SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7 1998

1. IME PREDMETA

PEDAGOGIKA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

65

5

70

4.

95

10

105

skupaj

160

15

175

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • sistematično pridobijo spoznanja o vzgoji kot sestavini družbene biti ter vlogo vzgoje za razvoj posameznika in skupnosti;

  • usvojijo temeljna spoznanja o razvoju vzgoje, o razvoju in učenju predšolskih otrok, spoznajo različne koncepte, naloge in zahteve sodobnega vzgojnega procesa;

  • seznanijo se z alternativnimi, sodobnimi koncepti predšolske vzgoje in oblikujejo kritičen odnos do njih;

  • usvojijo osnovne značilnosti pedagogike kot znanosti, strukturo pedagoških disciplin, še posebno predšolske pedagogike in ideje nekaterih pedagoških klasikov;

  • spoznajo in osvojijo osnovne komponente vzgoje, njihovo kompleksnost, prepletenost in razvojnost;

  • spoznajo možnosti in meje ter posebnosti vzgojnega delovanja v družini, šoli, med prostim časom, še posebno pa v vrtcih;

  • oblikujejo si temeljne pojme o našem vzgojno – izobraževalnem sistemu;

  • usposobijo se za samoizobraževanje in samovzgojo, za permanentno izpopolnjevanje, spremljanje strokovne literature, stalno iskanje in odkrivanje novih spoznanj za boljše vzgojno delo v vrtcih;

  • razvijejo si zavest, da je stalnost vzgoje in izobraževanja (vse) življenjski proces in, da je način življenja in ne le priprava nanj;

  • usposobijo se za uporabo didaktičnih metod, oblik, načel in sredstev;

  • razvijejo si spoznanja o celostnem, življenjskem pristopu k otroku, pri tem pa upoštevajo vsa spoznanja iz stroke;

  • seznanijo se z vlogo predšolske vzgoje v človekovem razvoju ter poznajo cilje le - te v vrtcu;

  • poznajo načine in sredstva, ki jih uporablja  pomočnik/pomočnica vzgojitelja,

  • razvijajo si sposobnosti za dobro komunikacijo z otroki, za sodelovanje s starši in drugimi sodelujočimi ter za medsebojno strokovno sodelovanje - timsko delo;

  • razvijajo si temeljne osebnostne lastnosti – kritično mišljenje, ustvarjalnost, fleksibilnost, odgovornost, komunikativnost, prijaznost, ...;

  • poznajo otrokove pravice in etični kodeks;

  • usposobijo se za opravljanje temeljnih nalog pomočnika/pomočnice vzgojitelja v vrtcu.


    •

    4. OPERATIVNI CILJI

    3. letnik

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    OBČI PEDAGOŠKI POJMI

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • vzgoja

  • vzgoja, posameznik, družba

    		•

  • opredelijo pojem vzgoje in spoznajo povezanost vzgoje, posameznika in družbe;

  • ob razgovoru ugotovijo, da je vzgoja nujni proces za posameznika in skupnost, da vzgoja razvija posameznika, posamezniki pa prispevajo k razvoju družbe;

  • razmišljajo o vzgoji kot zapletenem, kompleksnem in permanentnem procesu, v katerem je posameznik oblikovalec samega sebe;

    		•

    Razvija si zavest o pomenu vzgoje za človeka in odgovornost za ravnanje posameznika v skupnosti.

    Navaja se na strpnost ob sodelovanju z drugimi.

    Navaja se izraziti svoje mnenje, biti kritičen.

    Esej: Moja vzgoja.

    socializacija

     

     

     

  • socializacija

  • protislovnost socializacije

    		•

  • ovrednotijo pomen socializacije za razvoj posameznika na osnovi znanj iz sociologije, ter poznajo pomen socializacije za razvoj predšolskih otrok;

  • pojasnijo posamezne stopnje socializacije s poudarkom na primarni socializaciji;

  • opredelijo in pojasnijo socializacijo kot protisloven proces;

    		•

    Razvija si zavest o nujnosti medsebojnega sodelovanja in sožitja z drugimi.

    Razvijajo si zavest o pomenu lastne vloge v družbi za dobro počutje vseh.

    Razvija si zavest, da lahko z aktivnim odnosom do okolja izboljša pogoje življenja.

    Referati: Primeri

    ZNAČILNOSTI VZGOJE V POSAMEZNIH DRUŽBAH

    		      

  • razvoj vzgoje od rodovne skupnosti do danes

    		•

  • utemeljijo povezanost vzgoje in družbe;

  • pojasnijo vlogo vzgoje v družbi ter ovrednotijo vlogo vzgoje pri spodbujanju in spreminjanju družbe;

  • na osnovi znanj iz zgodovine opredelijo značilnosti in način vzgoje v posameznih družbah in ga kritično ovrednotijo;

  • primerjajo različne načine vzgoje v preteklosti z današnjimi vzgojnimi pristopi, ugotavljajo podobnosti in razlike;

    		•

    Usposabljajo se za ustvarjalno spreminjanje sedanjosti.

    Za iskanje novih poti in načinov spodbujanja mlade generacije.

    Razvijajo si kritičnost, sposobnosti analiziranja,

    Primerjanja in posploševanja. Zavzemajo se za humano družbo.

    Seminarji, referati o vzgoji od rodovne skupnosti do danes.

    analiza vzgojnega procesa

     

     

     

  • vzgajanje, izobraževanje, pouk

  • namerna in nenamerna vzgoja

  • posredna in neposredna vzgoja

  • stili vzgoje

  • objekt in subjekt vzgoje

    		•

  • vzgojno izobraževalni proces opredelijo kot nedeljiv proces vzgajanja in izobraževanja;

  • opredelijo oba procesa in njuno povezanost ter pomen za samoizobraževanje in samovzgojo v današnjem času;

  • na primerih pojasnijo obe vrsti vzgoje, nujno povezanost in pomen obeh za razvoj osebnosti;

  • na osnovi primerov pojasnijo pomen posredne ali neposredne vzgoje, ter utemeljijo pomen aktivnosti za razvoj;

  • poznajo različne stile vzgojnega dela, jih primerjajo in kritično ovrednotijo;

  • zavzemajo se za demokratični način dela, pri tem pa naj pri vzgojnem delu upoštevajo položaj subjekta v vzgojno izobraževalnem procesu;

    		•

    Razvijajo odgovornost za samoizobraževanje, permanentno potrebo po vzgoji.

    Lastna aktivnost in ustvarjalnost vodita do cilja.

     Biti odgovoren za vzgojo. Razvijajo kritičnost, tolerantnost, demokratičnost.

    Sodelovanje v vzgojno izobraževalnem procesu.

    		  

    pedagogika kot znanost o vzgoji

     

     

     

  • pedagoške znanstvene discipline

  • pedagoška metodologija

    		•

  • pedagogiko opredelijo kot znanost o vzgoji in opredelijo pedagoške discipline;

  • pojasnijo pomen interdisciplinarnega povezovanja družbenih znanosti;

  • seznanijo se s pedagoško metodologijo ter z viri in tehnikami pedagoškega raziskovanja;

    		•

    Razvijati zavest o nujnosti znanstvenega, interdisciplinarnega proučevanja področja vzgoje in izobraževanja.

    		  

    predšolska pedagogika

     

     

     

  • predšolska pedagogika

  • predšolska vzgoja

    		•

  • opredelijo predšolsko pedagogiko in predšolsko vzgojo;

  • seznanijo se z idejami nekaterih filozofov in pedagogov, ki so vplivali na pojmovanje predšolske vzgoje;

  • poznajo osnovne naloge in cilje predšolske vzgoje;

    		•

    Razvijati zavest o pomenu

    strokovnega delovanja.

    		  

  • dejavniki oblikovanja osebnosti

    		•

  • utrdijo znanja, ki so jih pridobili že pri psihologiji, da se osebnost lahko oblikuje le v medsebojnem sodelovanju vseh dejavnikov;

    		•

    Razvija zavest, da z lastno aktivnostjo razvija tudi sebe.

    Projekt

  • značilnosti učenja predšolskih otrok

    		•

  • spoznajo značilnosti učenja predšolskih otrok, ter pomen in vlogo predšolske vzgoje za otrokov razvoj;

    		•     

  • koncepti ali teorije predšolske vzgoje

    		•

  • seznanijo se z nekaterimi uveljavljenimi koncepti predšolske vzgoje in jih primerjajo s koncepti predšolske vzgoje v javnih vrtcih;

    		•

    Razvija si sposobnost primerjalne analize.

    Seminar

    vrtci

     

     

     

  • cilji vzgoje v javnih vrtcih

  • pojem predšolskega kurikuluma

  • prikriti kurikulum

  • otrokove pravice kot izhodišče

  • vrste in trajanje programov

    		•

  • poznajo pomen predšolskih ustanov za otrokov razvoj;

  • seznanijo se z oblikami sodelovanja s starši;

  • poznajo cilje vzgoje v javnih vrtcih;

  • poznajo izhodišča za oblikovanje kurikuluma v javnih vrtcih;

  • zavedajo se pomena prikritega kurikuluma;

  • pojasnijo nujnost upoštevanja otrokovih pravic;

  • seznanijo se z vrstami in trajanjem programov v vrtcih

    		•

    Razvija odgovornost za otrokov razvoj.

    Razvija odgovornost za otrokovo dobro počutje.

    Upoštevanje otrokovih pravic.

    Poročilo o organiziranosti vrtcev in programih.

  • oblike sodelovanja s starši

  • priprava otroka na vključitev v vrtec

  • prehod otrok iz vrtca v šolo

    		•

  • vedo, da imajo starši možnost in pravico izbrati programe,

  • seznanijo se z oblikami sodelovanja s starši;

  • poznajo vlogo vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja za dobro počutje in razvoj otrok;

  • poznajo pripravo otrok na vstop v šolo, načine in oblike sodelovanja vrtca in osnovne šole;

    		•     

    KURIKULUM - ČAS, PROSTOR, DNEVNA RUTINA IN DEJAVNOSTI OTROK V VRTCU;

    		      

  • pomen in vidiki za oblikovanje dnevnega reda

    		•

  • pripravijo analizo (dnevnega reda) na osnovi prakse,

  • pripravijo primerjavo kurikulumov v različnih vrtcih in ob tem spoznajo vidike za oblikovanje in pomen;

    		•   

    Poročilo o delu pri  posameznih elementih dnevnega reda.

  • posamezni deli dnevnega reda - prihajanje in odhajanje otrok, hranjenje, higienske navade, 楣楪഻itek, bivanje zunaj, dejavnosti

    		•

  • na osnovi prakse pojasnijo medsebojna prepletenost vseh delov dnevnih opravil in dejavnosti ter poznajo pomen in naloge vzgojitelja pri posameznih delih in jih znajo uresničevati;

    		•

    Razvijajo si odgovornost za strokovno izvedbo vseh nalog, pri posameznih delih dnevnega reda.

    Posameznih dejavnostih v vrtcu.

    Vaje

    družina in vrtec

     

     

     

  • vloga družine pri razvoju in oblikovanju človekove osebnosti

    		•

  • pripravijo primerjavo med različnimi socialnimi skupinami, ki prispevajo k oblikovanju posameznika;

  • poznajo opredelitev družine in se seznanijo z osnovnimi funkcijami družine, ovrednotijo spremembe skozi zgodovinski razvoj in jih kritično analizirajo;

    		•

    Kritičnost, sposobnost sodelovanja z drugimi. Humanizacija odnosov med spoloma.

    Seminar

  •  vrste družine

  • značilnosti družinskega okolja

    		•

  • pripravijo primerjavo med vrstami družin (popolna, nepopolna, razširjena, nuklearna, …);

  • opredelijo vzgojno moč družine ter poznajo pomen ljubezni, ustrezne komunikacije in medsebojnih odnosov za dober otrokov razvoj;

    		•   

    Seminar

  •  socializacija v družini in vrtcu

  • dejavniki, ki vplivajo na vzgojno moč družine;

  • družina in vrtec

    		•

  • znajo pojasniti mehanizme socializacije in identifikacije;

  • poznajo proces identifikacije, opredelijo objekte identifikacije in internalizacije;

  • vedo kako pomembni so dobri identifikacijski vzori in da je za uspešno vzgojno delo potrebna obojestranska identifikacija;

  • seznanijo se z nekaterimi dejavniki, ki višajo ali nižajo vzgojno moč družine ter možnostmi za reševanje težav;

  • pripravijo primerjavo dela in življenja otrok v vrtcu in družini;

    		•

    Razvijajo komunikativnost.

    Zavedajo se pomena identifikacijskih vzorov in prikritega kurikuluma.

    Sposobnost delovanja v konfliktnih situacijah.

    Poznavanja vrednot.

    Razvijajo tolerantnost.

    Projekt

    vzgojno-izobraževalni sistem

     

     

     

  • vzgojno izobraževalni sistem

    		•

  • opredelijo pojem in ga pojasnijo;

  • poznajo značilnosti šolskega sistema (tudi pravilnike);

    		•

    Razvijajo pozitiven odnos do izobraževanja.

    		  

  • osnovna šola

    		•

  • opredelijo in pojasnijo značilnosti osnovne šole;

    		•

    Razvijejo potrebo po permanentnem učenju.

    		  

  • naš šolski sistem

    		•

  • primerjajo dejavnosti v šoli in vrtcu;

  • poznajo naš šolski sistem, ter ga primerjajo s šolskimi sistemi nekaterih evropskih držav;

    		•

    So motivirani za samoizobraževanje.

    Projektno delo

     

    4. letnik

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    POGLAVJA IZ DIDAKTIKE

    Dijaki

    Dijaki

     

  • didaktične metode

  • izvajanje kurikuluma

  • sodelovalno učenje

  • metode socialnega učenja

    		•

  • poznajo didaktične metode kot pomembne poti za učenje v predšolskem obdobju;

  • seznanijo se s sodobnimi metodami predšolske vzgoje in jih znajo smotrno uporabiti;

  • pridobijo osnovna znanja o socialnem učenju otroka (sodelovalno učenje) ter o možnostih uporabe različnih vzgojnih sredstev;

  • seznanijo se z metodami socialnega učenja in jih znajo uporabljati v praksi;

    		•

    Jasnost, strokovnost.

    Razvijajo si sodoben pogled na vzgojo – način ravnanja z otroki, lastni zgled.

    Razvijajo sposobnosti medsebojnega sodelovanja, komunikacije in jih upoštevajo tudi v vsakdanjem življenju.

    Vaje

  • didaktična in vzgojna načela

    		•

  • opredelijo načela in poznajo nujnost upoštevanja le-teh za uspešno vzgojno-izobraževalno delo;

  • spoznajo, da je za razvoj otroka bistvenega pomena spoznavanje poti do cilja in ne končni rezultat;

    		•

    Razvijati lastno aktivnost, ki naj bo spodbuda za otrokovo aktivnost, ne sme pa je nadoknaditi.

    		  
     

  • poznajo pomen upoštevanja posameznika pri vzgojno- izobraževalnem delu ter pomen individualizacije in diferenciacije za uspešen razvoj;

  • poznajo načela in jih znajo upoštevati v vzgojno izobraževalnem procesu;

    		•

    Razvijajo si pozitiven odnos do sebe in drugih, ustvarjalnost ob lastni aktivnosti in odgovornost za vzgojno delo.

    		  

  • didaktične oblike

  • didaktična sredstva

    		•

  • pridobijo spoznanja, o oblikah dela ter prednosti in slabosti vsake izmed njih;

  • seznanijo se s sodobnimi vzgojno izobraževalnimi sredstvi;

    		•

    Razvija sposobnost komuniciranja z otroki in drugimi sodelujočimi.

    		  

    igra in igrače

     

     

     

  • igra

    		•

  • vedo, da je igra osnovna otrokova dejavnost, da igra pospešuje celoten otrokov razvoj;

  • ovrednotijo in pojasnijo primeren odnos odraslih do otrokove igre;

    		•

    Strpnost, upoštevanje potreb otrok,  interesov, volje in želja.

    Znati se igrati, zabavati, smejati.

    		  

  • igre z razvojnega vidika

  • igre z vidika druženja otrok

    		•

  • opredelijo vrste iger z razvojnega vidika in jih znajo organizirati. Poznavanje te igre omogoča vzgojitelju, da zna organizirati igro glede na socialne odnose v skupini;

    		•

    Odgovornost za pripravo in izvedbo iger.

    		  

  • igre z vlogami - ustvarjalne in domišljijske igre

    		•

  • poznajo pomen igre za socializacijo, znajo organizirati in pripravljati take igre;

    		•

    Komunikativnost.

    Vaje, projekt

  • didaktične igre

  • igrače

  • druga igralna sredstva

    		•

  • poznajo pomen didaktičnih iger za socializacijo, znajo izbrati, pripraviti in izvesti didaktične igre;

  • znajo izbirati igrače v skladu s kriteriji za izbiro igrač;

  • poznajo pomen dobre igrače za otrokov razvoj in vrste igrač;

  • poznajo in znajo pripraviti različna igralna sredstva;

    		•

    Odgovornost, iznajdljivost, fleksibilnost in ustvarjalnost pri izbiri igrač in drugih igralnih sredstev.

    Vaje, projekt

    področja dejavnosti otrok

     

     

     

  • področja dejavnosti v skladu z veljavnim kurikulumom

    		•

  • poznajo cilje, naloge in pomen posameznih področij dejavnosti;

  • poznajo možnosti za uresničevanje posameznih področij;

    		•

    Razviti zmožnost kritičnega mišljenja.

    		  

  • medsebojna povezanost in prepletenost vseh sestavin vzgoje

    		•

  • znajo povezati vsa področja dejavnosti ob načrtovanju in izvajanju dejavnosti, prepletanje in povezovanje vseh področij (integracija);

    		•

    Razviti pozitiven donos do dela v vrtcu.

    		  

    NAČRTOVANJE IN EVALVACIJA

     

     

     

  • načrtovanje

  • evalvacija

    		•

  • seznanijo se z načrtovanjem dela in življenja otrok v vrtcu;

  • znajo načrtovati in evalvirati delo pomočnika/pomočnice vzgojitelja;

    		•

    Odgovornost za strokovno delo.

    Povezanost s prakso

    SODELOVANJE VRTCA S STARŠI

     

     

     
     

  • poznajo pomen sodelovanja s starši, pravice staršev in njihov vpliv ter oblike sodelovanja vrtca s starši;

  • spoznajo načela za sodelovanje s starši in drugimi in se učijo komunikacije z odraslimi;

  • seznanijo se z oblikami pomoči staršem;

    		•

    Razvijajo strpnost in odgovornost za sodelovanje s starši, učijo se razreševati konfliktne situacije, naučijo se komunikacije z odraslimi, se znajo identificirati s svetom vrednot staršev.

    Povezanost s prakso

    komunikacija v vrtcu

     

     

     

  • splošno o komunikaciji

  • odnosi v skupini:

  • otrok – otrok,

  • vzgojitelj – otrok,

  • vzgojitelj – sodelavci,

  • vzgojitelj – starši

    		•

  • seznanijo se z nekaterimi osnovnimi pravili za dobro komunikacijo v vrtcu in jih znajo upoštevati;

  • ovrednotijo pomen dobrih medsebojnih odnosov in dobre komunikacije za otrokov razvoj;

  • seznanijo se z nekaterimi najpogostejšimi težavami otrok ob vstopu v vrtec in možnostmi za preprečevanje težav;

    		•

    Skrbeti za dobre medsebojne stike, dobro komunikacijo, ki je vir uspeha.

    Razvija sposobnost tolerantnosti ter odgovornosti za prijetno bivanje v kolektivu.

    Seminar

    otrokove pravice IN etični kodeks v vrtcu

  • poznajo deklaracijo o otrokovih pravicah, etični kodeks, poznajo pravice otrok v vrtcu in jih znajo zagotavljati;

  • poznajo pomen lastnega zgleda in odnosa do ljudi in stvari, zavedajo se, da s tem spodbujajo pri otroku dojemanje in upoštevanje pravic;

  • znajo poiskati strokovno pomoč ob kršenju otrokovih pravic;

    		•

    Zavedo se pomembnosti upoštevanja človekovih in otrokovih pravic.

    Zavzemajo se za demokratične medsebojne odnose.

    Seminar

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno

    Znanje tega predmeta nadgrajujeta znanja predmetov: Gospodarsko poslovanje in Upravno poslovanje.

    Konkretno

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • razvoj vzgoje od praskupnosti do danes

    		•

    Zgodovina

  • značilnosti družbene ureditve v posameznih družbenih obdobjih;

    		•

  • socializacija

    		•

    Psihologija

  • socializacija;

    		•

  • dejavniki razvoja osebnosti

    		•

    Psihologija

    Biologija

  • dejavniki razvoja osebnosti;

  • genetika;

    		•

  • vzgojni smotri

  • igra

    		•

    Psihologija

  • osebnost;

  • igra

    		•

  • načrtovanje

    		•

    Likovna kultura z metodiko

    Glasba z metodiko

    Športna vzgoja

    Ples z metodiko

  • likovne tehnike, lutke;

  • petje, igranje na male instrumente, igre;

  • igre, vaje za razgibavanje;

  • svobodno plesno izražanje;

    		•

  • družina

    		•

    Zgodovina

    Psihologija

  • družba, socialne skupine;

  • družina;

  • razvoj družine;

  • družina - načini vodenja in odločanja;

    		•

  • dnevni red v vrtcu

    		•

    Higiena z gospodinjstvom

  • osebna higiena, prostor, prehrana.

    		•

  • področja dejavnosti otrok

    		•

    Športna vzgoja

    Psihologija

    Kemija

    Fizika

    Biologija

    Slovenščina

    Matematika

    Likovna kultura z metodiko, glasba z metodiko, ples z metodiko

  • športna vzgoja;

  • estetika;

  • intelektualni razvoj;

  • poizkusi;

  • fizikalne zakonitosti;

  • živalski in rastlinski svet;

  • razvijanje govora;

  • uporaba jezika;

  • naravna števila;

  • merske enote;

    		•

  • komunikacija v vrtcu

  • otrokove pravice

    		•

    Psihologija

    Slovenščina

  • morala, etika, vrednote;

  • vrednote, moralni razvoj;

  • tehnike komunikacije;

  • otrokove in človekove pravice;

    		•