SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. IME PREDMETA

MULTIMEDIJSKA ELEKTRONIKA

2. ŠTEVILO UR

po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik
Oblike izobraževalnega dela
 
Teorija (ur)
Vaje (ur)
Skupaj (ur)

3.

70

35

105

4.

102

34

136

skupaj

172

69

241

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak

 

Osnove multimedijske tehnike:

splošni pojmi multimedijske tehnike, opredelitev le-teh,

pregled razvoja multimedijske opreme, simboli in načrti,

področja uporabe multimedijske tehnike,

instalacije za multimedijsko opremo.

Spozna namen in osnovne pojme multimedijske tehnike:

  • za promocijo izdelkov ali storitev podjetja,
  • za podporo javni prireditvi.

 

  • Spoznava pomen in vlogo multimedijske tehnike v življenju.

 

Vaja:

pregled vrste opreme za pripravo in izvedbo multimedijskega projekta,

analiza energijske porabe z

izračunom moči ob upoštevanju sočasnosti, redundanc in potrebne rezerve, analiza inštalacijskih povezav, preseki, dolžine vodnikov, priključitvene moči na priključnih mestih, prostorska razporeditev opreme.

Elementi multimedijskega projekta:

besedila, preglednice, podnapisi,

zvok,

svetlobni efekti,

projekcija slike,

animacija,

film,

internet,

oder.

Zna našteti osnovni nabor multimedijske opreme in njihove osnovne značilnosti ter način prostorske postavitve, zna oceniti in izbrati:

  • tehnologije: vizualizacija, prezentacija, moderacija moč, električne energije in instalacij za napajanje multimedijskih naprav,
  • multimedijske naprave glede na potrebe projekta.
  • Spozna obseg energijske porabe multimedijske opreme in pomen dimenzioniranja prenosnih poti in virov energije,
  • spoznava zastopanost tehnoloških rešitev pri izvajanju multimedijskih projektov.
 

Faze nastajanja multimedijskega projekta:

ve, kaj potrebuje za izdelavo multimedij,

pozna funkcije posameznih sklopov opreme za izdelavo multimedij.

Se nauči opredeliti in se zaveda pomena posamezne faze:

  • načrtovanje (potek, oprema, kadri,...),
  • kalkulacije,
  • scenarij in odločitve,
  • poskusna izvedba,
  • izbira orodij,
  • kadri,
  • izdelava,
  • testiranje,
  • diagram poteka,
  • izvedba
  • se zaveda pomena dobrega načrtovanja,
  • razume prednost in nujnost vključevanja strokovnjakov iz različnih področij ter profesionalnost za izvajanje posameznih faz in celote.

Analiza primera multimedijskega projekta, materialni kadrovski pogoji.

Besedila, preglednice, zapisi, znaki:

digitalizacija, elektronski zapis, kodiranje, grafična obdelava besedil,

formati zapisa,

orodja za obdelavo besedil, orodja, založnikov,

hipertekst.

  • Razume in zna predstaviti način elektronskega zapisa in možnosti urejanja,
  • zna na primeru pokazati pretvarjanje med različnimi formati besedil,
  • zna opredeliti vhodni format za integracijo besedila v multimedijo,
  • obvlada osnovno delo z orodjem za obdelavo besedil,
  • obvlada hipertekstne povezave in se nauči vseh postopkov sprejema in integracije besedila v multimedijski izdelek,
  • nauči se digitalizacije, konverzije.

Razvija in utrjuje spretnosti za delo z besedili,

sprejema urejevalnik besedil kot vsakodnevno orodje in posveča posebno pozornost obliki v povezavi z vsebino kot multimedijski izdelek.

Vaja

Priprava besedila za kasnejšo integracijo, pregled animacijskih efektov in oblikovanje hierteksta

Zvok in elektroakustika (ozvočenje):

sistemi za ozvočenje,

mikrofoni,

zvočnik in zvočna omarica,

akustični ojačevalniki,

posebni akustični efekti (tišina),

določanje postavitve elementov sistema za ozvočenje,

naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka ter načini snemanja,

mešalne mize,

format digitalnega zapisa zvoka in integracija zvoka v multimedia.

  • Zna definirati in razložiti osnovne pojme: zvok, šum, mikrofon, zvočnik, mešalna miza, naprava za snemanje in reprodukcijo zvoka, formate zapisa zvoka, akustika prostora, vpliv odboja na zvok in zvočna slika,
  • zna opisati fizikalno in psihološko sliko zvoka in akustiko prostora,
  • spozna elemente in vrste sistemov za ozvočenje,
  • spozna vrste in lastnosti mikrofonov: občutljivost, frekvenčna karakteristika, smerna karakteristika, dinamika, impedanca, popačenja in izkoristek ,
  • zna dimenzionirati – izbrati ojačevalnik in zvočne pretvornike glede na zahteve in karakteristike prostora,
  • spozna vrste analognih in digitalnih mešalnih miz,
  • spozna in zna predstaviti analogne in digitalne zvočne efekte: zakasnitev, frekvenčni podvojevalnik, fuzz, vibrato, tremol, tuned resonance, zvok na zvoku (angl. Sound on sound), Haas,…
  • osvaja spretnosti za pravilno in učinkovito povezovanje elementov akustičnega sistema,
  • loči med pomembnimi podatki za načrtovanje ozvočenja: razporeditve, razvod napajalnih virov in povezav,
  • spozna kriterije za izbiro mikrofonov, mešalnih miz in ojačevalnikov,
  • spozna osnove za pravilno ozvočenje odprtih in zaprtih prostorov,
  • se nauči vseh postopkov snemanja in integracije zvoka v multimedijski izdelek: digitalizacije in konverzije,
  • branje akustičnih načrtov in njihovo skiciranje,
  • spozna osnovne naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka.
  • Razvije sposobnost prepoznavanja različnih sistemov za ozvočenje in izbira ustreznega glede na prostorske in akustične zahteve,
  • razvije sposobnost prepoznavanja česa,
  • zaveda se pomena kvalitet elementov in postavitve sistema za kvalitetno ozvočenje,
  • razvije sposobnost prepoznavanja kvalitetne postavitve za akustično "sliko" prostora,
  • opazuje in ocenjuje praktične izvedbe postavitve sistema in ozvočenja na vsakem koraku,
  • navadi se na rabo priloženih tehničnih navodil in načrtov,…

 

 

Vaja:

pregled navodil, tehničnih podatkov in primerjanje za uporabo sistema za ozvočenje,ugotavljanje akustičnih lastnosti prostora in predlaganje rešitev za korekcijo,

postavitev enostavnega sistema v zaprtem prostoru in analiza,

povezovanje, postavitev ozvočenja, meritve, analiza,…

Vaja:

postavitev, umerjanje in preizkušanje analogne in digitalne mešalne mize, preizkušanje delovanja, poskusno snemanje in montaža zvoka z analogno in digitalno mešalno mizo.

 

 

Fotografija:

uvod v fotografijo,

kamera in oprema,

digitalna fotografija,

fotografski motivi,

obdelava slik,

pravila obnašanja, javno in zasebno.

  • Spozna osnove in značilnosti fotografske tehnike: zgradba klasičnih in digitalnih kamer (fotoaparatov), goriščna razdalja, osvetlitev, perspektiva, črno-bela in barvna fotografija, izdelava in procesiranje fotografij, naravna in umetna osvetlitev,
  • spozna posebnosti digitalne fotografije in kamer (ločljivost, velikost in nastavitve,…), značilnosti fotografij, posebnosti pri snemanju in nastavitvi kamer za posamezne zvrsti fotografij,
  • zna izbrati nastavitve za: portret, panoramski posnetek, abstraktna, športna, makro in tele posnetki,…
  • spozna in razume namen uporabe: barvnih odtenkov, učinki plasti, učinki filtrov, slikarski efekti, uokvirjenje slik,…
  • pozna bistvo zakona o avtorskih pravicah..
  • Spoznava pomen izbire pozicije za doseganje želene kompozicije slike,
  • razvija sposobnost izražanja, vrednotenja in sprejemanja mnenj sogovornikov,
  • zavestno razvija spretnosti in oblikuje pozitiven odnos do racionalne rabe in vzdrževanja opreme,
  • navadi se previdnosti, samostojnosti in odgovornosti pri delu,
  • sprejema pravila za varno delo in upošteva predpise pri uporabi električne opreme,
  • razvija interes za opazovanje in spremljanje tehnoloških novosti in razvoja strokovnega področja,
  • povezuje teoretična znanja s primeri iz prakse in osebnimi izkušnjami.

Vaja:

vrednotenje tehničnih podatkov za primer digitalne kamere glede na izbran motiv snemanja,

pregled in nastavitve funkcij, preizkušanje in nastavitve digitalne kamere, fotografiranje z digitalno kamero pri dnevni in umetni svetlobi,

preizkušanje, analiza posnetkov različnih motivov (zvrsti slik),

prenos slik v PC in shranjevanje na različnih medijih.

Vaja:

določanje potrebne opreme za digitalno obdelavo slik, namestitev in preizkušanje opreme za digitalno obdelavo slik,

obdelava slik z osebnim računalnikom.

Multimedijski projekt z osebnim računalnikom:

strojna in programska oprema,

preverjanje možnosti,

načrtovanje,

priprava gradiva,

oblikovanje.

 

  • Se seznani s splošnimi pojmi računalniške predstavitve: slika ali diapozitiv, prehod, animacije, film, strojna in programska orodja,
  • postavlja in odgovarja na vprašanja:
    • Kakšen je glavni cilj projekta?
    • Komu je namenjen multimedijski projekt?
    • Katere so značilnosti naslovnika, njegovo predznanje, pričakovanja, vedenjske značilnosti?
    • Kaj želimo sporočiti ali doseči pri naslovniku?
  • načrtuje potek predstavitve po naravnem vrstnem redu,
  • zna poiskati vire za pripravo gradiva za predstavitev: slik, video posnetkov, …
  • zna izdelati računalniško predstavitev z uporabo različnih animacij,
  • spoštuje Zakon o avtorskih pravicah.
  • Sledi logičnemu zaporedju nastajanja in izvajanja projekta,
  • k delu pristopa urejeno, sistematično pri zbiranju in pripravi gradiva,
  • sprejema ideje, vrednoti in povezuje v združljivo celoto,
  • spoznava pravila logičnega zaključevanja.

Vaja:

nameščanje in preizkušanje programske opreme,

testiranje funkcij za multimedijsko procesiranje,

določanje tehničnih karakteristik za kritični sistem,

priprava in analiza 10-minutnega multimedijskega projekta.

Optično branje (skeniranje) slik:

osnove barvne teorije,

barvni modeli,

digitalizacija slik,

formati zapisa slik, konverzije in stiskanje,

delitev optičnih bralnikov,

orodja za delo s slikovnim zapisom.

  • Spozna način delovanja optičnih bralnikov in tipične nastavitve, formate in osnove barvne globine zapisa slik in grafike (bitno, vektorsko),
  • usposobi se za delo z optičnim bralnikom, spozna posebnosti strojne in programske opreme, zna urejeno dokumentirati gradivo,
  • spozna osnove fiziološkega, emocionalnega in psihološkega dojemanja barv,
  • spozna harmonične in neharmonične barvne kombinacije,
  • spozna različne barvne modele,
  • spozna mikrofilm, obdelavo diapozitivov, filmov,…
  • se nauči pripraviti sliko v različnih kvalitetah.
  • Zaveda se nevarnosti pri delu z optičnim bralnikom in osvaja delovna pravila,
  • razvija občutek za prepoznavanje in sporočanje ter pomen barv in odtenkov,
  • navaja se na različne možnosti zapisa odtenka barve oziroma barvne modele,
  • razume razlike med kvaliteto digitalnega in analognega zapisa slike,
  • razvija natančnost pri obdelavi in pri pripravi slik v različnih kvalitetah.

Vaja:

namestitev in preizkušanje opreme, branje vzorčnih slik, analiza zapisa in shranjevanje v različnih formatih,

analiza barvne vsebine, kakovosti odčitane informacije o prebrani sliki glede na izbran format, določanje osnovne barve in slike,

določanje harmoničnih in neharmoničnih barvnih kombinacij.

Slikovni material in računalniška grafika:

  • digitalizacija slik,
  • formati stiskanja zapisa slik,
  • pretvarjanje med različnimi formati slik,
  • vhodni format za integracijo slike v multimedia.
  • Spozna nekatere postopke sprejema in integracije slike v multimedijski izdelek: digitalizacija in konverzija,
  • obvlada osnovno delo z orodjem za obdelavo slik,
  • loči in zna opisati razlike po kriterijih za kvaliteto digitalnega in analognega zapisa slike,
  • usposobi se za uporabo programskega orodja za delo s slikami v fazah priprave slikovnega materiala za multimedjo. Pri tem uporablja vektorsko grafiko in točkovno grafiko ter se nauči pripraviti sliko v različnih kvalitetah.

Oblikuje svoj odnos do standardov kvalitetnega izdelka,

razvija natančnost in doslednost s ciljem kvalitetne storitve,

zaznava multimedijske izdelke in jih vrednoti ali primerja med seboj.

Vaja;

obdelava slikovnega materiala in pretvarjanje formatov v ustreznem programskem orodju,

opredelitev vhodnega in izhodnega formata za nadaljnjo obdelavo,

nadzorovanje kvalitete zapisa.

Računalniška animacija:

uvod v računalniško animacijo,

uvod v grafično strojno opremo,

prebirna pretvorba (rasterizacija),

geometrijska transformacija,

dvodimenzionalno gledanje,

tridimenzionalno gledanje,

krivulje,

ploskve in zakriti robovi,

osvetlitveni modeli in algoritmi,

izdelava enostavnih animacij z osebnim računalnikom,

orodja za izdelavo animacij,

vhodni format za integracijo animacije v multimedia.

  • Spozna osnove uporabe programskega orodja za animacijo,
  • spozna osnovne pojme animacije 2D in 3D modeliranja,
  • spozna osnovne principe animacije in osnove matematičnega ozadja,
  • pripravi animacijo za multimedijsko oblikovanje v programskem orodju za »authoring«,
  • spozna orodja in naprave, ki pomagajo pri lažjem risanju animiranih sekvenc: grafična tabla, 3D model bralnik,…
  • spozna orodja za izdelavo scen,
  • spozna pomen postavljanja luči in snemalnih kamer za želeni animirani posnetek (kader),
  • spozna pomembnost teksture in mrežnega modela za lažje risanje objektov animacije,
  • zna izdelati enostavne dvodimenzionalne in tridimenzionalne animacije.
  • Se zaveda možnosti in inovativnosti na tem področju,
  • pridobi občutek za pomen animacije za lažje predstavljanje kompleksnih procesov ali modelov naprav,
  • pridobiva vpogled v načrtovanje animacije,
  • razvije odnos do uporabnosti računalnika kot osnovnega orodja za izdelavo animacij,
  • navaja se na izdelavo enostavnih animacij,
  • navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev.

Vaja:

določanje potrebne opreme za digitalno animacijo, namestitev in preizkušanje programske opreme za digitalno animacijo,

spoznavanje enostavne programske opreme, primerne za animacijo,

določanje potrebne opreme za digitalno animacijo, namestitev in preizkušanje opreme za digitalno animacijo,

izdela enostavno dvodimenzionalno animacijo.

Vaja

Načrtovanje in izvedba »zahtevnejših« animacij tridimenzionalnih objektov.


4. letnik

INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI
 
Dijak Dijak
 

Odrska tehnika:

odri,

razsvetljava in reflektorji,svetlobne mešalne mize,

posebni efekti na odru (megla, laserji, eksplozije).

  • Spozna obseg odrske opreme in tehnike,
  • navaja varnostne zahteve: statična trdnost odra in drugih elementov (stojala, nosilci, konzole,…),
  • spozna osnovne pojme s področja svetlobe: osvetljenost, temperatura svetlobe, zvrsti razsvetljave in reflektorjev ,
  • spozna različne vrste odrske postavitve in montaže odrov,
  • seznani se z vrstami analogne in digitalne svetlobne mešalne mize in z delom z njimi,
  • spozna možnosti priključevanja virov svetlobe na električno omrežje,
  • zna določiti potreben presek vodnikov in moč vseh porabnikov,
  • zna pravilno povezati vse naprave in drugo opremo,
  • spozna posebne odrske efekte, kot so: ogenj, megla, laserji, eksplozije in ostale pirotehnične pripomočke,
  • spozna svetlobo kot dramaturško sredstvo.
  • Razvija logiko sklepanja,
  • pridobiva sposobnosti sistematičnega pristopa k reševanju problemov,
  • iz različnih zornih kotov opazuje in opisuje isti problem,
  • navaja se na zapisovanje opažanj,
  • nenatančne opise problema poskuša sistematizirati in jih povzeti v logičen zaključek,
  • loči med intuicijo, dejstvom in dokazom.

Vaja:

oblikovanje odra za konkreten šolski prostor,

postavitev in krmiljenje reflektorjev in drugih svetlobnih efektov,

merjenje osvetljenosti odra in drugih fotometričnih veličin, tlorisna slika odra.

Vaja

Sestava, postavitev, ožičenje in preizkušanje svetlobne mešalne mize.

FILM:

uvod v filmsko umetnost,

zvrsti in žanri,

snemanje filma,

plan snemanja,

formati zapisa,

zgradba in značilnosti analognih in digitalnih kamkorderjev,digitalni kamkorder (video kamera), nastavitve,

elementi filmskega prizora, zapisa,

kompozicija,

digitalna montaža,

snemanje filma na različne nosilce zapisa,

posebni efekti in tehnike snemanja.

 

 

 

  • Spozna osnovne pojme filma in filmske umetnosti: avtorske pravice, amaterski in profesionalni film, posnetek (kader), montaža, scenarij, sinopsis, objektiv, ostrina, plan, scena, perspektiva,.…
  • razlikuje različne zvrsti filma: dokumentarni, igrani in animirani in med različnimi žanri filma: burleska, western, kriminalka, spektakel, grozljivka in znanstveno-fantastični film,
  • spozna faze nastajanja filma:
    • priprave na snemanje,
    • snemanje filma in filmska ekipa,
    • obdelava posnetega gradiva - montaža,
  • spozna različne vrste kamkorderjev glede na format zapisa, razlike v zgradbi in zapisu analognih in digitalnih kamkorderjih in nekatere posebnosti,
  • zna uporabiti glavne nastavitve na digitalnih kamkorderjih,
  • loči med elementi filmskega prizora: človek, kostumi, scena, dekor in rekviziti, svetloba, zvok,…
  • spozna različne elemente filmskega zapisa glede na položaj kamkorderja proti predmetu snemanja:
    • plan,
    • snemalni oziroma zorni koti,
    • mirovanje in gibanje kamere,
  • spozna pomen kompozicije vseh elementov posnetka,
  • spozna pomena digitalne montaže posnetkov v zaključeno celoto – film,
  • spozna možnosti pretvorbe enega filmskega zapisa v drugega in njegovo shranjevanje na različne nosilce,
  • spozna pomen posebnih efektov in tehnik pri snemanju posnetkov (npr. modri zaslon “Blue screen”, obratno gibanje, snemanje skozi steklo ali na ogledalu,…),
  • usposobi se za delo z digitalnim kamkorderjem.
  • Pridobi občutek za zgradbo sodobnega filma in filmske umetnosti,
  • sistematično spozna filmske zvrsti in žanre,
  • navaja se na sistematski pristop pri načrtovanju in izdelavi filma,
  • pridobiva vpogled v različne tehnologije snemalnih kamkorderjev in s tem povezanih posebnosti,
  • razvije odnos do uporabnosti filmske opreme za doseganje želenih posebnih učinkov,
  • razvija svojo kreativnost skozi izbor in kombinacijo filmskih elementov v povezano celoto,
  • navadi se dela v skupini,
  • navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev.

Vaja:

spoznavanje nastavitev, nastavljanje beline in snemanje enostavnih scen z analognim in digitalnim kamkorderjem; ocena kvalitete posnetega materiala;

priprava opreme za snemanje posebnih učinkov, kot je npr. modri zaslon “Blue screen”.

Vaja:

predstavitev opreme za digitalno montažo, namestitev in preizkušanje programske opreme za digitalno montažo,

snemanje posnetega materiala z video kartico na osebni računalnik in montaža z osebnim računalnikom.

Vaja:

pregled opreme za dodajanje podnapisov in posebnih efektov pri montaži filma,

namestitev in preizkušanje, dodajanje napisov, podnapisov in posebnih efektov pri montaži filma.

Video:

digitalizacija videa,

pretvarjanje med različnimi formati,

standardi za stiskanje videa,

razlike med digitalnim in analognim zapisom videa.

Spozna osnove dela z digitalnim videom in razlikuje:

    • pretvarjanje,
    • stiskanje formatov,
    • velikost,
    • programsko orodje za izdelavo različnih formatov videa,
    • različne nosilce: zgoščenko, internet, DVD;
  • pozna pomen kvalitete pri pripravi digitalnega zapisa videa,
  • zna izbrati različne nastavitve kodiranja.

Pozna občutek za odgovornost in kvaliteto pri izdelavi video izdelka.

 

Video nadzor:

posebnosti aparaturne opreme za video nadzor in industrijsko televizijo.

  • Zna opredeliti razliko med filmom in video nadzorom,
  • spozna posebne karakteristične podatke in pogoje delovanja namenske opreme,
  • navadi se na iskanje informacij o najnovejših dosežkih na tem področju,
  • spozna osnove prepoznavanja slikovnega vzorca za uporabo pri video nadzoru in v industrijskih procesih kontrole ali vodenja,
  • zna ovrednotiti in zagovarjati potrebo po video nadzoru.

  • Razvija občutek za pomen varovanja zasebnosti, lastnine in poslovne skrivnosti.

Vaja

Montaža in preizkušanje enostavnega video nadzornega sistema.

Videokonferenca:

priprava videokonference,

izvedba in analiza videokonference.

Spozna vrste priprav za izvedbo videokonference:

  • vsebinska priprava,
  • oblikovanje cilja,
  • priprava na udeležence,
  • metodična priprava,
  • organizacijska priprava,
  • osebna priprava,
  • spozna osnove izvedbe videokonference:
  • potek videokonference,
  • sredstva za izvedbo videokonference,
  • metode videokonferenc,
  • vodenje procesa na videokonferenci,
  • analize primera izvedbe videokonference.
  • Pridobi občutek za pomen in vlogo videokonference za uspešno predstavitev pred širšim občinstvom,
  • pridobiva vpogled v postopek priprave, izvedbe in analize videokonference,
  • razvije pozitiven odnos do javnega nastopanja,
  • pridobiva izkušnje za navezavo stikov in izmenjavo znanja.

Vaja:

priprava in preizkus opreme za vzpostavitev videokonferenčne povezave,

izvedba videokonference na izbrano temo.

Projekcija in projektorji:

uvod v projekcije,

zgradba projektorjev in vrste projekcij,

nastavitve na projektorjih,

izbira projektorja glede na zahteve.

  • Spozna različne možnosti projekcij (platno spredaj - zadaj, stene in fasade),
  • spozna razliko med projekcijo diapozitiva in filma (računalniške slike),
  • spozna različne nastavitve projektorjev,
  • zna izbrati ustrezen projektor glede na velikost platna in količine svetlobe, ki je na mestu, kjer se projicira slika (svetilnost, potrebe po zatemnitvi),
  • zna poiskati ključne podatke iz navodil proizvajalca,
  • usposobi se za delo z različnimi vrstami projektorjev.
  • Pridobi občutek za najpomembnejše zahteve predstavitve glede velikosti platna in vrste projektorja,
  • pridobiva vpogled v kompleksnost izbora projektorja glede na zahteve stranke,
  • navaja se na varno delo s projektorji in upoštevanje predpisov in standardov (Zaščita pred električnim udarom, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka).

Vaja:

analiza in primerjava opreme za projiciranje v prostoru, namestitev in preizkušanje delovanja projektorja in vseh njegovih nastavitev,

nastavitve in posebnosti projektorjev glede na potrebe oziroma velikost prostora,

postavitev projektorja in projekcija iz različnih virov,

izdelava velikega diapozitiva in njegovo projiciranje na fasado.

Spletne predstavitve

Multimedia in internet

Specifičnosti oblikovanja spletnih strani in multimedij:

  • tehnične karakteristike www omrežja,
  • formati besedil, zvoka, slike, animacije in videa za internet,
  • orodja za multimedijo v spletu,
  • formati in oblikovanje multimedije.

Osnove oblikovanja spletnih strani.

Struktura spletne strani in uporaba celovitega koncepta (barvna enotnost in harmoničnost spletnih strani),

posebnosti izvedbe predstavitve za svetovni splet,

izdelava predstavitve za svetovni splet.

  • Spozna orodja za izdelavo in pregledovanje spletnih strani,
  • seznani se s formati zapisa in zna oceniti ter racionalizirati materiale za uporabo na spletu: slike, zvok, video, …
  • spozna in osvoji jezik HTML,
  • spozna organizacijo in protokole za delo preko interneta:
  • www strežniki,
  • www odjemalec;
  • pozna osnove oblikovanja spletnih strani,
  • spozna potrebe po urejeni strukturi spletne strani in nujnosti uporabe celovitega koncepta za doseganje barvne enotnosti in preglednosti spletnih strani,
  • seznani se s posebnostmi izvedbe predstavitve za svetovni splet,
  • usposobi se za izdelavo enostavnih spletnih strani, ki so strukturirane in v celoti harmonične,
  • se usposobi za prenos izdelanih spletnih strani na strežnik in osveževanje vsebine,
  • navaja se na sistematičnost pri izdelavi spletnih strani,
  • pridobiva izkušnje pri skupinskem urejanju spletnega mesta.
  • Sprejema Svetovni splet kot vse pomembnejše delovno okolje,
  • pridobi občutek za posebnosti pri izboru materiala za spletno predstavitev,
  • pridobiva vpogled v možnosti oblikovanja spletnih strani,
  • razvije odnos do uporabnosti različnih programov glede na želene učinke na spletnih straneh.

Vaja:

določanje potrebne opreme za sestavljanje enostavne spletne predstavitve,

namestitev in preizkušanje programske opreme za izdelavo spletnih strani,

izdelava spletne predstavitve s programskim orodjem,

zaključevanje predstavitve in postavljanje le-te na spletni strežnik,

ogled multimedijske predstavitve na internetu.

Izdelava projekta z uporabo multimedijskih naprav:

izbira teme,

načrtovanje,

izdelava,

izvedba.

Na konkretni nalogi v skupinskem delu spoznava, utrjuje in povezuje vse elemente in faze izvedbe multimedijskega projekta:

  • odločitev in izbira teme,
  • načrtovanje predstavitev in planiranje vrste in načina uporabe opreme za pripravo in izvedbo,
  • priprava in vodenje spremljajoče dokumentacije:
  • pridobivanje dovoljenja,
  • seznam potrebne oprema,
  • scenarij in logistične rešitve,
  • varnostni ukrepi za varovanje ljudi in opreme,
  • plan ukrepov za nepredvidene težave (oprema, izvedba);
  • računalniška obdelava in priprava elementov vključno z odrom, osvetlitve, ozvočenje, efekti,…
  • predstavitev pogojev in potekanje faz priprave in izvedbe,
  • predlaga spremembe, izboljšave pri pripravi in izvedbi projekta.
  • Dobi občutek za zahtevnost priprave celovite multimedijske predstavitve in njenega izvajanja,
  • navaja se na ukrepe za varno delo,
  • s skupinskimdelom se navaja na komuniciranje v skupini,
  • pridobiva sposobnosti estetskega izražanja,
  • razvija sposobnost opazovanja, povezovanja elementov v celoto,
  • navaja se na sistematični pristop k načrtovanju predstavitve,
  • povezuje med pojmi in znanji, ki jih osvoji pri drugih predmetih.

Projektna naloga

Priprava (in izvedba) računalniške predstavitve določene teme z vključitvijo vseh elementov multimedijske predstavitve, ki jih je spoznal.

Projektna naloga je lahko tudi dokumentacija za nek projekt, ki vključuje ekonomski izračun in predstavitev multimedijskega projekta na zgoščenki.

Zbiranje materiala poteka med celim šolskim letomzato je potrebno opozoriti dijake na to že na začetku šolskega leta.

Projekti za uporabo multimedijske elektronike

Razčleni projekt multimedijske predstavitve na posamezne enote in faze nastajanja:

  • skladnost zastopanja barv,
  • zajemanje slikovnega gradiva (skeniranje, snemanje,…),
  • zvočna oprema multimedijskega projekta (ozvočenje, zvočni efekti, …),
  • fotografije, digitalizacija, animacije, fotomontaže,…
  • uporaba multimedijskega računalnika, zajemanje in oblikovanje multimedisjkega gradiva,
  • pregled odrske tehnike.
  • Spoznava kompleksnost multimedijske storitve in zastopanost v vsakdanjem življenju,
  • spoznava sistematičnost pri izdelavi dokumentacije za multimedijski projekt.

Vaja:

Pregled dokumentacije za multimedijski projekt z desetminutno moderacijo. Analiza dokumentacije in moderacije.

  • oblikovanje kriterijev za analizo,
  • ocenjevanje po izbranih kriterijih,
  • izmenjava mnenj o estetskem vidiku predstavitve,
  • iskanje predlogov za izboljšavo predstavitve ,
  • evidentiranje in frekvenca napak pri uporabi multimedijske opreme.

Moderacija:

idejna zasnova,

vsebinska členitev priprave,

načrtovanje materialnih, kadrovskih in tehničnih pogojev,

priprava in izvedba moderacije,

ocena.

Spozna elemente moderacije:

  • vsebinska priprava,
  • oblikovanje cilja,
  • priprava na udeležence,
  • metodična priprava,
  • organizacijska priprava,
  • osebna priprava;
  • spozna pogoje za izvedbo moderacije:
  • načrt poteka moderacije,
  • izbira tehnične opreme za moderacijo,
  • vrste metod,
  • izvajanje procesa;
  • spozna osnove analize moderacije (osebna in organizacijska analiza),
  • pridobiva vpogled v postopek priprave, izvedbe in analize moderacije.
  • Pridobi občutek za pomen in vlogo moderatorja za uspešno predstavitev pred občinstvom,
  • pridobiva občutek o kompleksnosti priprave in izvedbe moderacije,
  • razvije pozitiven odnos do javnega nastopanja.

 

 

Izdelava celovitega projekta multimedijske elektronike:

izbira teme predstavitve,

načrtovanje predstavitve,

izdelava predstavitve,

predvajanje predstavitve.

  • Izbira eno od razpisanih tem ali jo predlaga sam,
  • načrtuje predstavitev in potrebno opremo za izvedbo,
  • pripravi dokumentacijo za izvajanje predstavitev,
  • pripravi računalniško animacijo in posname film ter ga zmontira,
  • izvede celotno predstavitev in jo analizira,
  • predlaga potrebne izboljšave pri pripravi in izvedbi podobnega projekta.
  • Dobi občutek za zahtevnost priprave celovite multimedijske predstavitve in njenega izvajanja,
  • navaja se na varno delo,
  • s skupinskimdelom se navaja na komuniciranje v skupini,
  • pridobiva sposobnosti estetskega izražanja,
  • navaja se na uporabo slovenskega jezika tudi na tehničnem področju,
  • razvija sposobnost opazovanja,
  • razvija sposobnost povezovanja več elementov predstavitve v zaključno celoto,
  • navaja se na sistematični pristop k načrtovanju predstavitve,
  • navaja se razmišljati in povezovati več dejstev v novo ugotovitev.

Vaja:

Priprava računalniške animacije ali filmski projekt določene teme z vključitvijo vseh elementov multimedijske predstavitve.

Projektna naloga naj vsebuje vse elemente projektnega pristopa in predstavitev multimedijskega projekta na zgoščenki (CD).

Primerna tema je multimedijska predstavitev oddelka ali skupin za starše in povabljene na maturantski ples.

 

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in z ocenjevanjem poročil in dela pri vajah. Ustno preverjanje temelji na preverjanju razumevanja učnih vsebin v povezavi s konkretnimi delovnimi nalogami pri vajah, poudarek je na razumevanju pomena in ciljev vaje in dobljenega rezultata oziroma meritve, spoštovanju pravil za varno delo in upoštevanju razumevanja in vrednotenju rezultatov za potrjevanje pravilnosti delovanja naprave ali programskega orodja.

Dijaki za vsako zaključeno vajo izdelajo poročilo, ki mora biti vsebinsko in oblikovno ustrezno in skladno s podanimi navodili. V poročilu opišejo posebnosti pri izvajanju vaj in merilne postopke pri vaji in svoj komentar dobljenih rezultatov. Komentar mora povezovati delo v laboratoriju in teoretična znanja, ki so v pomoč pri izvedbi vaje.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja

Povezava s predmetom

 

Predmet

Znanja

  • varstvo pri delu,
  • tehnologija.
Praktični pouk
  • Varstvo pri delu.

  • Osnove meritev.
Osnove elektrotehnike
  • Osnovni zakoni elektrotehnike.

  • Oblikovanje multimedijskega projekta.
Računalništvo in dokumentiranje
  • Grafični operacijski sistem,
  • oblikovanje besedil, preglednic,
  • orodje za predstavitev.

  • Osnove elementov.
Osnove elektrotehnike Tehnologija s kemijo
  • Elementi v elektrotehniki.

  • Izdelava poročil, projektov.
Dokumentiranje
  • Urejevalniki besedil in preglednice, ELIN, SCAD.

  • Materiali.
Tehnologija s kemijo
  • Prevodniki in izolatorji,
  • Polprevodniki.