SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: EKONOMSKI TEHNIK (IS)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. PODROČJE

  • finančno računovodsko

  • komercialno

  • poštno

    2. IME PREDMETA

    POSLOVNA MATEMATIKA

    3. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

       

     

    2.

       

     

    3.

    70

     

    70

    4.

    68

     

    68

    skupaj

    138

     

    138


    *  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

    ** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

    4. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Pri predmetu dijak:

  • zna izbrati in uporabiti ustrezno metodo za reševanje problemov s področja sklepnega, zmesnega, razdelilnega ter procentnega računa;

  • spozna pojem obresti, pomen obrestovanja in vse vrste obrestnega računa ter zna različne metode obrestnega računa uporabiti pri reševanje problemov poslovne matematike v ekonomski praksi;

  • na osnovi obravnavanja kvantitativnih pogojev gospodarjenja pridobi boljše razumevanje ekonomskih pojavov;

  • zna pravilno in učinkovito uporabljati žepni kalkulator;

  • zna predvideti oziroma oceniti rezultat in ga ob izračunu kritično ovrednotiti;

  • pridobi sistematičnost, vztrajnost, natančnost, urejenost pri delu in sposobnost logičnega mišljenja.


  • 5. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    RAZMERJA IN SORAZMERJA

    Dijak

    Dijak

     

    Razmerje, sorazmerje

  • pozna pravila za računanje z razmerji in sorazmerji

  • pozna enostavno, sestavljeno ter podaljšano sorazmerje

  • zna krajšati oziroma razširjati člene razmerij in sorazmerij;

  • izračuna neznani člen iz enostavnega oziroma sestavljenega sorazmerja;

  • iz več enostavnih sorazmerij oblikuje podaljšano sorazmerje;

  • Razvija natančnost.

    Reševanje nalog iz enostavnih, sestavljenih ter podaljšanih sorazmerij.

    Premo in obratno sorazmerje

  • loči in razume pojma premega in obratnega sorazmerja

  • pozna matematični zapis in grafični prikaz preme oziroma obratno sorazmerne relacije med dvema spremenljivkama

  • prepozna premo oziroma obratno sorazmerne spremenljivke na konkretnem primeru;

  • z enačbo zapiše in grafično prikaže odnos med premo oziroma obratno sorazmernima količinama;

  •    

    SKLEPNI RAČUN

     

     

     

    Enostavni sklepni račun

  • pozna značilnosti enostavnega sklepnega računa

  • pozna različne metode za reševanje nalog enostavnega sklepnega računa: sklepanje na enoto, zapis sorazmerja, sklepna, shema, zapis linearne enačbe

  • razbere in smiselno uredi podatke enostavnega ali sestavljenega sklepnega računa;

  • zna izbrati in uporabiti najustreznejšo metodo za reševanje nalog enostavnega ter sestavljenega sklepnega računa;

  • Razvija natančnost.

    Reševanje nalog iz enostavnega ter sestavljenega sklepnega računa.

    Sestavljeni sklepni račun

  • pozna značilnosti sestavljenega sklepnega računa

  • pozna uporabo zgoraj naštetih metod za reševanje nalog sestavljenega sklepnega računa

  •      

    VERIŽNI RAČUN

     

     

     

  • pozna verižni račun kot posebno obliko sklepnega računa

  • pozna tuje merske in denarne enote

  • pozna pogoje za uporabo verižnega računa

  • pozna pravila za sestavo verige in izvedbo verižnega računa

  • prepozna in oceni rešljivost dane sklepne naloge z metodo verižnega računa.

  • iz množice premosorazmernih količin s pomočjo verige izračuna neznano količino;

  • v verigo oziroma izračun vključi tudi relativne (procentne) podatke o različnih stroških, popustih ipd.;

  • Razvija odgovornost.

    Reševanje nalog iz verižnega računa.

    RAZDELILNI RAČUN

     

     

     

    Enostavni razdelilni račun

  • pozna značilnosti enostavnega razdelilnega računa

  • pozna različne možne "ključe" za delitev delilne mase med upravičence: delitveno razmerje (premo in obratno), delitev z ulomki, delitev z razlikami

  • loči in uporabi različne delilne kriterije - ključe v nalogah enostavnega razdelilnega računa;

  •  

    Reševanje nalog iz enostavnega ter sestavljenega razdelilnega računa.

    Sestavljeni razdelilni račun

  • pozna značilnosti sestavljenega razdelilnega računa

  • pozna uporabo zgoraj naštetih metod za reševanje nalog sestavljenega razdelilnega računa

  • zna sistematično razdeliti delilno maso med upravičence po pravilih sestavljenega razdelilnega računa;

  • smiselno poveže parcialne rešitve razdelilnega računa v končno rešitev;

  • Razvija natančnost.

     

    ZMESNI RAČUN

     

     

     

  • pozna značilnosti enostavnega in sestavljenega zmesnega računa

  • Nepravi zmesni račun

  • pozna značilnosti nepravega zmesnega računa

  • pozna računske postopke za reševanje problemov nepravega zmesnega računa

  • loči enostavni od sestavljenega zmesnega računa;

  • loči pravi od nepravega zmesnega računa;

  • na osnovi danih kvalitet in množin posameznih sestavin (nepravi zmesni račun) določi neznano zmesno količino;

  •  

    Reševanje nalog iz pravega ter nepravega zmesnega računa.

    Pravi zmesni račun

  • pozna značilnosti pravega zmesnega računa

  • pozna možne pristope k reševanju

  • problemov pravega zmesnega računa: zapis sistema enačb (enačba vrednosti in enačba množin), reševanje s pomočjo računske - zmesne sheme

  • na osnovi danih kvalitet sestavin in zahtevane kvalitete zmesi določi razmerje mešanja za primer enostavnega ali sestavljenega pravega zmesnega računa;

       

    PROCENTNI RAČUN

     

     

     

  • pozna pojme: celota,delež, procentna (promilna) mera, povečana oziroma pomanjšana celota in njihove medsebojne relacije

  • pozna različne možnosti reševanja problemov procentnega računa: sklepanje na enoto, sorazmerje, veriga, zapis linearne enačbe

  • smiselno analizira podatke in njihovo vlogo v procentnem oziroma promilnem računu;

  • zna z ustreznimi računskimi postopki (sklepanje, zapis enačbe ipd.) reševati probleme procentnega oziroma promilnega računa;

  • interpretira izračunani rezultat;

  • Razvija strokovnost.

    Razvija odgovornost.

    Reševanje nalog iz procentnega računa.

    OBRESTNI RAČUN

     

     

     

    Osnovni pojmi obrestnega računa

  • pozna in razume osnovne obrestne količine: obresti, glavnica, obrestna mera, čas obrestovanja

  • pozna vsebinsko razliko med dekurzivnim in anticipativnim obrestovanjem

  • pozna razliko med navadnim in obrestnim obrestovanjem

  • loči različne vrste oziroma metode obrestovanj in njihovo uporabnost v računski praksi;

  • zna odčitati oziroma določiti obrestne;

  • količine: obrestna mera, začetna ter končna vrednost glavnice, čas obrestovanja (leta, meseci, dnevi);

  • izračuna obresti ter končno;

  • vrednost glavnice za različne načine štetja obrestovalnega časa;

  • Razvija strokovnost.

    Razvija občutek za varčnost.

    Razvija odgovornost.

    Razvija zanesljivost.

    Reševanje nalog iz navadnega obrestnega računa.

    Navadni obrestni račun

  • pozna osnovne računske relacije med količinami obrestnega računa: izračun obresti, izračun končne vrednosti glavnice

  • pozna pojem diskonta

  • izračuna katerokoli obrestno količino iz množice znanih obrestnih količin;

  • izračuna diskontirano vrednost glavnice;

  •  

     



    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi.

    OBRESTNO OBRESTNI RAČUN

     

     

     

    Dekurzivno obrestovanje

  • pozna osnovne značilnosti dekurzivnega načina obrestovanja

  • pozna pojem kapitalizacije obresti

  • pozna vsebinsko razliko med relativnim in konformnim načinom obrestovanja

  • pozna računske relacije med količinami dekurzivnega obrestno obrestnega računa

  • pozna pojem in pogoje uporabe mešanega (interkalarnega) obrestovanja

  • izračuna relativni in konformni dekurzivni obrestovalni faktor;

  • izračuna končno in začetno vrednost glavnice, čas obrestovanja ter obrestno mero pri dekurzivnem načinu obrestovanje;

  • izračuna končno vrednost glavnice z uporabo mešanega (interkalarnega) obrestovanja;

  • izračuna končno vrednost glavnice v pogojih spreminjajoče obrestne mere ter spreminjajoče kapitalizacije;

  • Razvija strokovnost.

    Razvija občutek za varčnost.

    Razvija odgovornost.

    Razvija zanesljivost.

    Reševanje nalog iz dekurzivnega obrestno obrestnega računa.

    Anticipativno obrestovanje

  • pozna osnovne značilnosti anticipativnega načina obrestovanja

  • pozna vsebinsko razliko med relativnim in konformnim načinom obrestovanja

  • pozna računske relacije med količinami anticipativnega obrestno obrestnega računa

  • pozna pojem ekvivalentna obrestna mera

  • izračuna relativni in konformni anticipativni obrestovalni faktor;

  • izračuna končno in začetno vrednost glavnice, čas obrestovanja ter obrestno mero pri anticipativnem načinu obrestovanja;

  • izračuna končno vrednost glavnice v pogojih spreminjajoče obrestne mere ter spreminjajoče kapitalizacije;

  • dano dekurzivno oziroma anticipativno obrestno mero pretvori v ekvivalentno anticipativno oziroma dekurzivno obrestno mero;

  •  

    Reševanje nalog iz anticipativnega obrestno obrestnega računa.

    PERIODIČNE VLOGE IN RENTE

     

     

     

    Periodične vloge

  • pozna pojem periodična vloga

  • razume pojem prenumerandna oziroma postnumerandna periodična vloga

  • pozna pojem in postopek izračuna nadomestne periodične vloge

  • niz periodičnih vlog zna predstaviti na časovni premici;

  • izračuna skupno končno vrednost prenumerandnih oziroma postnumerandnih periodičnih vlog;

  • izračuna sedanjo vrednost prenumerandnih oziroma postnumerandnih periodičnih vlog;

  • izračuna nadomestno periodično vlogo pri mešanem obrestovanju;

  •    

    Rente

  • pozna pojem rente

  • pozna različne vrste rent

  • (neposredna, odložena, večna renta)

  • pozna pojem in postopek izračuna nadomestne rente

  • iz danega začetnega denarnega sklada izračuna prenumerandno oziroma postnumerandno rento;

  • izračuna skupno končno vrednost prenumerandnih oziroma postnumerandnih rent;

  • izračuna sedanjo vrednost prenumerandnih oziromaposnumerandnih rent;

  • izračuna nadomestno rento pri mešanem obrestovanju;

  • iz sklada, ustvarjenega z varčevanjem s periodičnimi vlogami,zna izračunati rento;

  • izračuna večno rento;

  • Razvija natančnost pri preštevanju kapitalizacijskih obdobij.

    Reševanje nalog iz periodičnih vlog, rent ter kombiniranih nalog iz vlog in rent.

    POSOJILA

     

     

     

  • pozna pojem amortizacijski načrt

  • pozna pojem anuiteta, razdolžnina, ostanek dolga

  • izračuna anuiteto pri obročnem načinu odplačevanja posojila;

  • sestavi amortizacijski načrt pri obročnem načinu odplačevanja posojila;

  • direktno izračuna vrstico amortizacijskega načrta pri obročnem načinu odplačevanja posojila;

  • Razvija natančnost, zanesljivost ter odgovornost pri izračunavanju anuitete ter sestavljanju amortizacijskega načrta.

    Sestavljanje amortizacijskega načrta pri obročnem ter anuitetnem načinu odplačevanja posojila.

    Obročni način odplačevanja posojil

    Anuitetni način odplačevanja posojil

  • izračuna anuiteto pri anuitetnem načinu odplačevanja posojila;

  • sestavi amortizacijski načrt pri anuitetnem načinu odplačevanja posojila;

  • direktno izračuna vrstico amortizacijskega načrta pri anuitetnem načinu odplačevanja posojila;

  • izračuna novo anuiteto pri konverziji posojila.

  •    

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno,

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • diskont

  • rente

  • Gospodarsko poslovanje

  • menica;

  • vrste zavarovanj;