kot del sistema, ki ga ureja razvoj države

  • spoznajo razvojne faze grobne arhitekture

  • uporabljajo strokovne pojme: mastaba, stopničasta piramide, skalne grobnice, …

  • spoznajo pomembne spomenike grobne in tempeljske arhitekture

  • spoznajo značilen egipčanski kanon

  • spoznajo oblikovne in vsebinske značilnosti reliefnega kiparstva, monumentalne plastike in male plastike

  • spoznajo likovno vsebino in oblike in njuno dopolnjevanje v znakovni sistem

    • Se zavejo soodvisnosti likovnega jezika od družbenih dogajanj.

    Se zavejo piramidalne oblike vseh družbenih odnosov (religija, država, ...).

    Krepijo natančnost v strokovnem izrazoslovju.

    Se zavejo razmerja med obliko in vsebino.

    Krepijo občutek za oblikovanje in prostor.

    Razvijajo občutek za opazovanje in za znakovne oblike izražanj.

    EGEJSKA UMETNOST

  • znajo kronološko določiti posamezna obdobja in poznajo ozemeljsko razpetost egejske umetnosti

  • razumejo pomen egejske umetnosti za razvoj evropske civilizacije

    • Se zavejo pomena prve evropske civilizacije.

    UMETNOST KRETE

  • poznajo pomen in likovne značilnosti minojske umetnosti

  • spoznajo značilnosti kretske arhitekture, likovne in uporabne umetnosti

    • Se zavejo posledic posebnih pogojev, v katerih se je razvijala kretska umetnost.

    UMETNOST MIKEN

  • poznajo in prepoznajo obzidje, megaron, grobnice in posmrtne maske kot grobni inventar

  • spoznajo pomembne arheološke najdbe

  • opredelijo značilnosti arhitekture, urbanizma, kiparstva in umetnostvno- obrtnih izdelkov

    • Skozi primerjavo kretske in mikenske umetnosti se zavejo različnih vsebinskih izhodišč v uporabi likovnega jezika.

    GRŠKA UMETNOST

  • znajo deliti grško umetnost na arhaično, klasično in helenistično obdobje

  • spoznajo začetke grške umetnosti in njeno povezanost z drugimi civilizacijami

    • Razumejo pomen polisa.

    Prikaz tabele.

    UMETNOST ARHAIČNEGA OBDOBJA

  • znajo opredeliti značilnosti posameznih zvrsti umetnosti (vazno slikarstvo, kiparstvo, arhitektura)

  • poznajo pojme »kuros« in »kora«

  • spoznajo oblikovne iz vsebinske zasnove vaznega slikarstva (slog črnih figur)

  • spoznajo vsebinske in oblikovne značilnosti kiparstva arhaične dobe

    • Se zavejo pomena umetnosti v vsakdanjem življenju.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    UMETNOST KLASIČNEGA OBDOBJA

  • znajo opredeliti značilnosti posameznih zvrsti umetnosti (arhitektura, kiparstvo in vazno slikarstvo)

  • spoznajo arhitekturne člene in arhitekturno kiparstvo

  • spoznajo kontrapost v kompoziciji

    • Razvijajo občutek za proporc.

    Shema svetišča v narisu in tlorisu.

    HELNISTIČNA UMETNOST

  • znajo opredeliti kulturne in umetnostne značilnosti helenizma

  • spoznajo vsebinske in oblikovne značilnosti kiparstva

    • Razvijajo moč primerjalnega mišljenja.

    ETRUŠČANSKA UMETNOST

  • znajo opredeliti izvirne značilnosti etruščanske umetnosti

  • spoznavajo značilne umetnostne spomenike

    • Razvijajo moč primerjalnega mišljenja.

    RIMSKA UMETNOST

  • znajo opredeliti novosti v urbanizmu in arhitekturi

  • znajo pojasniti vpliv helenistične umetnosti na rimsko umetnost

  • znajo prepoznavati značilne oblike rimskega stenskega slikarstva (stenska slika in mozaik)

  • spoznajo značilnosti javne in zasebne arhitekture ter urbanizma

  • spoznajo značilnosti rimskega kiparstva (portret, javna skulptura)

  • spoznajo likovno učinkovanje stenskega slikarstva

    • Razvijajo sposobnost primerjave in opazovanja razmerij med obliko in vsebino.

    Prikaz odlivanja izbranega mavca v luknje, ki so nastale kot posledica izgorevanja živih teles pod vulkanskim pepelom v antičnem času izbruha ognjenika v Pompejih (spoznajo metodo, ki jo je uporabila arheologija).

    RIMSKA UMETNOST NA SLOVENSKEM

  • znajo našteti rimska kulturna središča in njihov pomen

  • spoznajo nekaj značilnih spomenikov na Slovenskem

  • razumejo pomen antične umetnosti na Slovenskem

    • Se zavejo vplivov antičnega izročila skozi čas.

    Prikaz urbanistične strukture vojaškega tabora in mesta.

    STAROKRŠČANSKA UMETNOST

  • znajo preko oblikovnih značilnosti prepoznavati starokrščansko umetnost

  • prepoznajo prehajanje poznoantičnih prvin v prvine novega verskega prepričanja

  • spoznajo pomen katakomb

  • spoznajo pomen simbolike v likovni umetnosti

  • opredelijo oblikovne značilnosti, ki izhajajo iz novega verskega prepričanja

    • Se zavedo pomena ikonografije ter različnih izhodišč v interpretiranju umetnosti.

    Razvijajo občutek za razmerje med vsebino in obliko.

    Shema bazilikalnega tlorisa.

    BIZANTINSKA UMETNOST

  • znajo prepoznavati oblikovne značilnosti bizantinske umetnosti

  • znajo povezati oblikovne značilnosti glede na duhovnost

  • pojasnijo značilnosti bizantinske arhitekture

  • opredelijo značilnosti biznatinskega mozaika

  • spoznajo pojme ikonoborstva in ikonoklazma

    • Se zavejo pomena ikonografskega motiva ter moči likovnega jezika v odnosu do družbenih dogajanj.

    Shema centralnega tlorisa (primerjava).

    UMETNOST SREDNJEGA VEKA-KAROLINŠKA RENESANSA

  • prepoznajo slogovne značilnosti karolinške umetnosti

  • spoznajo pomen karolinške pisave, slogovne značilnosti dvornih šol (dvorna šola Karla Velikega) in nekatere rokopise (Book of Kells)

    • Razvijajo čut za lepoto detajla.

    ROMANIKA

  • poznajo temeljna izhodišča umetnosti razvitega srednjega veka

  • znajo pojasniti vlogo cerkve kot pobudnika umetnostne ustvarjalnosti

  • znajo ločiti vrste in področja likovnega in arhitekturnega ustvarjanja

  • spoznajo vzore za nastanek regionalnih slogov

  • spoznajo nekatere spomenike arhitekturnega in likovnega ustvarjanja

    • Se zavejo vloge cerkve, samostanov in romarskih poti za nastanek kulturnih centrov.

    Shema vezanega sistema in latinskega križa v tlorisu romanske cerkve.

    ROMANIKA NA SLOVENSKEM

  • poznajo pomen samostanskih redov za romansko umetnost na Slovenskem

  • prepoznajo regionalne značilnosti slov. romanike v arhitekturi in likovni umetnost

  • spoznajo nekatere arhitekturne in likovne spomenike (Stična, Selo v Prekmurju)

    • Razvijajo občutek odgovornosti do slovenske kulturne dediščine.

    Vaja: referat.

    GOTIKA

  • znajo opredeliti meščanstvo kot vodilni družbeni sloj v razvoju gotskega sloga

  • znajo pojasniti značilnosti gotske arhitekture in pomen katedrale

  • znajo opredeliti značilnosti gotskega kiparstva

  • poznajo vitraj in knjižno slikarstvo

  • poznajo Giotta

  • spoznajo bistvene prvine katedrale

  • spoznajo oblikovne značilnosti kiparstva

  • spoznajo pomen vitraja in knjižnega slikarstva

  • spoznajo Giottove likovne inovacije

  • spoznajo vpliv njegovega dela na renesanso

    • Se zavejo pomena trgovanja in vpliva trgovanja na razvoj likovne umetnosti.

    Se zavejo pomena ustvarjalnosti v družbi.

    Slikovno gradivo.

    Tloris in naris gotske katedrale.

    GOTIKA NA SLOVENSKEM

  • znajo opredeliti značilnosti gotske arhitekture, stenskega slikarstva in kiparstva na slovenskem

  • obravnavajo primer Ptujske Gore

  • spoznajo kanon »kranjskega prezbiterija«

  • spoznajo nekatere spomenike gotskega kiparstva

    • Krepijo občutek za spoštovanje vrednot nacionalne zgodovine.

    ISLAMSKA UMETNOST

  • znajo opredeliti islamsko umetnost in njen vpliv na evropsko umetnost

  • spoznajo oblikovne značilnosti iz Velike mošeje v Cordobi

  • spoznajo Alhambro v Granadi

  • spoznajo islamske dekorativne vzorce

    • Se zavejo pomembnosti različnih vplivov na evropsko umetnost.


    2. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    UMETNOST NOVEGA VEKA

    RENESANSA

    Dijaki

    Dijaki

  • znajo pojasniti pojem renesanse in antične vzglede

  • znajo deliti renesanso na zgodnjo, visoko in pozno (oziroma manierizem)

  • znajo razbirati in razlikovati bistvene oblikovne značilnosti renesančne umetnosti

  • spoznajo značilnosti zgodnje, visoke in pozne renesanse

    • Se zavedo pomena družbenih premikov v obdobju renesanse.

    Krepijo zavest o humanističnih vrednotah takratne in današnje družbe.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    RENESANSA V ITALIJI

  • razumejo vpliv odkritja linearne perspektive na slogovne značilnosti umetnosti

  • znajo našteti najpomembnejše renesančne umetnike po obdobjih in prepoznavajo njihova dela

  • poznajo arhitekturne značilnosti renesančnega sloga

  • spoznajo potek nastanka prve pravilne perspektivne risbe (Brunelleschi)

  • spoznajo ključne osebnosti visoke renesanse in pojem »uomo universale«

  • spoznajo profano in sakralno gradnjo

    • Se zavejo simbolne vsebine perspektive in njenega vpliva na razvoj znanstvene misli.

    Krepijo zavest o individualni odgovornosti in potencialih posameznika.

    Demonstracija preverjanja perspektivne risbe z ogledalom.

    RENESANSA V SEVERNIH DEŽELAH

  • znajo razbrati posebnosti renesanse na Nizozemskem in Podonavju

  • prepoznajo dela najpomembnejših umetnikov

  • poznajo Durerja in njegova dela

  • spoznajo nove interpretacije religioznih tem v preprostih interierjih, ki napovedujejo novo motiviko in vsebino

  • spoznajo mistično in ekpresivno podajanje likovne snovi in vrhunec grafične tehnike bakroreza

    • Se zavejo vpliva umetnosti na kasnejše reformatorske ideje.

    Se zavejo pomena grafike pri iznajdbi knjige (primerjava z izumom računalniških mrež).

    Prikaz slikovnega gradiva.

    Prikaz tehnike bakroreza.

    BAROK

  • znajo opredeliti pojem baroka

  • znajo razbirati slogovne značilnosti baročne umetnosti

  • opredelijo povezavo arhitekture in okolja v celoto (baročna palača s parkom)

  • spoznajo umetnost baroka kot propagandno sredstvo

    • Krepijo kritičnost do umetnosti kot sredstva propagande

    ITALIJANSKI BAROK

  • poznajo umetnike italijanskega baroka in njihova dela

  • spoznajo Berninijeva dela (tudi način dela v velikih delavnicah)

  • spoznajo novosti v slikarstvu na primeru A. Pozza in Caravaggia

    • Spoznajo razmerje med umetnostjo in začetki znanosti.

    ŠPANSKI BAROK

  • poznajo posebnosti španskega baroka

  • znajo prepoznavati Velasquezova dela

  • spoznajo uporabo simbolnega slikarskega prostora in zrcalnih iger znotraj slikarstva

    • Se zavejo pomena ideoloških teženj na formalne in vsebinske zasnove umetnosti.

    BAROK V SEVERNIH DEŽELAH

  • poznajo značilnostiflamskega baroka

  • znajo prepoznati Rubensova dela

  • znajo prepoznavati posebnosti nizozemskega baroka

  • poznajo značilnosti Rembrandtovega umetniškega opusa

  • spoznajo slogovne značilnosti flamskega baroka

  • razumejo vpliv protestantizma na nizozemski barok

  • spoznajo pomembna Rembrandtova dela

    • Se zavejo vpliva umetniške osebnosti na politiko v družbi.

     krepijo zavest o razmerju med umetnostjo in znanostjo.

    Prikaz grafične tehnike jedkanice

    BAROK NA SLOVENSKEM

  • znajo opredeliti vpliv Academije operosorum na umetniško snovanje

  • znajo opredeliti vzglede italjanskega in alpskega toka na vse zvrsti lik.umetnosti

  • poznajo pojem iluzionizma

  • znajo prepoznavati in opredeliti nekaj arhitekturnih spomenikov kot celostne umetnine

  • spoznajo splošne slogovne značilnosti slovenskega baroka

  • spoznajo delo arhitekta Gregorja Mačka

  • spoznajo dela Francesca Robbe in družine Straub

  • spoznajo najvidnejše predstavnike slikarstva

    • Krepijo zavest o pomenu slovenske kulturne dediščine.

    Se zavejo odločilne vloge naših kulturnih ustanov v obdobju baroka.

    Ogled baročnega spomenika.

    ROKOKO

  • znajo opredeliti splošne značilnosti rokokoja kot umetnosti čutnih užitkov in brezdelja

  • spoznajo slogovne značilnosti v slikarstvu, v arhitekturi interierja in eksterierja ter oblačenju

    • Se zavejo vplivov sprememb v družbi na likovno umetnost.

    Shema okrasnega motiva v obliki školjk.

    NEOKLASICIZEM

  • znajo opredeliti pojem »neoklasicizem« v likovni umetnosti in ga povežejo z novo nastalo miselnostjo

  • prepoznajo oblikovne značilnosti arhitekture

  • poznajo oblikovne in vsebinske značilnosti v kiparstvu (Canova) in slikarstvu (David)

  • opredelijo pojem francoske revolucije in poveličanje vladarske osebnosti

  • spoznajo pojem empir ter povezujejo notranjo opremo, način oblačenja z modo

  • povezujejo oblikovne prvine z odkritjem Pompejev

    • Se zavejo vpliva mode na oblikovanje in na umetnost.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    ROMANTIKA

  • znajo ločiti osnovne značilnosti romantike v primerjavi z neoklasicizmom

  • znajo opredeliti umetnike, ki presegajo časovne okvirje romantike

  • razumejo različna izhodišča smeri

  • spoznajo dela slikarjev (Delacroix, Gericault, Goya, Turner)

    • Se zavejo pomena narodnostnega prebujenja.

    Se zavejo vzrokov, ki so povzroči-li značilnosti smeri za večino umetnostnih področij.

    ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

  • znajo pojasniti značilnosti romantike in bidermajerja na slovenskem in prepoznajo dela slovenskih slikarjev

  • spoznajo slikarje (Pernhart, Karinger, Langus, Stroj, Tominc)

  • spoznajo oblikovne značilnosti interierja in stanovanjske opreme

    • Krepijo občutek za slovensko kulturno dediščino.

    Ogled narodne galerije v Ljubljani.

    POJAV FOTOGRAFIJE

  • znajo opredeliti pomen fotografije v odnosu do slikarstva (portret, podoba)

  • razumejo razmerje med odkritjem perspektive in camere obscure

  • omenijo vlogo J. Puharja v procesu

  • odkrivanja fotografskih postopkov

    • Se zavejo pomena kulturne dediščine.

    Se zavejo pomena "objektivne" podobe v odnosu do subjektivnega videnja in možnosti manipulacije s podobo.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    Demonstracija delovanja Camere obscure.

    REALIZEM

  • znajo opredeliti vsebinske in oblikovne značilnosti v likovni umetnosti

  • znajo prepoznavati dela slikarjev (Courbet, Millet, Daumier

  • razumerjo vpliv buržuaznih revolucij in porajajočih se socialnih idej ter znanstvenih odkritij na realnost v umetnosti

    • Se zavejo zgoščenosti različnih miselnih tokov in dejanj ter njihovih vplivov tudi na sodobnost.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    REALIZEM NA SLOVENSKEM

  • poznajo predstavnike slovenskega realizma (brata Šubic, Petkovšek, Kobilca, Berneker)

  • analizirajo motive, vpliv fotografije, načine slikanja ter kiparjenja

    • Krepijo občutek za slovensko umetnostno dediščino.

    AŽBETOVA ŠOLA

  • znajo opredeliti izjemen pomen Ažbetove šole v odnosu do razvoja slovenskega (in splošno južno-slovanskega) razvoja umetnosti

  • spoznajo vpliv Ažbetove šole na učence kot so Kandinsky ter Jawlenskij

  • analizirajo družbene okoliščine na Slovenskem

    • Se zavejo novega pomena osebnosti učitelja v mojstrski šoli.

    IMPRESIONIZEM

  • znajo opredeliti značilnosti impresionizma

  • znajo prepoznavati dela umetnikov: Manet, Monet, Degas, Renoir, Rodin

  • spoznajo pomen plenerizma

  • opredelijo pomen svetlobe in barve v slikarstvu in kiparstvu

    • Krepijo likovno občutenje teksture, ploskve in volumna.

    POSTIMPRESIONIZEM

  • znajo opredeliti pojem pointilizma (Seurat)

  • znajo opredeliti pojem simbolizma (Gauguin)

  • znajo opredeliti pojem konstruktivizma (Cezanne)

  • znajo opredeliti pojem ekspresionizma (Van Gogh)

  • spoznajo slikarstvo kot izraz osebnega doživetja in poudarjeno vlogo likovnih metod pri njihovem uresničevnju

    • Se zavejo pomembnosti osebnega doživetja kot zgodovinskega dejstva (osebna impresija postane skozi slikarstvo zgodovinsko dejstvo).

    Se zavejo pomena znanosti in vpliva na slikarstvo (teorija barv in odkritij, ki opisujejo delovanje vizualnega aparata pri človeku).

    SLOVENSKI IMPRESIONIZEM

  • znajo prepoznavati in opredeliti likovna dela slovenskih impresionistov (Grohar, Jakopič, Jama, Sternen)

  • spoznajo tipičnost slovenskega impresionizma

  • analizirajo časovni zamik glede na francoski impresionizem

    • Se zavejo prizadevanj in učinka slovenskih umetnikov pri pridruževanju sodobnim evropskim umetnostnim tendencam.

    SECESIJA

  • znajo opredeliti pojem secesije

  • prepoznavajo značilne dekorativne prvine secesije

  • spoznajo dekorativno naravnanost oblikovanja

    • Razvijajo občutek kako uporabiti umetniško obliko v lastni kreaciji.

    Prikaz slikovnega gradiva (značilnih oblikovalskih dosežkov).

    ARHITEKTURA 20. STOLETJA

  • razumejo funkcijo arhitekture v dobi tehnologije in kapitala

  • poznajo pomen novih gradbenih materialov

  • spoznajo razvoj arhitekture v 20. stoletju

  • spoznajo pomen urbanizma

  • spoznajo nekaj predstavnikov moderne arhitekture (Le Courbisier, Wright, Gaudi)

  • spoznajo Plečnikovo uporabo železobetona v cerkvi Sv. Duha na Dunaju kot prvi primer takšne gradnje v kultni zgradbi

    • Se zavejo pomena bivališča v odnosu do njihovega načina življenja in vseh življenjskih funkcij.

    Razumerjo arhitekturo kot aktivno dejavnost, ki soustvarja nova civilizacijska načela.

    FAUVIZEM IN EKSPRESIONIZEM

  • znajo prepoznavati osnovne značilnosti vodilnih likovnih skupin obeh smeri

  • znajo razbirati nova likovna načela

  • spoznajo odnos umetnosti do vojne

  • analizirajo protest umetnosti proti tehnicizmu in konvencionalnemu gledanju na umetnost

  • spoznajo pomembne slikarje ter skupini Die Brücke in Der Blaue Reiter)

    • Se zavejo odločilnih stališč družbe do novih umetnosti.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    KUBIZEM

  • znajo opredeliti pojem kubizma

  • znajo prepoznavati kubistična dela Braquea in Picassa

  • spoznajo drobitev klasičnega likovnega polja (perspektive) v mnogo-vidno polje

  • spoznajo pomen kolaža kot najvplivnejše avandgardistične tehnike v 20 stol.

  • analizirajo kolažiranje in primerjajo kolaž s filmsko tehniko montaže

    • Se zavejo vplivnosti vizualne umetnosti na vsa področja ustvarjalnosti in življenja.

    Prikaz filma o picassu.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    DADAIZEM IN NADREALIZEM

  • znajo razložiti pojem dadaizma in nadrealizma

  • znajo prepoznati slikarja Dalija

  • spoznajo umetnost kot protest proti meščanskim idealom in vrednostnemu sistemu

  • spoznajo osebnost Duchampa in njegove ready made objekte

  • spoznajo pomen Sigmunda Freuda in njegovega odkritja orodja za prodiranje v prostor nezavednosti- psihoanalize

    • Se zavejo dejanj v odnosu do svoje nezavednosti.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    ABSTRAKTNA UMETNOST

  • razumejo pojem abstraktnosti v likovni umetnosti

  • spoznajo razliko med predmetno in abstraktno umetnostjo

  • spoznajo glavna slikarska in kiparska dela

    • Se zavejo pomena razkroja (analize) likovnega jezika na likovne prvine.

    Prikaz slikovnega gradiva.

    FILM IN RAZVOJ TELEVIZIJE

  • znajo opredeliti tovrstno umetnost ko novo obliko industrije (industrija podob)

  • znajo v grobem ločevati posamezne stopnje v nastajanju filma (fotografija, luč, montaža, režija, …)

  • spoznajo pomembnost filmskega jezika in razvoja televizije (v odnosu do likovne tradicije)

  • primerjajo film in slikarstvo

    • Se zavejo izjemnega vpliva televizijskih in filmskih podob na vsakdanje življenje

    Se zavejo novih medijev tudi kot političnega in ekonomskega orodja.

    SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST V 20. STOLETJU

  • znajo prepoznavati najpomembnejša dela slovenskih slikarjev i kiparjev 20. stoletja

  • prepoznavajo dela arhitekta Plečnika, Fabianija in Vurnika

  • spoznavajo različne smeri likovnega ustvarjanja v slovenski umetnosti

  • spoznajo ljubljansko grafično šolo

  • spoznajo pomen Plečnikovih del v evropskem kontekstu

    • Se zavejo pomena likovne umetnosti za slovensko nacionalno identiteto.

    Krepijo odnos do kulturne dediščine.


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

    Predmet

    Znanja

  • umetnost neolitika

  • umetnost Mezopotamije

  • Egipčanska umetnost

  • umetnost Krete

  • Grška umetnost

  • Helenistična umetnost

  • Rimska umetnost

  • starokrščanska umetnost

  • Bizantinska umetnost

  • gotika

  • vpliv islama na evropsko umetnost

  • umetnost 19 stoletja

  • pojav fotografije

  • impresionizem

  • umetnost 20. stoletja

  • secesija

  • arhitektura 20. stoletja

    • Aranžerstvo in oblikovanje

    Sociologija

  • likovna kompozicija

  • vplivi smeri svetlobnih žarkov na plastični videz

  • pisave

  • konstrukcija teles

  • vplivi smeri svetlobnih žarkov na plastični videz predmetov

  • projekcije

  • stilizacija

  • abstrakcija

  • celotne vsebine

    • Zgodovina

  • celotne vsebine

  • celotne vsebine

    • Psihologija

  • celotne vsebine

  • književnost

    • Slovenščina

  • celotne vsebine