SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

OSNOVE EKSPERIMENTALNE KEMIJE

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

35

35

70

2.

35

35

70

3.

43

27

70

4.

    

 

skupaj

113

97

210

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

  • se uvaja v metodologijo raziskovalnega dela,

  • se nauči osnov eksperimentalne kemije,

  • pridobi osnovna strokovna znanja, pomembna za kvalitetno izvedbo kompleksnih delovnih nalog pri poklicnem delu,

  • obvlada strokovno računstvo in metode reševanja problemov,

  • spozna temeljno strokovno terminologijo,

  • zna uporabljati strokovno literaturo,

  • spozna merilne postopke in tehniko dela,

  • spozna merilne naprave,

  • osvoji zahteve varnega dela,

  • razvija čut odgovornosti.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    KEMIJSKI LABORATORIJ

    Dijak

    Dijak

    		  

  • se seznani z osnovno opremo

  • spozna pogoje varnega dela v laboratoriju

  • seznani se z vrstami poškodb pri delu v laboratoriju

  • pozna osnovne in izpeljane fizikalne veličine

    		•

  • spozna laboratorij, tehtalni prostor in skladišče;

  • se seznani s splošnimi predpisi za varno delo v laboratoriju in z varnostnimi ukrepi;

  • spozna zaščitno opremo in osebna zaščitna sredstva, ki jih uporablja pri delu v laboratoriju;

  • spozna osnovno protipožarno opremo;

  • obvlada osnovno prvo pomoč v primeru poškodb v laboratoriju;

    		•

    Privzgoji si spoštljiv odnos do predpisov.

    Uči se povezovati pojme in dejstva v sisteme.

    Ogled laboratorija.

    Predstavitev vsebine laboratorijske zidne sheme:

  • »Osnovna navodila za varno delo v laboratoriju».

    		•

    Laboratorijski inventar

     

     

     

  • spozna osnovno stekleno laboratorijsko posodo

  • spozna laboratorijski inventar iz drugih materialov

  • spozna osnovni drobni inventar

  • spozna načine čiščenja laboratorijske posode

    		•

  • prepozna osnovni stekleni, leseni, kovinski in keramični inventar;

  • spozna standarde steklovine;

  • razume zahtevane navedbe za opis določene opreme;

    		•

    Razvija besedni zaklad.

    Osvaja strokovnost.

    Demonstracija osnovnega inventarja.

    Demonstracija čiščenja laboratorijske steklovine.

    Laboratorijske kemikalije

     

     

     

  • spozna vrste kemikalij glede na agregatno stanje, čistočo, obliko, embalažo, proizvajalce, skladiščenje, nevarnosti

  • spozna načine označevanja kemikalij

  • se seznani z zahtevami pravilnega skladiščenja kemikalij

    		•

  • razlikuje slovenske in latinske izraze za obliko in lastnosti kemikalij;

  • pozna razvrstitev kemikalij v skupine glede na nevarne lastnosti;

  • obvlada opozorilne znake in simbole za nevarnost;

  • prepozna pomen R, S in E stavkov;

  • spozna spričevalo za nevarne snovi;

    		•

    Razvija sposobnost uporabe strokovne literature.

    Spozna pomen natančnosti.

    Vaja: utrjevanje merskih enot SI.

    Demonstracija opozorilnih simbolov za nevarnost.

    Demonstracija R, S, E stavkov na primerih.

    Demonstracija etiketiranja kemikalij.

    Segrevanje v laboratoriju

     

     

     

  • spozna možne načine segrevanja v laboratoriju

  • spozna pripomočke za merjenje temperature in tlaka

  • obvlada pravila pri računanju z merskimi števili

    		•

  • prepozna pripomočke za segrevanje;

  • primerja pripomočke za segrevanje in sklepa na uporabo;

  • pozna sestavo zemeljskega plina;

  • pozna varnostne ukrepe pri uporabi tekočega plina;

  • spozna temperaturna območja plamena plinskega gorilnika;

  • nauči se natančnosti merjenja in veljavnost številk;

    		•

    Razvija osebno odgovornost.

    Spozna dimenzije v naravoslovju.

    Demonstracija merjenja temperature z različnimi merilnimi napravami.

    Vaja: utrjevanje merskih enot SI.

    Tehtanje

     

     

     

  • spozna vrste in lastnosti tehtnic

  • spozna tehtalne posode

  • razloži pomen izrazov: natančnost, občutljivost, aretiranje, itd.

  • pozna pravila tehtanja

  • obvlada pretvarjanje enot za dolžino in maso

    		•

  • ponovi enote za maso in njihova razmerja;

  • uri osnovne fizikalne veličine, merske enote SI in pretvarja enote različnih veličin;

  • opiše prednosti in uporabnost posamezne tehtnice (precizne, analizne);

    		•

    Usposobi se za prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Pridobiva vztrajnost in delovne navade.

    Demonstracija tehtanja.

    Vaja: pretvarjanje masnih merskih enot.

    Merjenje volumna

     

     

     

  • spozna merilne posode in priprave za merjenje volumna tekočin po namenu uporabe

  • spozna kataloge steklovine

  • razume enote za ploščino, prostornino in gostoto

    		•

  • vadi pretvarjanje enot za ploščino, prostornino in gostoto;

  • nauči se oceniti napake pri merjenju;

    		•

    Uporabi teoretično znanje v praksi.

    Vaja: ocenjevanje napak pri merjenju.

    Utrjevanje merskih enot SI,

    Merjenje gostote

     

     

     

  • opiše merjenje gostote trdnih snovi

  • opiše merjenje gostote tekočin

  • spozna areometer

    		•

  • na podlagi podatkov izračuna gostoto s pomočjo definicijske enačbe;

  • spozna odvisnost gostote od temperature;

  • uri fizikalne veličine in osnovne merske enote SI;

  • samostojno rešuje enostavne naloge;

    		•

    Razvija čut natančnega opazovanja.

    Risanje grafa odvisnosti gostote od temperature.

    Demonstracija merjenja gostote:

  • trdnih snovi,

  • tekočin.

    		•

    LOČEVANJE IN ČIŠČENJE SNOVI

     

     

     

    Filtriranje

     

     

     

  • spozna tehnike filtriranja

  • se seznani s pripomočki za filtriranje

  • razlikuje kvalitativno filtriranje od kvantitativnega

    		•

  • je sposoben ločiti kvalitativni filtrirni papir od kvantitativnega;

  • proučuje oznake vrst kvantitativnih filtrirnih papirjev;

  • spozna kvalitativni lij, kvantitativni lij, lij za toplo filtriranje, Büchnerjev lij, filtrirne lončke;

  • spozna tehniko filtriranja pod znižanim tlakom;

    		•

    Razvije kemijske komunikacijske sposobnosti.

    Uporablja literaturo.

    Demonstracija vrst filtrirnih papirjev in filtrov:

  • glede uporabe,

  • glede proizvajalcev.

    Vaja: priprava nagubanega in gladkega filtrirnega papirja.

    		•

    Izparevanje, izhlapevanje, sublimacija

     

     

     

  • spozna pojme izparevanje, izhlapevanje in sublimacija

  • zna izračunati izkoristek, masni delež

    		•

  • razlikuje pojem izparevanje od izhlapevanja;

  • razume prednosti izparevanja v vakuumu;

  • razume uporabo vrelnih kamenčkov;

  • razloži, katera metoda čiščenja – ločevanja snovi je najprimernejša za določeno snov;

  • utrjuje pojem masnega deleža, izkoristka;

    		•

    Razvija miselne sposobnosti.

    Demonstracija sublimacije ioda.

    Kristalizacija

     

     

     

  • spozna čiste in tehnične snovi

  • pozna pojme kristal, kristalizacija, prekristalizacija, nasičena raztopina

  • pozna računanje kemijske formule

    		•

  • primerja čiste in nečiste snovi;

  • našteje kristalohidrate in napiše njihove formule;

  • spozna tehniko nastajanja kristalov;

  • računa formule kristalohidratov;

    		•

    Povezuje naravne procese z umetnimi.

    Ogled kristalohidratov.

    Vaja: kristalizacija saharoze ali kuhinjske soli.

    Obarjanje

     

     

     

  • pozna obarjanje kot eno izmed kemijskih reakcij

  • pozna oborine po barvi in obliki

  • obnovi tehnike filtriranja

  • razume računanje mas reaktantov in produktov

    		•

  • rešuje kemijske enačbe obarjalnih reakcij;

  • vadi računanje mas reaktantov in produktov;

  • povezuje pojme poteka ionskih reakcij;

  • poimenuje reaktante in produkte;

  • določa agregatno stanje;

    		•

    Osvaja kemijsko izrazoslovje.

    Demonstracija ionskih reakcij.

    Vaja: pisanje in urejanje enačb ionskih reakcij.

    Sušenje, sušilna sredstva, žarjenje

     

     

     

  • pozna vrste vlag

  • zna ločiti žarino od sušine

  • pozna eksikatorje, sušilna sredstva in sušilnike ter žarilne peči

  • obvlada računanje izkoristka in masnega deleža

    		•

  • razlikuje mokre, vlažne in suhe snovi;

  • definira vrste vlag;

  • predvidi uporabo pravega sušilnega sredstva za določene zvrsti spojin;

  • opiše namen uporabe eksikatorjev, sušilnikov in žarilnih peči;

  • razloži postopek žarjenja;

  • primerja uporabo termometrov in termočlenov;

  • samostojno rešuje primere nalog;

    		•

    Razvija logično razmišljanje.

    Proučuje naravne pojave.

    Demonstracija sušilnih sredstev in načina uporabe.

    Vaja: računanje relativne vlažnosti.

    Ekstrakcija

     

     

     

  • pozna pojem ekstrakcije in pojem porazdelitvenega koeficienta

  • pozna topila za ekstrahiranje

  • pozna lij ločnik

  • pozna Soxhletov aparat

  • razume izkoristek procesa na konkretnem primeru

    		•

  • navede poznane ekstrakcije in ekstrakte iz vsakdanjega življenja,

  • določi pravo topilo za ekstrakcijo,

  • loči ekstrakcijo trdne snovi od ekstrakcije tekočin;

  • opiše uporabo lija ločnika in delovanje Soxhletovega aparata

  • izračuna masne deleže sestavin;

    		•

    Zave se strokovnosti.

    Pregled ekstraktov, ki jih uporablja človek v vsakdanjem življenju.

    Demonstracija uporabe lija ločnika.

    Vaja: računanje masnega deleža.

    Destilacija

     

     

     

  • pozna destilacijo in njen namen

  • definira azeotropno zmes

  • obvlada prostorninski delež in prostorninsko razmerje

    		•

  • razlikuje vrste destilacij;

  • primerja aparature za določeno vrsto destilacije in ostali pribor;

  • z uporabo literature primerja vrelišča tekočin;

  • navede azeotropne zmesi;

  • loči mehko od trde vode;

  • računa prostorninske deleže in razmerja sestavin;

    		•

    Osvaja nove pojme.

    Demonstracija delovanja deionizatorja in destilatorja.

    Vaja: računanje izkoristka.

    RAZTOPINE

     

     

     

    Topnost

     

     

     

  • pozna sestavo raztopin in njihove lastnosti

  • obvlada definicijo topnosti

  • spozna diagram topnosti

    		•

  • definira raztopino, topilo, topljenec;

  • loči nasičene, razredčene in koncentrirane raztopine;

  • pozna pojem topnosti soli;

  • razume vpliv temperature na topnost soli;

  • zna brati diagram topnosti;

  • rešuje enostavne naloge iz topnosti;

    		•

    Razvija miselne sposobnosti.

    		  

    Priprava raztopin

     

     

     

  • obvlada pojme topilo, topljenec, raztopina

  • spozna načine priprave raztopin, ki jih v laboratoriju največ uporabljamo (w, φ, ψ, c, γ)

    		•

  • rešuje naloge za pripravo raztopin naslednjih koncentracij: masni delež, volumski delež, volumsko razmerje, masna koncentracija, množinska koncentracija;

  • uporabi topljenec v tekoči in trdni obliki;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in miselno sposobnost.

    Izdelava diagrama topnosti na osnovi podatkov iz literature.

    Preglednica načinov priprave raztopin.

    Vaja: reševanje nalog za pripravo raztopin z določeno koncentracijo (w, φ, ψ, c, γ).

    Kislost in bazičnost

     

     

     

  • nauči se osnov kvalitativne analize

  • razume vzrok za obstoj šibke in močne kisline oziroma baze

  • pozna ionski produkt vode

  • pozna indikatorje in pH lestvico

    		•

  • opiše lastnosti in uporabo kislinsko baznih indikatorjev;

  • razume, zakaj soli delimo na nevtralne, kisle in bazične;

  • obnovi definicijo kislin in baz;

  • piše protolitske reakcije najpomembnejših kislin, baz in soli;

  • uporablja literaturo;

    		•

    Zave se pomembnosti varovanja okolja.

    Demonstracija uporabe različnih indikatorjev in prenosnega pH metra.

    Video: kislost in bazičnost raztopin.

    Titracija

     

     

     

  • seznani se z osnovami volumetrije (titrimetrije)

  • pozna titracije glede na vrsto reakcije: nevtralizacija, oksidacija, redukcija

  • obnovi indikatorje

  • razume množinsko razmerje v kemijski enačbi, ki prikazuje reakcijo med titrno raztopino in analitom

    		•

  • razume pomen nevtralizacije;

  • razume pomen oksidacija – redukcija;

  • razume pomen končne točke titracije v prisotnosti indikatorja,

  • rešuje enačbe kemijskih reakcij nevtralizacije, oksidacije, redukcije;

  • rešuje enostavne naloge iz titrimetrije;

    		•

    Pridobiva na strokovnosti.

    Motivira se za eksperimentalno delo.

    Video: nevtralizacija.

    Vaja: računanje množine snovi in sorodnih veličin reaktantov in produktov kemijske reakcije.

    DELO S PLINI

     

     

     

  • pozna lastnosti posameznih plinov (gostoto, strupenost, topnost, gorljivost, eksplozivnost)

  • predvidi možnost nesreč; preprečevanje nesreč

  • pozna pridobivanje plinov iz trdnega in tekočega reagenta s pisanjem kemijskih enačb za: H2, N2, CO2, H2S, Cl2, NO2, SO2

  • seznani se s čiščenjem, sušenjem in shranjevanjem plinov

  • razume pogoje standardnega plinskega stanja

    		•

  • samostojno rešuje enačbe kemijskih reakcij pridobivanja plinov in dokazovanja le teh;

  • zna opisati plinorazvijalke za pridobivanje plinov v laboratoriju;

  • pozna lastnosti plinov, ki jih srečuje v vsakdanjem življenju;

  • opiše pridobivanje in čiščenje najbolj uporabnih plinov

  • izračuna množino in prostornino plina pri STP;

  • računa enostavne naloge iz splošnega plinskega zakona;

    		•

    Razvija osebno odgovornost.

    Usposablja prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Razvija kemijski besedni zaklad.

    Video: plini v ozračju.

    Demonstracija delovanja Kippovega aparata (razvijanje CO2).

    2.letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. PRIPRAVA RAZTOPIN

    Dijak

    Dijak

     

  • razlikuje različne načine izražanja koncentracij raztopin

  • zna izračunanati določeno koncentracijo raztopine

  • zna preračunati koncentracije

  • pozna osnove razredčevanja in mešanja raztopin

  • definira koncentracije;

  • izračuna masni (volumski) delež topljenca v raztopini, množinsko koncentracijo, masno koncentracijo, volumsko razmerje;

  • izračuna potrebno maso (volumen) topljenca oziroma topila za pripravo konkretne raztopine;

  • preračuna koncentracije iz ene oblike v drugo;

  • računa koncentracije pri razredčevanju oziroma mešanju raztopin;

    • Razvija vztrajnost pri delu.

    Se zaveda odgovornosti za rezultat lastnega dela.

    Se zaveda pomebnosti točnega vnašanaj podatkov in rezultatov v dokumentacijo.

    Vaje:

  • računski primeri iz priprave raztopin.

    Demonstracija:

  • priprave raztopin.

    • 2. KVALITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • obvlada protolitske reakcije kislin , baz in soli

  • spozna ionske reakcije v analizni kemiji

  • spozna koordinacijske spojine v analizni kemiji

  • se seznani s sistematično klasično kvalitativno analizo kationov po Fresseniusovi shemi

  • se seznani s sistematično kvalitativno analizo anionov

  • zna opredeliti ravnotežno reakcijo;

  • opredeli vpliv temperature na hitrost kemijske reakcije;

  • napiše enačbe za protolitske in ionske reakcije;

  • razloži pH lestvico;

  • zapiše formule koordinativnih spojin in jih poimenuje;

  • pozna reakcije za dokazovanje kationov in anionov;

  • razloži princip ločbe kationov;

    • Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija sposobnost iskanja in odkrivanja napak pri delu.

    Demonstracija:

  • specifične reakcije kationov,

  • specifične reakcije anionov,

  • sheme ločbe kationov po Fresseniusu.

    • 3. KVANTITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • razlikuje metode kvantitativne analize

  • pozna pravilno pripravo vzorca za analizo

  • razume pomen alikvotnega dela

  • zna vrednotiti rezultate analize

  • razume razlike med napakami v kvantitativni analizi

  • razlikuje med metodami kvantitativne analize;

  • razloži razredčevanje vzorca in alikvotni del;

  • uporabi zakon o ohranitvi mase pri kemijski reakciji;

  • obvlada podajanje rezultatov analize;

  • razlikuje med natančnostjo in pravilnostjo, občutljivostjo in mejo zaznavnosti;

  • razloži sistematične in slučajne napake;

  • izračuna relativno in absolutno napako;

    • Razvija natančnost pri delu.

    Povečuje strokovnost.

    Demonstracija

  • razredčevanje vzorca v merilni bučki,

  • določitev alikvotnega dela.

    • 4. GRAVIMETRIČNA ANALIZA

     

     

     

  • obvlada gravimetrično analizo

  • pozna vplive na topnost oborin

  • zna opredeliti obarjalni reagent

  • pozna ione, ki jih določamo z gravimetrično analizo

  • obvlada računanje pri gravimetrični analizi

  • definira gravimetrično analizo kot obarjalno metodo;

  • napiše enačbe za ionske reakcije obarjanja;

  • našteje in razloži vplive na topnost oborine;

  • definira gravimetrični faktor;

  • izračuna maso (volumen) raztopine obarjalnega reagenta;

  • izračuna koncentracijo vzorca na osnovi mase oborine;

    • Razvija sposobnost opazovanja.

    usposobi se za prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Vaja:

  • računski primeri iz gravimetrične analize.

    Demonstracija:

  • kvantitativno obarjanje,

  • filtriranje.

    • 5. VOLUMETRIČNA ANALIZA

     

     

     

  • pozna volumetrično analizo

  • pozna vrste volumetričnih analiz

  • razume vlogo standardne raztopine in standardizacije v klasični analizni kemiji

  • pozna primarne standarde

  • seznani se z napakami pri analizi

  • definira volumetrično analizo kot titracijsko metodo;

  • našteje vrste volumetričnih analiz glede na kemijsko reakcijo;

  • definira standardno raztopino in primarni standard;

  • glede na lastnosti sklepa na izbiro standarda za posamezno standardno raztopino;

  • razloži napake pri tehtanju in merjenju volumna;

    • Razvija zanesljivost.

    Usposobi se za prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Vaja:

  • računski primeri iz volumetrične analize.

    • 6. NEVTRALIZACIJSKE TITRACIJE

     

     

     

  • obvlada reakcije nevtralizacije šibkih in močnih kislin in baz

  • zna razložiti titracijske krivulje

  • pozna standardne raztopine kislin in baz

  • zna izbrati prave primarne standarde za določeno standardno raztopino in določiti ekvivalentne točke

  • zna izbrati primerne indikatorje

  • obvlada kemijsko računanje

  • napiše enačbe za dane reakcije nevtralizacije;

  • pozna pH raztopine v ekvivalentni točki;

  • opredeli standardno raztopino klorovodikove kisline in razloži najpogostejše analize;

  • razloži kriterije za izbiro indikatorja;

  • definira ekvivalentno točko kot konec titracije in kot osnovo za določitev množinskega razmerja;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izračuna volumen standardne raztopine, porabljen pri titraciji za določen volumen vzorca znane koncentracije;

    • Se zave pomembnosti natančnega dela.

    Pridobiva strokovnost.

    Vaja:

  • računski primeri iz nevtralizacijskih titracij.

    Demonstracija:

  • titracija.

  • določitev ekvivalentne točke titracije.

  • uporaba različnih indikatorjev-

    • 7. OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKE TITRACIJE

     

     

     

  • zna urejati redoksi reakcije

  • pozna tipe redoksi titracij

  • pozna standardne raztopine oksidantov in reducentov

  • obvlada načine standardizacije in določitve ekvivalentnih točk

  • obvlada kemijsko računanje

  • napiše kemijske enačbe za reakcije in jih uredi;

  • razlikuje med vrstami redoksi titracij glede na kemijsko reakcijo;

  • opredeli standardno raztopino kalijevega manganata(VII) in razloži najpogostejše analize;

  • opredeli standardno raztopino natrijevega tiosulfata in najpogostejše analize;

  • uporabi množinsko razmerje za izračun koncentracij;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izračuna volumen standardne raztopine za titracijo določenega volumna vzorca znane koncentracije;

    • Razvija zanesljivost.

    Usposobi se za prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Vaja:

  • računski primeri iz redoksi titracij.

    Demonstracija:

  • titracija z raztopino kalijevega manganata(VII) in raztopini natrijevega tiosulfata,

  • določitev ekvivalentne točke,

  • uporaba indikatorjev.

    • 8. OBARJALNE TITRACIJE

     

     

     

  • pozna obarjalne titracije

  • spozna načine standardizacije in določitev ekvivalentne točke

  • obvlada kemijsko računanje

  • napiše ionske reakcije za obarjanje;

  • razlikuje med vrstami obarjalnih titracij;

  • razlikuje med načini določitve ekvivalentne točke in opredeli uporabo indikatorja;

  • uporabi množinsko razmerje za izračun koncentracij;

  • izračuna ustrezno koncentracijo iz volumna standardne raztopine;

    • Osvaja strokovnost.

    Razvija sposobnost prepoznavanja napak pri delu.

    Vaja:

  • računski primeri iz obarjalnih titracij.

    Demonstracija:

  • titracija z raztopino srebrovega nitrata(V),

  • določitev ekvivalentne točke,

  • uporaba indikatorjev.

    • 9. KOMPLEKSOMETRIČNE TITRACIJE

     

     

     

  • prepozna koordinativne spojine

  • pozna stabilnost kompleksov

  • pozna kompleksometrične titracije

  • pozna indikatorje za določitev ekvivalentne točke pri kompleksometrični titraciji

  • obvlada kemijsko računanje

  • definira komplekse z EDTA;

  • opredeli standardno raztopino EDTA in razloži najpogostejše analize;

  • zna izbrati in uporabiti primerne indikatorje;

  • izračuna volumen standardne raztopine pri titraciji za določen volumen vzorca znane koncentracije;

  • iz znanega volumna standardne raztopine zna izračunati koncentracijo vzorca;

    • Se zave odgovornosti za rezultate svojega dela.

    Pridobiva samozaupanje.

    Vaja:

  • računski primeri iz kompleksometričnih titracij.

    Demonstracija:

  • titracija z raztopini EDTA,

  • določitev ekvivalentne točke,

  • uporaba indikatorjev.


    • 3. letnik - FIZIKALNO KEMIJSKA in INSRUMENTALNA ANALIZA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Uvod

    Dijak

    Dijak

     

  • razlikuje med klasično, fizikalno kemijsko in instrumentalno analizo

  • seznani se s sklopi fizikalno kemijskih metod

  • loči kvalitativno in kvantitativno analizo;

  • pozna in ponovi metode primarne analize;

    • Spoznava pomen analizne kemije za narodno gospodarstvo.

    Pridobiva smisel za urejenost in odgovornost analitika.

    Predstavitev učbenikov in priročnikov.

    VREDNOTENJE ANALIZNIH REZULTATOV

     

     

     

  • definira pojme: zanesljivost in pravilnost postopka, aritmetična sredina, odmik od aritmetične sredine, relativni odmik, absolutna in relativna napaka

  • seznani se z vrstami napak pri fizikalno-kemijski analizi

  • seznani se s pomenom natančnega vodenja dokumentacije

  • pozna osnove statističnega izračuna;

  • pozna formule za izračun absolutnega in relativnega odmika, absolutne in relativne napake, standardnega odmika;

  • računa odmike iz realnih podatkov;

    • Spoznava poklicno delo.

    Računske vaje.

    MERJENJE TEMPERATURE

    VZDRŽEVANJE KONSTANTNE TEMPERATURE

     

     

     

  • sklepa na temperaturno odvisnost fizikalnih lastnosti

  • pozna načine vzdrževanja konstantne temperature

  • razume pomen konstantne temperature

  • pozna avtomatiziran način merjenja;

  • razlikuje avtomatizirano in improvizirano napravo;

  • pozna načine merjenja temperature,

  • našteje in opiše posamezne sestavne dele termostatnih kopeli;

    • Razvija sposobnost samoodločanja.

    Demonstracija pripomočkov.

    DOLOČEVANJE FIZIKALNIH LASTNOSTI SNOVI

     

     

     

  • zna izpeljati definicijske enačbe za posamezne fizikalne veličine in jih zna uporabiti pri izračunu analiznega rezultata

  • spozna različne metode določevanja fizikalnih veličin: gostote, viskoznosti, tališča in vrelišča

  • spozna pripomočke in aparature za merjenje ter njihove sestavne dele in jih zna opisati

  • razume fizikalne osnove posamezne metode;

  • primerja posamezne metode za merjenje iste fizikalne veličine med seboj;

  • zna izračuna napako ponovljivosti meritev;

  • zna izdelati krivulje posameznih fizikalnih količin v odvisnosti od temperature;

  • zna pretvarjati merske enote za posamezne fizikalne veličine;

    • Razvija odnos do standardov za analizne metode in s tem poklicno in strokovno odgovornost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Demonstracija

  • merjenja gostote trdnih snovi in tekočin s piknometrom,

  • merjenja viskoznosti tekočin s Hopplerjevim viskozimetrom,

  • določevanja vrelišča tekočin po Thieleju,

  • določevanja tališča po Thieleju.

    • OPTIČNE METODE

     

     

     

    Mikroskopija

     

     

     

  • pozna osnovne pojme optične geometrije

  • pozna optični mikroskop in opiše posamezne sestavne dele

  • pozna sestavne dele in povečavo mikroskopa z grelno mizico

  • razume nastanek slike predmeta pod mikroskopom;

  • definira ločljivost mikroskopa;

  • poveže definicijo tališča z določanjem pod mikroskopom;

  • poveže metodi določanja tališča in definira prednosti;

    • Razvija in poglablja zanimanje za mikrokozmos.

    Razvija strokovnost in samozavest.

    Povečuje poklicne ambicije.

    Demonstracija:

  • mikroskopov.

     

    		•

    Polarimetrija

     

     

     
     

  • razloži pojem in oznake sučnega kota;

  • našteje sestavne dele polarimetra;

  • nariše in razloži umeritveno premico, njeno pripravo, zahteve in uporabo;

    		•  

    Demonstracija:

  • polarimetra.

    • Refraktometrija

     

     

     

  • razume osnove refraktometrije, definira lomni zakon

  • uporabi definicijo množinskega deleža pri računu za pripravo zmesi dveh tekočin

  • izračuna prostornino komponent za zmes dveh tekočin določene sestave, izražene z množinskim deležem

  • pozna simbol in oznake za lomni količnik;

  • zna čitati diagram dvokomponentnega sistema: lomni količnik - sestava zmesi dveh tekočin;

  • spozna Abbejev refraktometer, našteje in opiše posamezne sestavne dele refraktometra;

    		•  

    Demonstracija:

  • Abbejevega refraktometra in merjenja lomnega količnika.

    • SEPARACIJSKE METODE

     

     

     

    Kromatografija

     

     

     

  • pozna vrste kromatografije glede na tehniko in glede na fizikalne osnove

  • zna definirati izraze: nosilec, stacionarna faza, mobilna faza, razvijalec, standard, vzorec

  • pozna pomen retenzijskega faktorja in retenzijskega časa

  • razloži osnovo tekočinske in plinske kromatografije;

  • razume posamezne stopnje dela pri tenkoplastni in papirni kromatografiji;

  • predstavi razliko med adsorptivno in porazdelitveno kromatografijo;

  • loči in razume uporabnost kvalitativne in kvantitativne določitve vzorca;

    • Razvija strokovno in poklicno odgovornost.

    Razvija zanimanje za analizo vzorcev iz okolja.

    Razvija motivacijo za samoizobraževanje.

    Demonstracija:

  • pripomočkov kolonske kromatografije (Herak P-15, H.I. Berthold P-19).

    • Elektroforeza

     

     

     

  • pozna fizikalne osnove in vrste elektroforeze

  • razloži princip in pogoje papirne elektroforeze;

  •  seznani se z njeno uporabo v analizni kemiji;

    		•  

    Demonstracija pripomočkov (Poskus Herak, P-23).

    Adsorpcija

     

     

     

  • opiše adsorpcijo na trdnem adsorbentu

  • našteje dejavnike, ki vplivajo na adsorpcijo

  • definira adsorpcijsko izotermo

  • nariše in razloži adsorpcijsko izotermo za adsorpcijo iz raztopin;

  • razloži princip določitve količine adsorbirane snovi;

    		•    
    SPEKTROSKOPSKE METODE

     

     

     

  • definira energijska področja in valovne dolžine elektromagnetnega spektra

  • pozna razliko med emisijsko in absorpcijsko spektroskopijo

  • pozna vrste spektroskopskih metod

  • razume osnove atomske absorpcijske spektroskopije

  • razume Beer-Lambertov zakon in razloži definicijske enačbe

  • prepozna posamezne aparature, osnovne sestavne dele in preproste optične sheme naprav

  • nariše in predstavi celoten elektomagnetni spekter;

  • razloži atomski emisijski in absorpcijski spekter;

  • razume delovanje optičnih filtrov in monokromatorjev;

  • računa delež prepustnosti in absorbanco monokromatske svetlobe;

  • pozna pripravo in pomen absorpcijskega spektra obarvane razropine;

  • pozna pomen in pripravo monokromatske svetlobe;

    • Razvija osebno in poklicno odgovornost.

    Spoznava sistematiko in natančnost analiznega dela.

    Demonstracija:

  • delovanje Dubosqovega kolorimetra, Herak P-9.

    Demonstracija uporabe najbolj primernega absorpcijskega filtra, Herak, P –10.

    Računske vaje.

    		•

    ELEKTROKEMIJSKE ANALIZNE METODE

     

     

     

    Konduktometrija

     

     

     

  • nauči se osnovnih definicijskih enačb, ki veljajo za električno prevodnosti raztopin

  • našteje pripomočke in poda osnovo merjenja električne prevodnosti raztopin

  • obravnava in povezuje ionske reakcije s prevodnostjo raztopin

  • razloži potek titracijskih krivulj pri konduktometriji;

  • konduktometrične titracije povezuje s klasičnimi titracijami;

  • samostojno rešuje računske naloge s področja prevodnosti;

  • računa naloge s področja titrimetričnih analiz;

    • Razvija logično mišljenje.

    Poglablja ekološke zavesti.

    Spoznava metode za določanje koncentracij osnaževalcev okolja.

    Razvija vztrajnost pri učenju in tekmovalnost.

    Demonstracija pripomočkov za merjenje prevodnosti.

    Računske vaje.

    Potenciometrija

     

     

     

  • obvlada pojme: elektrodni potencial, standardni elektrodni potencial, standardna vodikova elektroda

  • razume Nernstovo enačbo

  • loči vrste elektrod

  • pozna načine določanja ekvivalentne točke pri potenciometričnih titracijah

  • obvlada potenciometrično merjenje pH

  • definira napetost galvanskega člena;

  • zna predstaviti referenčno, indikatorsko kalomelovo, stekleno in kombinirano elektrodo;

  • zapiše in skicira galvanski člen za: merjenje pH, acidimetrično potenciometrično titracijo, redoks potenciometrično titracijo;

  • navede razliko med klasično in potenciometrično titracijo pri acidimetriji in oksidimetriji;

  • predstavi različne titracijske krivulje;

  •  obnovi določanje in računanje koncentracije standardnih raztopin;

    • Spoznava določanje zelo nizkih koncentracij.

    Spoznava naprave, ki se uporabljajo v laboratorijih in na terenu.

    Razmišlja o poklicnem delu.

    Demonstracija pripomočkov.

    Čiščenje organskih spojin

     

     

     

    Prekristalizacija in sublimacija

     

     

     

  • obvlada metode čiščenja trdnih snovi glede na lastnosti zmesi

  • razume povezavo med zgradbo snovi in topnostjo

  • obvlada izračun izkoristkov

  • razlikuje obe metodi čiščenja;

  • zna izbrati ustrezno topilo za pripravo nasičene raztopine;

  • predvidi ustrezno metodo glede na lastnost zmesi;

  • opazuje spremembe med potekom fizikalnih sprememb;

    • Razvija natančnost pri delu.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Razvija ekološko zavest.

    Demonstracija:

  • prekristalizacije in sublimacije neznanih vzorcev.

    • Destilacija (navadna in frakcionirna)

     

     

     

  • obvlada destilacijo kot metodo čiščenja homogenih tekočih zmesi

  • razume razliko med navadno in frakcionirno destilacijo

  • obvlada vrelne diagrame

  • razloži razliko med navadno in frakcionirno destilacijo;

  • pozna vrelni diagram;

  • dokaže razliko v vreliščih destilata in destilacijskega ostanka;

    • Razvija sposobnost opazovanja.

    Pridobiva odgovornost za pravilno ravnanje z aparaturami.

    Demonstracija:

  • destilacijske aparature.

    • Destilacija z vodno paro

     

     

     

  • obvlada destilacijo z vodno paro

  • razume razliko med različnimi vrstami destilacij

  • obnovi značilnosti destilacije z vodno paro;

  • zna izbrati ustrezen inventar;

  • spozna navodila za varno delo,

    		•    

    Ekstrakcija (trdno - tekoče, tekoče -tekoče) in odparevanje topil z uporabo rotavaporja

     

     

     

  • razume različne vrste ekstrakcije

  • razume porazdelitev (topnost) neke snovi med dve topili

  • razume delovanje rotavaporja

  • razloži porazdelitev neke snovi med dve topili in vplive, ki vplivajo na ta proces;

  • spozna rotavapor kot eno od osnovnih aparatur v organskem laboratoriju;

    • Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Osvaja vztrajnost in inovativnost.

    Pridobiva odgovornost za pravilno ravnanje z aparaturami.

    Demonstracija:

  • delovanje rotavaporja.


    • 5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (znanje kemijskega računstva),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • segrevanje v laboratoriju

    		•

    Fizika

    Kemija

    Praktični pouk

  • temperatura, fizikalne količine in enote;

  • hitrost kemijske reakcije;

  • segrevanje v laboratoriju;

    		•

  • merjenje volumna

  • tehtanje, določevanje gostote

  • žarjenje snovi

    		•

    Fizika

    Praktični pouk

  • temperatura, fizikalne količine in enote;

  • tehnika merjenja volumna tekočin,

  • temperatura;

  • tehtanje na precizni, analizni tehtnici , določanje gostote;

  • notranja energija;

  • določevanje formule kristalohidrata;

    		•

  • delo s plini

    		•

    Fizika

    Kemija

    Ekologija

    Praktični pouk

  • temperatura;

  • elementi in spojine, kemijska reakcija;

  • varstvo okolja;

  • delo s plini;

    		•

  • sušenje snovi

    		•

    Fizika

    Tehnologija

    Praktični pouk

  • temperatura;

  • sušenje;

  • določitev vlage;

    		•

  • ločevanje zmesi

    		•

    Kemija

    Tehnologija

    Praktični pouk

  • snov in zgradba snovi, kemijska enačba;

  • mehanski postopki ločevanja faz;

  • filtracija, ekstrakcija , destilacija;

    		•

  • kemikalije

    		•

    Kemija

    Ekologija

    Fizikalna kemija

    Tehnologija

    Praktični pouk

  • kovine, kemijska nomenklatura;

  • varstvo okolja;

  • agregatna stanja;

  • skladiščenje;

  • laboratorijske kemikalije,

    		•

  • kislost in bazičnost

    		•

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • titracija;

    		•

  • raztopine

    		•

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • fazna ravnotežja;

  • priprava raztopin;

    		•

  • plini

    		•

    Kemija

    Ekologija

    Praktični pouk

  • anorganska sistematika;

  • varstvo okolja;

  • delo s plini;

    		•

  • raztopine

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • fizikalne količine in enote;

  • raztopine;

  • fazna ravnotežja;

  • linearna enačba;

  • priprava raztopin;

    		•

  • kvalitativna analiza

    		•

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • kemijska nomenklatura;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • koordinacijske spojine;

  • elementi VII, VI, V, IV, II, I s.p.s in prehodni elementi;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • kvalitativna analiza kationov;

  • kvalitativna analiza anoionov;

    		•

  • gravimetrična analiza

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • fizikalne količine in enote;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • prehodni elementi;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitiov;

  • linearna enačba;

  • gravimetrične določitve;

    		•

  • nevtralizacijske titracije

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • elementi VII in VI s.p.s.;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • kvantitativna analiza – volumetrične nevtralizacijske analize;

    		•

  • oksidacijsko redukcijske titracije

  • obarjalne titracije

  • kompleksometrične titracije

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Praktični pouk

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • kemijska enačba;

  • redoks reakcije;

  • prehodni elementi;

  • kvantitativna analiza – volumetrične redoks analize;

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • kemijska enačba;

  • kvantitativna analiza – volumetrične obarjalne analize;

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • koordinacijske spojine;

  • kemijska enačba;

  • prehodni elementi;

  • kvantitativna analiza – volumetrične kompleksometrične analize;

    		•

  • raztopine

    		•

    Kemija

    Praktični pouk

  • priprava raztopin;

  • razredčevanje raztopin;

  • volumetrična analiza,

    		•

  • določevanje fizikalnih lastnosti snovi

    		•

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • značilnosti agregatnih stanj;

  • določevanje gostote trdnih sovi (1.letnik);

  • lastnosti organskih spojin (3.letnik);

  • določevanje gostote, tališča, vrelišča, viskoznosti, površinske napetosti itd.;

    		•

  • optične metode

    		•

    Matematika

    Kemija - organska

    Praktični pouk

  • optična izomerija;

  • linearna enačba;

  • mikroskopija;

  • refraktometrija;

  • polarimetrija;

    		•

  • spektroskopija

    		•

    Matematika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • zgradba atoma;

  • elektronska stanja v atomih;

  • linearna enačba;

  • spektroskopske analiza z ročnim spektroskopom, plamenskim fotometrom in spektrofotometrom;

    		•

  • elektrokemoijske analizne metode

    		•

    Matematika

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk

  • ravnotežja v raztopinah elektrolitov;

  • elektrokemija;

  • diferencialne enačbe;

  • kislost in bazičnost raztopin;

  • merjenje prevodnosti;

  • merjenje pH;

  • potenciometrična titracija;

  • elektrogracvimetrična analiza;

    		•

  • sublimacija in prekristalizacija

  • destilacija (navadna in frakcionirna)

  • destilacija z vodno paro

    		•

    Fizika

    Kemija

    Praktični pouk

  • fizikalne količine in enote;

  • raztopine;

  • zmesi in čiste snovi;

  • ogljikove spojine;

  • čiščenje in izolacija produktov;

  • fizikalne količine in enote;

  • raztopine;

  • čiščenje in izolacija produktov;

    		•

  • ekstrakcija

    		•

    Kemija

    Praktični pouk

  • zmesi in čiste snovi;

  • čiščenje in izolacija produktov;

    		•