Predmetni katalog za predmet:

DRUŽBOSLOVJE

350 ur

(GEOGRAFIJA, ZGODOVINA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA)

V srednjem poklicnem izobraževanju

 

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 52. seji, dne 4. 7. 2002

 

 

VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. OPIS PREDMETA

3. GLOBALNI CILJI PREDMETA

4. PREDMETNI KATALOG

4.1. VSEBINSKI SKLOP III/A.: GEOGRAFIJA

4.2. VSEBINSKI SKLOP III/B.: ZGODOVINA

4.3. VSEBINSKI SKLOP III/C.: DRŽAVLJANSKA KULTURA

5. NAVODILA ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA

6. OCENJEVANJE

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI


1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Predmet z vsebinskimi sklopi:geografija, zgodovina in državljanska kultura omogoča dijakom v poklicnih šolah spoznavati in dopolnjevati tiste družboslovne vsebine, ki jih danes vsak človek potrebuje za temeljni premislek o svojem času in prostoru. S tem mladim nudimo možnost, da ob številnih civilizacijskih zadregah sodobnega sveta aktivno posegajo v dogajanja ter sodelujejo pri nastajanju in oblikovanju družbenega dogajanja. Zato je predmet zasnovan na treh predmetnih sklopih: geografija, zgodovina in državljanska kultura, od katerih vsak s svojega specifičnega vidika prispeva seznanjanju z družbenimi procesi, razumevanju kompleksnosti sodobne družbe ter s tem k oblikovanju aktivnega družbeno delujočega posameznika.

Predmetni sklop geografija daje temeljna znanja o razumevanju odnosov med človekom in pokrajino, o geografski podobi lastne domovine in o perečih problemih sodobnega sveta. Posebna pozornost je posvečena vsebinam in ciljem, ki jih je možno prilagoditi posamezni stroki.

Predmetni sklop zgodovina predstavi gospodarske, socialne, kulturne ter kulturnozgodovinske procese in pojave, ki omogočajo razumevanje našega časa. Poseben poudarek je namenjen zgodovini posameznih strok. S podobami iz vsakdanjega življenja v različnih časih in prostorih pa skuša ohraniti zadostno mero humanizma, ki bo omogočal normalno vključitev dijakov poklicnih šol v življenje.

Predmetni sklop državljanska kultura približa dijakom pojme in vsebine, ki so bistveni za razumevanje življenja v demokratični družbi. Pomembno je razvijanje sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi.

2. OPIS PREDMETA

Predmet se izvaja v obsegu 350 ur v programih poklicnih šol. Predmet vsebuje tri vsebinske sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Vsak od navedenih sklopov obsega 140 oziroma 70 ur in predstavljajo zaključene celote. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.

3. GLOBALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:


4. PREDMETNI KATALOG

Vsebinski sklopi:

III/A. Geografija
III/B. Zgodovina
III/C. Državljanska kultura 

III/A.

1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: GEOGRAFIJA
2. ŠTEVILO UR: 140
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa GEOGRAFIJA

Dijaki:

Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika s pokrajino. Zato je nujno izvajati ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.

4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

1. Človek in pokrajina (26 ur)

Dijak zna:

Dijak:

  • predmet preučevanja geografije
  • elementi pokrajine in njihovo prepletanje
  • preučevanje geografskih značilnosti pokrajine
  • prikazovanje pokrajine na karti
  • pomen elementov pokrajine za človeka in posamezne gospodarske dejavnosti;
  • naravne nesreče in njihova pojavnost v Sloveniji;
  • posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino varovanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in svetu

  • ugotoviti, da je predmet proučevanje geografije pokrajina in prepoznati nekaj tipičnih pokrajin
  • ob opazovanju slikovnega gradiva razlikovati različne tipe pokrajin
  • v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje;
  • uporabljati preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij;
  • se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca
  • unterpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo branja različnih vrst zemljevidov
  • primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin;
  • ob izbranih primerih ovrednotiti pomen posameznega elementa pokrajine za življenje človeka in specifično dejavnost;
  • s pomočjo izbranih primerov ugotoviti, da se pokrajina spreminja po naravni poti in zaradi delovanja človeka;
  • spoznati, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti
  • predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti
  • konkretno ravnati in odločati se v prid varovanja okolja
  • ob opazovanju slikovnega materiala ugotoviti oblike in pomen zavarovanih območij;
  • na konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu
  • s pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo

  • razvija pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine,
  • razvija sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah;
  • spoznava , da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja;
  • razvija sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja;
  • razvija sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja.
  • razvija sposobnost tehtanja med fizičnim, iz zavarovalniškim varovanjem pred naravnimi nesrečami ter možnostjo izogibanja le tem

2. Pokrajinska pestrost Slovenije
(18 ur)

Dijak zna: Dijak:
  • Naravno-geografska pestrost slovenskih pokrajin
  • Družbeno-geografska pestrost slovenskih pokrajin
  • Sodobni gospodarski in demografski procesi v Sloveniji

 

  • Imenovati in na zemljevidu pokazati geografske enote Slovenije
  • Uvrstiti domač kraj v ustrezno geografsko enoto
  • Ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotoviti v katerih značilnostih se razlikujejo med seboj
  • Na izbranih primerih dokazati soodvisnost naravnih in družbeno-geografskih značilnosti slovenskih pokrajin
  • S pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji
  • Ob tematski karti ugotoviti prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter najti vzroke zanjo
  • Ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti
  • Ugotavljajo položaj svoje poklicne dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj
  • Razložiti sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji.
  • Razvija pozitiven odnos do domovine;
  • Razvija občutek narodne pripadnosti;
  • Razvija sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti;
  • Razvija sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino;
  • Razvija sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine;
  • Razvija zavest o posebni odgovornosti majhnih držav in njihovih ljudi za svojo pokrajino

 

3. Slovenija v Evropi in svetu
(30 ur)

Dijak zna: Dijak:

  • Geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom
  • Narodnostne manjšine na obeh straneh mej

  • Na zemljevidu določiti in opisati lego Slovenije in posledice lege na stičišču Srednje, Južne in Jugovzhodne Evrope
  • Ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope
  • Imenovati in na zemljevidu pokazati evropske države Slovenije
  • Oblikovati kratek geografski oris evropskih držav
  • na zemljevidu sveta pokazati in imenovati najpomembnejše gospodarske, kulturne in politične partnerje Slovenije
  • na osnovi različnih virov opišejo oblike in pomen sodelovanja s partnerji Slovenije
  • na zemljevidu pokazati in opisati evropska krizna žarišča
  • Na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji
  • Ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji
  • Navesti in opisati konkretne primere sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami

  • Razvija sposobnosti vrednotenja pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami;
  • Razvija sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav;
  • Razvija sposobnosti tolerance do regionalnih posebnosti
  • Razvija občutek za podpiranje regionalizmov

4. Sodobni svet (30 ur)

Dijak zna: Dijak:

  • Pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru
  • Vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti
  • Pereči problemi sodobnega sveta: gospodarski, demografski, ekološki in politični problemi

  • Pojasniti mednarodno delitev dela;
  • Na zemljevidu pokaže in na kratko opiše potek in pomen najpomembnejših svetovne gospodarskih tokov
  • S pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotoviti velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirati vzroke in posledice takšnega stanja;
  • Analizirati vzroke in posledice različne stopnje gospodarske razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije.
  • Razložiti propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije;
  • Pojasniti problem pomanjkanja hrane;
  • Opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva
  • Na karti pokazati območja prekomerne rasti števila prebivalstva
  • Predvideti negativne posledice pretirane rasti števila prebivalstva
  • S pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev
  • Opisati raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe...
  • Ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov
  • Našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje;
  • Na izbranih primerih analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje tropskih gozdov, onesnaževanje vode, zraka prsti in predvideti posledice
  • Imenovati aktualna krizna žarišča v svetu in razložiti vzroke zanje.
  • Predlagati načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta

  • Razvija sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti;
  • Razvija sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah;
  • Razvija sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe;

5. Izbrani geografski problemi in študiji primerov (35 ur)

Dijak zna: Dijak:

  • Uporabnost zemljevidov za orientacijo in promocijo
  • Geomorfološki procesi
  • Poplave kot dejavnik sprememb v pokrajini
  • Spremenljivost podnebja in nepredvidljivost vremena
  • Geografske posledice staranja prebivalstva
  • Terciarizacija družbe
  • Izbrani aktualni geografski procesi

  • Ugotovijo možnosti za dejavno vplivanje na naravnogeografske procese (npr. poplave, plazenje, tanjšanje ozonskega ovoja, spremembe klime, ...
  • Ugotovijo možnosti za dejavno vplivanje na družbenogeografske procese (npr. politične, ekonomske in socialne migracije, begunce; črne gradnje, degradacijo okolja, ...)

  • Razvijajo kritičen odnos do družbeno- in fizičnogeografskih procesov ter vrednotijo možnosti za njihovo usmerjanje v duhu zavesti o planetarni soodvisnosti in solidarnosti.


Posebnosti v izvedbi:
ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike terenskega dela

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

Učni načrt za poklicne šole je oblikovan tako, da ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno znanje bo dragocena osnova strokovno-teoretičnim predmetom.

Učitelj naj izbere tiste oblike in metode dela, ki na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.
Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.


III/B.

1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: ZGODOVINA
2. ŠTEVILO UR: 140
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa ZGODOVINA

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

1. Lokalna zgodovina (16 ur)

Dijaki naj: Dijak naj:

  • Kraj in regija v zgodovinskem
    času in prostoru:
  • pomembnejše kulturnozgodovinske znamenitosti
  • pomembne osebnosti in njihova ustvarjalnost
  • varovanje kulturne dediščine (obisk lokalnega muzeja ali spomenikov na prostem)
  • položaj in vloga kraja v širšem prostoru
  • staro krajevno jedro - začetki kraja.
  • cerkev in pokopališče - spomenika preteklega in sedanjega časa.
  • življenje ljudi: bivališča, prehrana, noša, šege in navade, značilni poklici.

  • Ob slikovnem gradivu spozna družbeno-gospodarski in kulturni napredek kraja
  • V časovni trak postavi prelomnice v zgodovini
    svojega kraja
  • Ugotovi in spozna glavne kulturno-zgodovinske spomenike in se seznani s tem, kdo jih varuje
  • odkrivajo značilnosti krajevnega jedra, poiščejo informacije o nastanku kraja in označijo na časovnem traku.
  • izvedejo ogled krajevnega pokopališča in cerkve, odkrijejo pomembne osebnosti iz preteklosti;
  • datirajo začetke cerkve in ugotovijo arhitekturni slog in se pozanimajo za umetnike, ki so izdelali posklikave;
  • napišejo poročilo o ugotovitvah in izdelajo plakat (fotografije in informacijski bilten)
  • zberejo in predstavijo podatke o življenju, značilni prehrani, noši, navadah in običajih;
  • ugotovijo, koliko je teh oblik še ohranjeno v sedanjosti.

  • Razvija občutek odgovornosti do kulturnih in zgodovinskih znamenitosti
  • razvijajo sposobnost sodelovalnih oblik dela in odgovornosti za prevzete naloge.

2. Znanstveno tehnični razvoj in vpliv na gospodarske spremembe (15 ur)

Dijaki naj: Dijak naj:
  • Znanstveni in tehniški dosežki antike, srednjega veka in renesanse; nove oblike proizvodnje
  • Prva industrijska revolucija
  • Znanstveno tehnični razvoj od 2. industrijske revolucije do danes: iznajdbe in izumi ter
    njihov vpliv na vsakdanje življenje
  • Gospodarske, družbene in kulturne posledice (industrializacija, nastajanje monopolov,
    gospodarski vzponi in krize,
    nastajanje velikih mest, izvoz
    kapitala in širjenje evropskega vpliva)
  • začetki industrializacije v kraju in širši okolici, ostanki te dediščine
  • Po izbiri ( 1 tema):
    • Od delavnice do velikih tovarn
    • Od kočije do rakete
    • Od telegrafa do satelita
    • Od časopisa do interneta
    • Propadanje gostiln ob uvedbi
      železnice
    • Razvoj splošnega in poklic-
      nega šolstva
    • Tema po izbiri stroke
  • navedejo najpomembnejše znanstvene in tehniške dosežke;
  • opišejo nove dosežke v gradbeništvu in prometu;
  • opišejo organizacijo dela v manufakturah in pojasnijo, zakaj so se večale potrebe po proizvodih.
  • Spozna najpomembnejše iznajdbe in izume prve industrijske revolucije
  • Spozna najpomembnejše iznajdbe in izume od 2. industrijske revolucije do danes
  • Ugotovi, katere iznajdbe so najbolj spremenile življenje ljudi v okolju in pododbo kraja
  • Spoznava vpliv in posledice tehničnega razvoja na kmetijstvo, obrt in industrijo
  • spoznajo prve lastnike in pobudnike za industrializacijo
  • ugotavljajo čas izgranje najbližje železnice in preverjajo njeno rentabilnost danes
  • Spoznava vzpon industrijskih mest in njihove spremembe v sodobnem času
  • Ugotovi, kako se je razvijal promet, telekomunikacije, razvoj sredstev javnega obveščanja
  • vrednotijo dosežke preteklosti in si izoblikujejo odnos spoštovanja do preteklih dosežkov.
  • Pridobiva občutek razumevanja zgodovinskega časa
  • Razvija komunicijske spretnosti
  • Nauči se poslušati mnenje in stališča drugih
  • razumejo, da ima zgodovinski razvoj vzpone in padce v gospodarskih in prometnih dejavnostih.
  • Razvija občutek odgovornosti za delo

3. Zgodovina stroke v 19. in 20.
stoletju (16)

Dijaki naj: Dijak naj:
  • Začetki moderne države in državne uprave
  • Državni uradi in uradniki v času terezijansko-jožefinskih reform;
  • Ilirske province - upravni in administrativni model.
  • Prvi prodor žensk v državno upravo;
  • Državna uprava v Sloveniji - vloga ženske pri delovanju državne uprave;
  • družbeni in socialni status
    državne administracije

  • primerjajo upravni model v drugi polovici 18. in v 1. polovici 19. stoletja ter ugotovijo pomen za razvoj moderne države;
  • razložijo, zakaj si je ženska težko utirala pot v državno upravo;
  • prikažejo vlogo državne uprave v sodobnih družbah;
  • primerjajo družbeni in socialni status uradnikov v 19. in 20. stoletju.
  • razmišljajo o vzrokih za podcenjevalni odnos ljudi do delavcev v upravi.
  • intervjujajo znano osebo iz občinske ali državne uprave o njenem delu in potrebnem znanju.
  • naučijo se ceniti in varovati pisne dokumente;
  • naučijo se ceniti znanje in napore posameznikov za razvoj.
  • razmišljajo o pomenu zakonitosti dela v državni upravi.
  • Kratek pregled zgodovine stroke do 19. stoletja
  • Vpliv znanosti in tehnike na stroko
  • Razvoj poklica; podobe iz življenja ljudi, ki so se ukvarjali s stroko
  • Stroka danes in njene perspektive
  • Spozna začetke razvoja stroke
  • Spozna vpliv znanosti in tehnike v svoji stroki
  • Spozna razvoj poklica
  • Seznani se s podobami iz vsakdanjega življenja ljudi iz stroke v posameznih obdobjih 19. in 20. stol.
  • Nauči se razumeti kontinuiteto in
    diskontinuiteto v razvoju stroke
  • Seznanja se s poklicno etiko in se uči ravnati po njenih načelih
4. Stoletje svetovnih vojn (25 ur) Dijaki naj: Dijak naj:
  • Prva svetovna vojna:
    • Vzroki za izbruh svetovne vojne;
    • Življenje v Evropi v vojni - evropska mesta in podeželje
    • Slovenci in slovensko ozemlje med prvo svetovno vojno;
    • Moj kraj in obe svetovni vojni;
    • Vloga ženske v vojnih časih.
    • Pariška mirovna konferenca;
      obnovitev starih in nastajanje
      novih konfliktov
  • navedejo temeljne vzroke za izbruh prve svetovne vojne;
  • Ugotavlja, zakaj prihaja do vojn svetovnih razsežnosti
  • na karti pokažejo področje soške fronte, razmišljajo o
    posledicah za Slovence;
  • poizvejo o vpoklicanih in padlih v obeh vojnah s pregledom spominskih plošč;
  • v literaturi poiščejo informacije o beguncih, interniranih, pobitih;
  • Spozna vpliv znanosti in tehnike (tudi vojaške stroke) na razvoj vojaške industrije
  • Se nauči pravilno brati in uporabljati zgodovinski zemljevid, slikov no gradivo, tekst
  • izvedejo okroglo mizo na temo: ali vojna razreši nakopičene mednarodne probleme.
  • Življenje v totalitarnih režimih in evropskih demokracijah po prvi svetovni vojni;
  • Glasba, moda, zabava med obema vojnama.
  • ob izbranih odlomkih primerjajo življenje in vlogo posameznika v totalitarnih režimih in parlamentarni demokraciji;
  • navejo bistvene razlike med totaslitarizmom in demokracijo;
  • s pomočjo slikovnega gradiva si izoblikujejo predstave o modi, zabavi mladih in glasbi;
  • razložijo, zakaj je predvojna tradicija (moda, glasba, zabava) doživela polom.
  • spoznajo pomen demokracije za uresničevanje pravic in svoboščin posameznika.
  • Druga svetovna vojna:
    • Med strahom in pogumom; med odporom in kolaboracijo
    • Posledice največje vojne v zgodovini človeštva
  • Spoznava, kako vojna spreminja življenje ljudi kot po sameznikov in kot družbe skuša ugotoviti, kako ravnajo ljudje v takih razmerah
  • Se navaja na strpnost do drugačnih mnenj
  • Nič več vojne, a tudi ne miru (zgodovina obdobja po 2. sv.v.)
  • krivci za obe vojni, kaznovanje, posledice.
  • Hladna vojna, vzrok in posledice;
  • Konec hladne vojne in vojna v
    Jugoslaviji.
  • primerjajo obračun s krivci med obema vojnama in nakažejo posledice
  • analizirajo vzroke in posledice hladne vojne za Evropo in svet;
  • spoznajo vzroke za konec hladne vojne in nanizajo posledice (padec berlinskega zidu);
  • navedejo vzroke za vojno v Jugoslaviji in posledice,
    intervjujajo starše, kako so doživljali pohod JLA v Slovenijo.
  • razmišljajo o nacionalizmih, nestrpnosti in posledicah za življenje navadnih ljudi.
  • Po izbiri (1 tema):
    • Vloga propagande v vojnah 20. stoletja;
    • Stroka v službi vojne;
    • Življenje med vojno;
    • Razpetost med etiko in dolž nostjo
  • Spoznavajo, kako napredek tehnike lahko omogoči vse večje uničenje
  • opišejo življenje med vojno, še posebej poudarijo težave žena in otrok.
  • razmišljajo o stiskah ljudi, ki so razpeti v vojni med dolžnostmi in etičnimi načeli.
  • Razume zlorabo znanosti v uničevalne namene
  • Razvija občutek ločevanja propagande od obveščanja.
5. Skozi različne države in težave v Republiko Slovenijo v 20. stoletju
(25 ur)
Dijaki naj: Dijak naj:
  • Kulturni razvoj na Slovenskem v 19. stoletju (Prešeren, Bleiweis, Slomšek, čitalnice, tabori, nastajanje nacionalnih institucij in modernega jezika.
  • vrednotijo kulturne dosežke na Slovenskem za utrjevanje narodne zavesti in razvoj jezika;
  • navedejo največje dosežke nosilcev kulturnega razvoja v 19. stoletju;
 
  • Program Zedinjene Slovenije 1848 in pomembnejši politični programi iz druge polovice 19. stoletja
  • Pojasni zahteve narodnega programa Zedinjena Slovenija
  • Razvija občutek narodne pripadnosti
  • Gospodarski in socialni problemi v 2. polovici 19. stoletja (propadanje obrti in kmetijstva, izseljevanje).
  • izpostavijo negativne strani industrializacije;
  • ob besedilih spoznavajo posledice dražb in posledic;
  • ob besedilih odkrivajo vzroke in pričakovanja ljudi v tujini;
  • na primeru Danijelove pripovedi (I. Tavčar, Cvetje v jeseni) spoznavajo probleme neuspehov v tujini.
  • razmišljajo o problemih, ki jih prinaša posameznikom novo okolje
  • Nastanek Države SHS
  • opišejo nastanek države SHS in utemeljijo nujnost odhoda Slovencev iz Avstrije.
 
  • Slovenci v Zamejstvu po obeh vojnah;
  • ob virih, odlomkih in slikovnem gradivu prikažejo problematiko Zamejskih Slovencev do danes.
  • Razume pomen načela enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti
  • Življenje Slovencev v Kraljevini SHS
  • Spozna položaj Slovencev ob prehodu v 20. stoletje (seznani se s političnim in gospodarskim položajem in nacionalno ogroženostjo)
  • Spozna, da je ob razpadu A-O nastala Država SHS in ugotovi, zakaj ni obstala
  • Spozna kulturni napredek Slovencev med obema vojnama (tudi v domačem okolju)
 
  • Druga svetovna vojna
  • Slovenci v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni
  • Razpad Jugoslavije. Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji
   
  • Moj kraj med osamosvajanjem Slovenije
  • intervjujajo starše, znance, sorodnike o pričakovanjih in spopadih z JLA pri osamosvajanju Slovenije;
  • pojasnijo zgodovinski pomen odločitve za samostojno državo.
 
  • Po izbiri (1 tema):
    • Gospodarske krize in reforme
    • Zgodovina slovenskega filma in televizije
    • Biti Slovenec v Avstriji, Italiji, ali na Madžarskem
    • Od delovnih brigad do študentskega servisa
    • Mladi in njihova obzorja (glasba, šport, moda, zabava, odpori do tradicije)
  • Druge teme po izbiri
  • Seznani se z gospodarsko krizo v 30., 60. in 80. letih v agrarnih in neagrarnih dejavnostih
  • Spozna začetke in razvoj slovenskega filma, radia in televizije
  • Spoznava problematiko razvoja in življenja zamejskih Slovencev
  • Spozna povojni optimizem in se seznani z različnimi oblikami dela za skupnost (delovne brigade, RK itd.)
  • opišejo življenje mladih v luči, glasbe, mode, konfliktov z starejšo generacijo;
  • pripravijo razstavo, ki prikazuje pričakovanja in dileme mladih v povojnem razdobju.
 
6. Protislovja v sodobnem svetu
(16 ur)
Dijaki naj: Dijak naj:
  • Sodobni svet in njegova pove zanost z zgodovino
  • Temeljna protislovja v sodobnem svetu: razviti-nerazviti; bogati-revni; lačni-siti
  • Drugi problemi sodobnega časa: hitra rast prebivalstva, oboroževanje, povečevanje nestrpnosti, onesnaževanje okolja
  • Spozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju
  • Spozna in analizira probleme sodobnega sveta (bogati-revni, lačni-siti, hitra rast prebivalstva, oboroževanje
  • Ob slikovnem gradivu pojasni vprašanja varstva človekovega okolja
 
  • Evropske integracije - prednosti in slabosti
  • Globalizacija in mali narodi
  • Predstavijo prizadevanja Slovenije za vključitev v EU in NATO;
  • Odkrivajo prednosti in slabosti vključevanja v evropske integracije;
  • Razmišljajo na konkretnih primerih o komunikaciji med mladih v sodobnem svetu; posledicah za izobraževanje, delo in ohranjanje identitete
  • Primerjajo zgodovinska obdobja, ki so bila kritična za obstoj Slovencev.
7. Svet mojih staršev - zgodovina vsakdanjega življenja zadnjih desetletij (10 ur)
Dijaki naj: Dijak naj:
  • Podobe iz vsakdanjega življenja zadnjih desetletij
  • S pomočjo ankete in razgovora, ki ga opravi doma, spoznava svet svojih staršev, v letih, ko so bili stari toliko, kot je zdaj on
  • Razume generacijske razlike in
    okolje v katerem so odraščali starši
  • Droge, AIDS in mladi
  • ob podatkih, izbranih besedilih pripravijo predstavitev te problematike;
  • pripravijo preloge zlasti za omejevanje širjenja drog.
  • prikažejo posledice narkomanije in AIDS-a za mlade.
 
  • Po ozbiri (1 tema):
    • Od stranišča na štrbunk do kopalnice (zgodovina bivalne kulture)
    • Od fičota do mercedesa (socialna zgodovina zadnjih desetletij)
    • Od slovenske popevke do glasbenih videospotov (zgodovina glasbe od 60. do 90. let)
    • Od cockte do coca cole (zgo dovina prehrambene kulture zadnjih desetletij)
  • Primerja podobe iz vsakdanjega življenja svojih staršev z življenjem danes
  • Primerja podobo kraja in spoznava njegov razvoj
 

8. Drugo delo (17 ur)

Dijaki naj: Dijak naj:
  • Utrjevanje in preverjanje znanja,
  • priprava priložnostnih razstav,
  • obiski za intervjuje
   

5. LITERATURA IN DRUGI VIRI ZA UČITELJA IN DIJAKE

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

V vsebinskem sklopu zgodovina je poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo stroko. Vsebine so izbrane in tematizirane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine. Specifičnost so teme po izbiri, ki jih izbira učitelj skupaj z dijaki.

Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen in preprost način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. S tem jim omogočamo razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na gospodarskih, socialnih ter kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Taka zasnova sledi našemu novemu konceptu pouka, kjer se politično-dogodkovna zgodovina umika različnim podobam iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih. Le tako široko zasnovan pouk v šoli bo omogočil dijakom poklicnih šol tisti temeljni premislek, ki ga mora danes (ob vseh civilizacijskih zadregah) opraviti vsak človek.

Z metodičnega vidika mora učitelj uvajati take oblike in metode dela, ki bodo dijakom omogočile (s pomočjo odlomkov virov in različnega ilustrativnega gradiva, ogled dokumentarnih filmov) razvijanje zanimanja za zgodovino stroke.

 

III/C.

1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: DRŽAVLJANSKA KULTURA
2. ŠTEVILO UR: 70
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa DRŽAVLJANSKA KULTURA

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

1. Jaz in vsi drugi

Dijak:

Dijak:

1.1. Jaz in ...

  • Osebnost
  • Temperament
  • Značaj
  • Načini obnašanja pri soočanju z ovirami
  • Spozna enkratnost posameznika
  • Razume , da na človekovo obnašanje poleg dednosti in okolja vpliva tudi lastna volja in samovzgoja, ki se izražata v odločanju
  • Spozna načine obnašanja pri soočanju z ovirami
  • Razvija komunikacijske spretnosti in pridobiva občutek razumevanja za stališča drugih
  • Razvija občutek odgovornosti do sočloveka in strpnost do drugačnih

1.2. Vsi drugi

  • Socializacija
  • Dejavniki socializacije
  • Razume naravnost in družbenost človeka
  • Spozna proces in dejavnike socializacije
  • Razume pomen družbenih, etičnih in pravnih pravil za življenje v skupnost

1.3. Mladi v vsakdanjem življenju

  • Generacija,
  • Družbene skupine,
  • Družbena vloga.

  • Razume pojem življenjski potek; pozna značilnosti posameznih življenjskih obdobij
  • Razume umeščenost posameznika v različne družbene skupine
  • Spozna pojem družbene vloge in ga zna ilustrirati na konkretnih primerih
  • Razvija občutek različnosti in povezanosti med generacijami
  • Spozna različne družbene skupine
  • Razvija občutek narodne pripadnosti in spoštovanje do drugih narodov
  • Spoznava različnost naših družbenih vlog, se seznanja z možnostjo nasprotij med družbenimi vlogami posameznika

2. Verstva in verovanja

Dijak:

Dijak:

 

  • Spozna pojem religije in osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja
  • Spozna osnovne značilnosti velikih verstev in njihov vpliv na oblikovanje sodobnega sveta
  • Spozna tipe religijskih organizacij
  • Razvija spoštovanje do različnih tipov religij
  • Razume pomen religij v družbenem razvoju
3. Avtoritete in uporniki

Dijak:

Dijak:

  • Vrednote
  • Predsodki
  • Oblikovanje družbenih pravil
  • Družbeni nadzor
  • Formalni in neformalni nadzor

  • Spozna kako in zakaj se oblikuje in razlikuje pravila življenja v skupnosti
  • Spozna pojem kulture in kulturne različnosti med družbami. Razlikuje med pojmom kultura in (mladinska) subkultura
  • Spozna pojem odklonskosti in pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora
  • Dojame, da je izbira vrednot osebna naloga vsakega posameznika
  • Razvija občutljivost za zaznavanje predsodkov in ugotavlja vzroke zanje
  • Ugotavlja primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami
  • Razume pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora
4. Pravice in odgovornosti

Dijak:

Dijak:

  • Človekove pravice
  • Vrste pravic
  • Načini varovanja pravic
  • Razume pravice v razmerju do odgovornosti
  • Spozna vrste pravic, načine varovanja
  • Razume razsežnost univerzalnih človekovih pravic
  • Zave se, da je spoštovanje človekovih pravic podlaga za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj
  • Razvija občutljivost za kršitve človekovih pravic

JAZ DRŽAVLJAN

 

 

5. Volitve

Dijak:

Dijak:

5.1. Država in demokracija

  • Suverenost,
  • Parlamentarizem.

  • Spozna pojem države in elemente parlamentarne demokracije
  • Razvija elemente državljanske kulture in državljanske zavesti
  • Spozna bistvene državljanske pravice, odgovornosti in pravice občana in državljana
  • Oblikuje prvine politične kulture
  • Se usposablja za delovanje v političnem sistemu (volilno vedenje)

5.2. Ustavna ureditev RS

  • Pravna država,
  • Delitev oblasti,
  • Osnovne pristojnosti državnega zbora, državnega sveta ter vlade in upravnih organov
  • Spozna način politične ureditve RS
  • Dobi osnovno orientacijo o strukturi političnega sistema, načinu delovanja ter pristojnostih posameznih političnih teles

5.3. Procesi odločanja v družbi

  • Civilna družba/država.

  • Razume vlogo posameznika v procesu odločanja

 

5.4. Oblast in delitev oblasti

  • Izvršna, zakonodajna, sodstvena
  • Volitve
  • Politične stranke
  • Skupine pritiska
  • Pojasni zakaj je pomembna ločitev oblasti
  • Seznani se s pomenom volitev v parlamentarni demokraciji
  • Seznani se z vlogo strank.
  • Dojame pomen parlamentarne demokracije in možnosti delovanja znotraj take ureditve
  • Razvija sposobnost predstavitve svojih stališč in sposobnost poslušanja drugih

5.5. Slovenska politična kultura

   

6.Trg

Dijak:

Dijak:

6.1. Trg

  • Delovanje tržnih mehanizmov
  • Poklic (poklicna struktura) in delo
  • Problem brezposelnosti
  • Razume temeljne principe delovanja tržnega gospodarstva, spozna pojme trg (blaga, dela)
  • Pojasni razliko med poklicem in zaposlitvijo
  • Zna povezati poklic, poklicno strukturo z družbenimi gibanji,
  • Zna razložiti dejavnike, ki vplivajo na pojav brezposelnosti
  • Opredeli pravice iz dela
  • Se usposablja za delovanje v tržnem gospodarstvu
  • Spozna povezanost poklica, poklicne strukture in družbenega razvoja (gospodarski tehnični razvoj ...)
  • Spozna načine varovanja pravic v primeru brezposelnosti (Zavod za zaposlovanje)

6.2. Trg kapitala

  • Kapital
  • Banke
  • Lastnina kapitala
  • Borza
  • Zna opredeliti pojem kapitala in spozna vlogo bank
  • Seznani se s poklicno etiko

6.3. Trg in denar

  • Oblike denarja, vrednostni papirji
  • Funkcije denarja

  • Zna opisati oblike denarja, spozna funkcije denarja in spozna vlogo denarja v tržnem gospodarstvu
 

6.4. Podjetje in podjetnik

  • Vrste podjetij
  • Podjetnik/obrtnik

  • Spozna pojem podjetja, vrste podjetij in kaj je podjetništvo

 

7. Socialna politika

Dijak:

Dijak:

  • Socialna politika
  • Institucije s področja socialne politike
  • Spozna socialne pravice in načine varovanja
  • Spozna načine izvajanja socialnih pravic

  • Ob konkretnih primerih spozna urejenost zdravstvenega in socialnega varstva,
  • Razvija občutek za solidarnost in varstvo socialnih pravic

8. Svet, v katerem živim

Dijak:

Dijak:

8.1. Človek in narava

  • Vloga sodobne znanosti in tehnike,
  • Varovanje narave.
  • Razume občutljivo povezanost med človekom in naravo in jo ilustrira s primeri iz domačega okolja. Na konkretnih primerih ugotavlja spremembe človekovih posegov v naravo.
  • Pozna načine varovanja človekovega okolja

  • Razvija občutek odgovornosti za okolje
  • Nauči se konkretno ravnati v prid varovanja narave

8.2. Virtualna resničnost

  • Množični mediji
  • Globalizacija sveta
  • Analizira vlogo medijev v sodobni družbi
  • Spozna različne vire informacij in možnosti manipulacij z množicami
  • Razume vlogo in pomen medijev,
  • Razvija kritičen odnos do posredovanih informacij


5. LITERATURA IN DRUGI VIRI ZA UČITELJA IN DIJAKE

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

Vsebinski sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se učenci seznanjajo s strukturo družbe, osvajajo temeljna znanja o družbenih procesih, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.

Osnovni namen predmeta je, da učenci spoznavajo družbene procese in strukture ter razvijajo sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi in državi.

Vsebinski sklop državljanska kultura nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu učencev, ki ga v procesu spoznavanja vsebin državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju učnega načrta je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/ državljana v demokratični družbi.

Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost učencev večja.
Predlagana razvrstitev tem za učitelje/ učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe.

5. NAVODILA ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA

Pouk predmeta se izvaja v učilnici opremljeni z osnovnimi audiovizualnimi sredstvi, ter drugimi sodobnimi učili in učnimi pripomočki.

Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, interdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.

6. OCENJEVANJE

Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji predvideni za posamezen vsebinski sklop.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.