SREDNJE STROKOVNO/TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9.7.2000

1. IME PREDMETA

RUDARSTVO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

105

 

105

2.

105

 

105

3.

123

17

140

4.

68

34

102

skupaj

401

51

452

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

1. LETNIK

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

SPOZNAVANJE GEOLOŠKIH OSNOV IN METOD RAZISKOVANJA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN

Dijak

Dijak

Dijak

Namen raziskovanja. Vrstni red raziskovalnih del. Geofizikalne metode raziskovanja rudnin nahajališč. Raziskovanje z rudarskimi deli. Vzorci. Rezerve. Definicija površinskega pridobivanja. Pogoj za površinsko in jamsko pridobivanje in primerjava.

  • spozna panogo rudarstvo

  • prepozna oblike nahajališč

  • razloži različne načine odkrivanja nahajališč

  • spozna pomen določanja kvalitete rude pri raziskovanju

  • prepozna raziskovalne jamske prostore glede na pomen in način izdelave

  • razume razliko med jamskim in površinskim pridobivanjem

  • Pridobi predstavo o pomenu rudarstva nekoč, danes in v prihodnosti.

    Osvajajo povezanost z nadaljevanjem študija.

    Se zave pripadnosti.

    Se nauči skicirati različne oblike nahajališč.

    Zna po metodi aritmetične sredine izračunati količino rude v nahajališču in količino koristne snovi v njem.

    SPOZNAVANJE ODPIRANJA IN PRIPRAVE PODZEMNIH IN POVRŠINSKIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN

     

     

     

    Definicija odpiranja jamskega nahajališča. Razvrstitev in opis jamskih prostorov. Načini odpiranja podzemnega nahajališča. Priprava jamskega nahajališča. Bunkerji in sipke. Odpiranje površinskega kopa. Zaščita pred vodo. Vrste površinskih kopov. Metode odkopavanja, vrste strojev na površinskem kopu. Odlaganje jalovine. Rekultivacija površine po odkopavanju.

  • oceni pravilen način odpiranja nahajališč glede na njihovo obliko in konfiguracijo površine

  • razlikuje jamske prostore glede na namen uporabe

  • pozna načine priprave jamskih nahajališč v odvisnosti od lastnosti nahajališča

  • razlikuje sestavne elemente površinskih kopov

  • predvidi načine pridobivanja in transporta na površinskem kopu

  • spozna pomen vračanja površine nazaj v prvotno stanje

  • razvija logiko pri reševanju problemov

  • Razvija veselje do dela.

    Razvija sposobnost strokovnega izražanja.

    Dojema pomen skrbi za okolje in ekološko zavest.

    Si ogleda delo na površinskem kopu pri praktičnem pouku.

    Se udeleži obvezne strokovne ekskurzije na površinskem kopu pri pridobivanju okrasnega kamna, kjer je posebna metoda pridobivanja.

    SPOZNAVANJE LASTNOSTI JAMSKIH PLINOV IN NAČINOV ZRAČENJA JAMSKIH PROSTOROV

     

     

     

    Sestava zraka. Strupeni, zadušljivi, eksplozivni plini in druge škodljive primesi. (Tehnični normativi in varstveni ukrepi v zvezi s prezračevanjem.) Jamska klima . Določevanje potrebnih količin zraka za jamsko zračenje glede na posamezne zahteve. Vzpostavitev zračnega toka v jami. Vrste zračenja, sheme prezračevanja. Razpeljava in regulacija zračnih tokov. Separatno prezračevanje. Naravna depresija.Ventilatorji. Meritve zračnih parametrov. Merilni instrumenti in meritve. Jamski požari, vzroki in gašenje. Varnostni ukrepi in predpisi v zvezi z zračenjem.

  • spozna lastnosti jamskih plinov in nevarnega premogovega praha

  • je sposoben predstave o načinu prezračevanja jame

  • seznani se z načini delovanja ventilatorjev

  • seznani se z meritvami zračilnih parametrov

  • seznani se z nevarnostjo jamskih požarov

  • Razvija solidarnost in prijateljstvo.

    Občutijo pomen zagotavljanja varnega dela.

    Razumejo pomen dobre organizacije.

    Pri praktičnem delu se seznanijo z načini merjenja nevarnih jamskih plinov na merilnih instrumentih.

    Na praktičnem pouku, ki poteka tudi v jami se seznani z nujnostjo dobrega prezračevanja posameznih delov jame.

     

    2. LETNIK

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    OBVLADOVANJE POSTOPKOV VRTANJA IN RAZSTRELJEVANJA

    Dijak

    Dijak

    Dijak

    Splošno o vrtanju. Odvisnost postopkov in učinkov pri vrtanju od lastnosti hribin. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri delu z vrtalnimi napravami. Splošno o odstreljevanju. Razstreliva. Vžig razstreliva. Sredstva za vžiganje. Oprema za vžiganje električnih detonatorjev in vezave nabojev.Učinek eksplozije, vpliv prostih ploskev. Določanje količine eksploziva. Izdelava odstrelilne mine. Napake pri odstreljevanju. Načini odstreljevanja. Varstveni ukrepi pri odstreljevanju v rudnikih. Odstreljevanje v metanskih jamah. Miniranje na površinskih kopih. Masovno miniranje. Ukrepi za zagotavljanje javne varnosti.

  • zna opisati postopke vrtanja minskih vrtih

  • razloži katera oprema je potrebna za vrtanje vrtin

  • seznani se z opremo potrebno za razstreljevanje

  • obvlada postopke razstreljevanja

  • seznani se z varnostnimi ukrepi pri delu z sredstvi za razstreljevanje

  • Se zave osebne odgovornosti.

    Razvija tolerantnost.

    Spozna pomen kakovosti vseh stopenj procesa za uspešno in varno delo v jami.

    Zna s pomočjo tabel izračunati število vrtin in količino eksploziva potrebnega za enkraten odstrel profila.

    Se udeleži ogleda kemične Kamnik, kjer se seznani z izdelavo razstreliva.

    SPOZNAVANJE POSEBNIH POSTOPKOV VRTANJA
    (globinsko vrtanje v jami in s površine)

     

     

     

    Namen globinskega vrtanja. Pogonski in črpalni del, vrtalni pribor: drogovje, krone, jedrniki, itd. Izplaka. Načini vrtanja. Utrjevanje vrtine. Likvidacija vrtin.

  • pozna osnove globinskega vrtanja (posebni postopki vrtanja)

  • seznani se z opremo potrebno z globinsko vrtanje

  • loči vrtine po namenu

  • Osvaja delovno odgovornost.

    Razvija inovativnost.

    Pri praktičnem pouku se dijak seznani s posebnimi postopki vrtanja in sodeluje pri teh postopkih.

    POZNAVANJE POSTOPKOV ODVODNJEVANJA

     

     

     

    Vode, ki ogrožajo jamska dela. Hribine za vodo, propustne in nepropustne. Kako ugotavljamo navzočnost vode. Vrtine, vodnjaki. Meritve propustnosti. Ukrepi za obrambo pred vodo. Črpališča, odvodnjevalni sistem. Vpliv vode na tehnologijo odkopavanja. Možnost koristne porabe jamske vode.

  • definira pojem vodonosnik

  • spozna načine ugotavljanja pristnosti vode v hribinah

  • razlikuje načine odvodnjevanja jame

  • pozna odvodne sisteme jamskih vod

  • razloži možnosti ponovne uporabe jamske vode

  • Razvija ustvarjalnost.

    Osvaja zanesljivost.

    Razvija pripadnost.

    Povezuje s svojim znanjem o vodonosnih kamninah iz geologije.

    SPOZNAVANJE POSTOPKOV IN METOD IZDELOVANJA JAMSKIH PROG IN VPLIVOV NA HRIBINO

     

     

     

    Izbira velikosti in oblike profila jamske proge. Izdelovanje z miniranjem v trdnem materialu. Vrste zlomov. Delovne operacije. Strojna izdelava jamskih prog. Delovne operacije. Materiali za podgrajevanje jamskih hodnikov. Načini podgrajevanja jamskih prog. Tehnični normativi in varstveni ukrepi. Ekonomski vidiki pri izdelovanju jamskih prog.

  • spozna postopke izdelave jamskih prog

  • seznani se z različnimi oblikami jamskih prog

  • razlikuje načine podgrajevanja prog

  • pozna materiale za podgrajevanje prog

  • Razvija ustvarjalnost.

    Se zave strokovnosti.

    Razvija osebno in poklicna odgovornost.

    Pri praktičnem pouku v jami sodeluje pri izdelavi in podgrajevanju jamskih prog.

     

    3. LETNIK

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    SPOZNAVANJE POSTOPKOV BOGATENJA MINERALNIH SUROVIN, PRIPRAVE IZKOPANINE ZA UPORABO IN IZDELAVO

    Dijak

    Dijak

     

    Naloge bogatenja. Priprava mineralne surovine za bogatenje: drobljenje in mletje, sejanje in klasiranje, ločevanje dvofaznih sistemov. Neposredno bogatenje: prebiranje, gravitacijsko bogatenje, magnetno bogatenje, flotiranje, luženje. Pomožni postopki. Skladiščenje, kontrola, vzorčevanje.

  • obvlada postopke bogatenja mineralnih surovin

  • pozna naprave potrebne za procese bogatenja

  • razlikuje reagente potrebne pri postopkih bogatenja

  • razume pomen čiščenja tehnoloških odpadnih voda

  • Razvija ustvarjalno mišljenje.

    Razvija logiko pri reševanju problemov.

    Dijake delimo v dve skupini po 10 do 15 dijakov zaradi laboratorijskih poskusov:

  • priprave vzorcev na analizo v laboratoriju

  • drobljenje vzorcev

  • mletje vzorcev

  • sejalna analiza

  • s pomočjo računalniških programov v računalniški učilnici dobljene rezultate ovrednotijo on izdelujejo sheme različnih načinov bogatenja mineralnih surovin.

  • SPOZNAVANJE ODKOPNIH METOD IN MEHANIZIRANEGA PRIDOBIVANJA MINERALNIH SUROVIN

     

     

     

    Izbira odkopne metode. Razvrstitev odkopnih metod in opis glavnih sistemov. Nekatere odkopne metode pri pridobivanju kovinskih in nekovinskih mineralov. Odstreljevanje na odkopih. Mehanizirano pridobivanje premoga. Uplinjevanje premoga. Organizacija transporta pri odkopavanju. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri odkopavanju. Ekonomski vidiki odkopavanja.

  • razlikuje naprave pri izdelavi jamskih prog od naprav pri pridobivanju premoga oziroma rude

  • zna opisati odkopne metode in mehanizacijo pridobivanja

  • seznani se z različnimi načini pridobivanja premoga

  • spozna transport pri odkopavanju

  • Razvija natančnost.

    Se zave osebne odgovornosti.

    Osvaja sposobnost komuniciranja.

    Dijaki se delijo v dve ali več skupin kjer s pomočjo računalniško podprtih programov rešujejo naloge o izbiri odkopne metode in načina podpiranja v določenih pogojih v jami.

    SPOZNAVANJE POSTOPKOV IN METOD IZDELAVE VERTIKALNIH JAMSKIH PROSTOROV

     

     

     

    Izdelava jaškov od zgoraj navzdol. Izdelava jaškov od spodaj navzgor. Izdelava slepih jaškov. Posebne metode pri izdelavi jaškov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri izdelovanju vertikalnih jamskih prostorov.

  • razume definicijo in pomen vertikalnega jamskega prostora

  • spozna postopke in metode izdelave vertikalnih jamskih prostorov

  • seznani se z načini podgrajevanja vertikalnih jamskih prostorov

  • Razvija skrbnost.

    Osvaja varčnost.

    Razvija inovativnost.

    Dijake delimo v vsaj dve skupini za delo v računalniški učilnici:

  • izdelava naloge izgradnje jaška ob znanih parametrih

  • analiza porabljenega materiala in finančnih sredstvih pri izgradnji jaška.

  • SPOZNAVANJE POSTOPKOV IZGRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV VELIKIH PROFILOV

     

     

     

    Izkop velikih profilov. Izdelava z vrtanjem, miniranjem in rezanjem. Začasna (pomožna) in definitivna podgradnja. Nakladanje in odvoz izkopanine. Podgrajevanje. Prezračevanje. Hidroizolacija predorov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi.

  • seznani se z načini izkopavanja jamskih prostorov velikih prečnih presekov

  • spozna postopke in metode izdelave podzemnih prostorov velikih profilov

  • predvidi možne načine podgrajevanja prostorov velikih dimenzij

  • Razvija natančnost.

    Razvija ustvarjalnost.

    Dijaki v skupinah s pomočjo računalniško podprtih programov izdelajo nalogo v kateri so zajeti vsi podatki o izgradnji velikih jamskih prostorov in primerne podgraditve le-teh.

     

    4. LETNIK

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    SPOZNAVANJE VPLIVOV RUDARSKIH PODZEMNIH DEL NA OKOLJE

    Dijak

    Dijak

     

    Vpliv na površino in površinske spremembe. Degradacija površine- obseg in velikost. Pogrezanje površine, posedanje terena. Plazenje površine. Zastajanje voda in nastanek jezer. Klimatske spremembe zaradi sprememb pokrajine. Vpliv na podzemne vodotoke in termalne vire. Seizmični efekti podzemnega miniranja. Prinašanje radioaktivnih rud na površino. Hlapljive in toksične snovi pri primarni predelavi rude. Zmanjšanje vpliva podzemnega odkopavanja na površino.

  • spozna tehnične normative in varnostne ukrepe pri rudarskih delih

  • povezuje spremembe na površini z podzemnim delom

  • seznani se z vplivom rudarjenja na podtalnico

  • razlikuje spremembe na površini, ki so posledica rudarskih del od sprememb zaradi naravnih nesreč

  • Razvija delovno odgovornost.

    Zave se poklicne odgovornosti.

    Osvaja strokovne izraze.

    Dijake delimo v skupine pri delu v računalniški učilnici:

  • pri predmetu rudarska merjenja dijaki merijo posedanje površine in rezultate računalniško obdelajo in se seznanijo s posledicami vpliva jamskega dela na površino.

  • SPOZNAVANJE O VPLIVU NA OKOLJE ZARADI POVRŠINSKIH RUDARSKIH DEL

     

     

     

    Spremembe površine zaradi odkopavanja. Odlagališče odkrivke. Odlagališče jalovine. Odvodnjevanje velikih površin. Zavzetje velikega prostora zaradi odkopavanja. Spremembe morfologije terena. Preselitev naselij in sociološki vplivi na prebivalstvo. Preselitev industrije, cest, železnic.

  • spozna o osnove ekologije

  • spozna postopke načrtnega odlaganja jalovine

  • seznani se z problemi, ki nastanejo pri preselitvi ljudi in infrastrukture

  • Razvija inovativnost.

    Osvaja odgovornost.

    Razvija ekološko zavest.

    Dijaki v manjših skupinah izdelujejo plakate in iščejo nove rešitve prostorske ureditve odlaganja jalovine.

    NAŠTEVANJE SEKUNDARNIH VIROV RUDARJENJA

     

     

     

    Seizmični učinki miniranja. Vibracije terena. Zračni udari. Hrup. Kemično onesnaževanje okolja. Nastajanje odpadnih voda. Onesnaženje izvirov in podtalnice. Onesnaženje zraka. Prah. Druge nevarnosti za človeka in živali zaradi posega v okolje.

  • spozna učinke jamskih del na okolico, kjer živi

  • povezuje onesnaževanje voda z posegi v okolje

  • Osvaja strokovnost.

    Razvija ekološko zavest.

    Zave se osebne odgovornosti.

    Dijake delimo v skupine za delo v računalniški učilnici, kjer s pomočjo interneta iščejo podatke za:

  • izdelavo seminarskih nalog o ponovni uporabi odpadnih snovi

  • za pomoč pri izdelavi plakatov o ponovni uporabi odpadnih snovi v industriji.

  • SPOZNAVANJE ODPADNIH SNOVI IN NJIHOVE PREDELAVE V RUDARSTVU

     

     

     

    Odpadne snovi v rudarstvu. Od krivke. Nerodovitna prst. Spremljevalna hribina kot jalovina. Radioaktivne jalovine. Pepeli. Žveplo. Sadra- gips. Nepitne podzemne vode. Onesnažena tehnološka voda. Vdor težkih tekočin separiranja v podtalnico. Razlitje nafte pri črpanju. Onesnažene tekočine pri bogatenju. Onesnažene tekočine pri separiranju in spiranju. Onesnažene tekočine pri flotiranju. Mešanje vode z visokim pH iz mrtvih jezer z drugo vodo. Jalovine. Nerabni separati. Možnosti predelave odpadnih snovi v primarni rudarski proizvodnji. Sekundarna – industrijska predelava odpadni snovi iz rudarstva. Odlaganje odpadnih in navadnih snovi v podzemske prostore. Trajnost podzemnih odlagališč. Skladiščenje trenutno odpadnih snovi za kasnejšo predelavo.

  • poznajo postopke skladiščenja odpadnih snovi

  • spoznajo postopke načrtnega odlaganja jalovine in pepela

  • znajo opisati dela pri vračanju površine v prvotno stanje

  • primerja posledice uporabeo pepela v jami in njegovo odlaganje na površini

  • seznani se z čiščenjem odpadnih voda, ki se pojavijo kot tehnološke vode pri pridobivanju rude ali premoga in njihovem bogatenju

  • spozna možnosti ponovne uporabe odpadnih snovi

  • Razvija ustvarjalnost.

    Razvija inovativnost.

    Zave se pomena varčnosti.

    Dijake razdelimo v dve skupini, v katerih izdelujejo:

  • sheme vplivov rudarskih del na naše okolje

  • vprašalnike ali se zavedamo posledic onesnaževanja okolja

  • naloge iskanja novih virov pitne vode.

  • OPISOVANJE REKULTIVACIJE ZEMLJIŠČA IN OKOLJA PO KONČANIH RUDARSKIH DELIH

     

     

     

    Pomen rekultivacije. Planiranje rekultivacije že med projektiranjem rudnikov. Izbira pravilnega tehnološkega procesa. Skladnost s socialno - ekonomskim in ekološkim sistemom okolja.

    Obvarovanje estetske in funkcionalne vrednosti ekološkega sistema. Ohranitve arhitekturnih, kulturnih, zgodovinskih in arheoloških spomenikov. Obvarovanje naravnih posebnosti in pojavov. Zaščita naravnih okolij, rezervatov favne in flore. Obseg in pogoji za velike prostorske posege in vplive. Pravočasno in dolgoročno prostorsko planiranje. Prostorska izhodišča. Ureditveni načrti. Izvajanje rekultivacije v fazah. Sanacija degradiranih zemljišč. Odlaganje in razgrinjanje jalovine. Nasipavanje humusa. Zatravljanje in pogozdovanje. Pedološke raziskave. Izbira vegetacije, prilagojene avtohtoni. Zasnove prometnega, komunalnega in energetskega omrežja. Vodnogospodarska ureditev prostora. Namen in sprememba namembnosti rekultiviranih zemljišč.

  • seznani se z možnostmi vračanja površine nazaj v prvotno stanje

  • spozna načine varovanja zgradb in celotnega okolja pred posledicami rudarjenja

  • zave se pomena skrbi za okolje pred, med in po končanem rudarjenju

  • Se zave poklicne odgovornosti.

    Razvija ekološko zavest.

    Osvaja strokovnost.

    Razvija ustvarjalnost.

    Dijaki se delijo v skupine, kjer se pomočjo podatkov dobljenih iz interneta in domačih izkušenj izdelujejo naloge o:

  • vračanju površine v prvotno stanje in problemi, ki se pri tem pojavljajo

  • načinih zaščite naravnih okolij in rezervatov

  • načinih razgradnje jalovine in njenih vplivov na okolico.

  • SPOZNAVANJE OSNOV IZDELOVANJA IN UPORABLJANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE S POMOČJO RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA SISTEMA

  • spozna osnove izdelovanja in uporabe tehnične dokumentacije

  • Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno odgovornost.

    Dijaki se seznanijo z računalniškimi programi za izdelavo dokumentacije potrebne za delo na rudnikih.

    SPOZNAVANJE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE POSTOPKOV RUDARJENJA

  • spozna informacijsko tehnologijo tehnoloških postopkov rudarjenja

  • Razvija ustvarjalnost.

    Dijaki ,se seznanijo z računalniškimi programi, ki jih uporabljajo na rudniku lignita v Velenju.


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

          

    Geologija

  • zgradba zemlje, tektonika, nastanek nahajališč mineralnih surovin

  •       

    Kemija

  • kemijske lastnosti snovi

  •       

    Fizika

  • gravitacija, sile pri vrtenju, magnetizem

  •       

    Mehanika

  • statika, trdnost

  •       

    Stroji in naprave

  • hidravlika, pnevmatika, elektrika

  • pridobivalni stroji, hidravlična podporja, transportni stroji

  •       

    Tehnično risanje

  • projektna dokumentacija, risanje in branje načrtov

  •       

    Informatika

  • informacijski sistem

  •       

    Praktični pouk

  • praktično izvajanje teoretično pridobljenega znanja

  •