SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI PROCESNIČAR

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK IZ FARMACEVTSKE TEHNOLOGIJE

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

  

105

105

2.

  

105

105

3.

  

102

102

skupaj

 

312

312

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijaki:

  • se usposobijo za izvajanje tehnoloških operacij v laboratorijskem, polindustrijskem in industrijskem obsegu v proizvodnji gotovih zdravil;

  • se usposobijo za izvajanje medprocesne kontrole pri proizvodnji gotovih zdravil;

  • spoznajo materiale, naprave in osnovne tehnološke postopke v biotehnologiji v laboratorijskem, polindustrijskem in industrijskem obsegu;

  • seznanijo se s strokovno literaturo in spoznajo nujnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja;

  • se zavejo pomena natančnosti in doslednosti pri delu;

  • se zavejo pomena izvedbe dela po natančno predpisanem postopku;

  • se zavejo pomena osebne higiene ter čistoče naprav, prostorov in osebja pri proizvodnji gotovih zdravil;

  • se seznanijo s principi dobre proizvodne prakse (DPP);

  • se zavejo pomena varstva pri delu;

  • spoznajo vplive farmacevtskih procesov na človeka in okolje;

  • spoznajo vrednote kot so objektivnost, natančnost, odgovornost, skupinsko delo;

  • razvijajo sposobnost natančnega opazovanja in kritičnega ocenjevanja;

  • razvijajo ekološko zavest, varčnost in osebno odgovornost.


    •

    4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    FARMACEVTSKO TEHNOLOŠKI POSTOPKI

    Dijaki

    Dijaki:

    		  

    Tehtanje

     

     

     

  • razložijo razlike med tehtnicami

  • ločijo med pojmi občutljivost, natančnost in ponovljivost tehtanja

    		•

  • samostojno vadijo tehtanje, na različnih vrstah tehtnic;

  • izberejo pravo tehtnico glede na namen tehtanja;

  • Izvedejo medsebojno kontrolo tehtanja;

    		•

    Razvijajo čut za natančnost in odgovornost.

    Delo:

  • tehtanje na različnih vrstah tehtnic,

  • ogled tehtanja in kontrole tehtanja v industriji.

    		•

    Drobljenje in sejanje

     

     

     

  • opišejo ročno drobljenje

  • opišejo strojno drobljenje s krogličnim mlinom, koloidnim mlinom, mlinom na zračni tok in mlinom na udarec

  • opišejo sejanje s siti

    		•

  • drobijo (ročno in strojno) kristalinične in vlaknate snovi v laboratoriju;

  • izvedejo sejalno analizo;

  • določijo velikost in porazdelitev delcev pod mikroskopom in s sedimentacijsko metodo;

    		•

    Razvijajo čut za poklicno odgovornost.

    Delo:

  • drobljenje v terilnici s pestilom,

  • sejalna analiza,

  • ogled strojnega drobljenja in sejanja v industriji.

    		•

    Gostota tekočin ter gostota in površina trdnih snovi

     

     

     

  • opišejo določanje gostote na različne načine;

  • razložijo specifično površino praškov;

    		•

  • določijo relativno gostoto s piknometrom in areometrom;

  • določijo nasipno in zbito gostoto trdnih snovi;

    		•

    Razvijajo čut za poklicno odgovornost.

    Delo:

  • določanje relativne gostote s piknometrom,

  • določanje relativne gostote z areometrom,

  • določanje nasipne in zbite gostote trdnih snovi.

    		•

    Mešanje trdnih snovi in tekočin, ter homogeniziranje

     

     

     

  • opišejo ročno mešanje;

  • naštejejo pravila za mešanje;

  • opišejo naprave za mešanje trdnih snovi in tekočin;

  • razložijo pomen homogeniziranja;

    		•

  • mešajo trdne praškaste snovi v laboratoriju in pri tem upoštevajo pravila za mešanje;

  • mešajo tekočine z različnimi mešalniki;

  • homogenizirajo tekoče emulzije in suspenzije;

    		•

    Razvijajo čut za dosledno izvajanje tehnoloških postopkov

    Delo:

  • mešanje praškov v laboratoriju,

  • mešanje raztopin s stresalniki, magnetnimi mešali ter ročno mešanje v laboratoriju,

  • ogled mešanja v industriji.

    		•

    Segrevanje in hlajenje

     

     

     

  • razložijo različne načine segrevanja in hlajenja v laboratoriju in industriji;

    		•

  • segrevajo z različnimi viri toplote;

  • hladijo na različne načine;

  • pripravijo mrazotvorno zmes in spremljajo padec temperature;

    		•

    Razvijajo občutek za varnost pri delu

    Delo:

  • segrevanje z gorilniki, vodnimi, oljnimi in peščenimi kopelmi, potopnimi grelci in žarilnimi pečmi,

  • priprava mrazotvorne zmesi,

  • ogled segrevanja in hlajenja v industriji.

    		•

    Ločevanje trdnega in tekočega

     

     

     

  • ločijo med:

  • dekantiranjem,

  • centrfugiranjem,

  • stiskanjem,

  • filtriranjem,

  • sublimacijo

  • razprševanjem,

  • opišejo laboratorijske in industrijske naprave za ločevanje trdnih snovi od tekočin;

  • razložijo postopek liofilizacije;

  • opišejo proces sušenja z razprševanjem;

    		•

  • izvedejo dekantiranje, centrifugiranje, stiskanje, in sublimacijo;

  • izvedejo različne načine filtracije (navadna filtracija, filtracija pod znižanim tlakom, ultrafiltracija);

    		•

    Razvijajo skrb za natančno izvajanje tehnoloških postopkov.

    Delo:

  • centrifugiranje Ÿdekantiranje,

  • navadna filtracija,

  • filtracija pod znižanim tlakom,

  • stiskanje z vretenasto stiskalnico,

  • ogled liofilizatorja v industriji (ali na videu),

  • ogled postopka z razprševanjem v industriji (ali na videu).

    		•

    Sušenje

     

     

     

  • opišejo proces sušenja na zraku, v eksikatorjih in v aparaturah;

  • izberejo pravi način sušenja za različne snovi;

    		•

  • sušijo različne snovi;

  • določijo izgube pri sušenju;

    		•   

    Delo:

  • sušenje v sušilniku in eksikatorju,

  • določitev izgube pri sušenju.

    		•

    Čiščenje v farmacevtski industriji

     

     

     

  • opišejo ročne in avtomatske čistilne postopke prostorov, naprav, ovojnine in osebja;

    		•

  • čistijo laboratorijski pribor in naprave za različne namene nadaljnje uporabe;

    		•

    Zavedajo se pomena čiščenja pri zagotavljanju kvalitete zdravil.

    Razvija osebno odgovornost pri zagotavljanju kvalitete gotovih zdravil v odnosu do pacienta in delovne organizacije.

    Delo:

  • čiščenje laboratorijskega pribora in naprav,

  • priprava krom žveplene kisline,

  • ogled industrijskih čistilnih postopkov.

    		•

    Sterilizacija

     

     

     

  • opišejo različne postopke sterilizacije (s toploto, sterilizacija z obsevanjem, mikrobiološka filtracija, kemijske metode);

  • izberejo najprimernejšo metodo sterilizacije za različne materiale;

    		•

  • izvedejo sterilizacijo s suho toploto;

  • izvedejo avtoklaviranje;

  • izvedejo mikrobiološko filtracijo v aseptičnih pogojih;

    		•

    Razvijajo osebno odgovornost pri zagotavljanju kvalitete gotovih zdravil.

    Delo:

  • čiščenje pribora pred sterilizacijo,

  • sterilizacija v suhem sterilizatorju,

  • sterilizacija v avtoklavu,

  • mikrobiološka filtracija.

    		•

    Farmacevtske vode

     

     

     

  • opišejo pomen vode v farmacevtski industriji;

  • primerjajo vodovodno vodo, prečiščeno vodo in vodo za injekcije;

  • razložijo postopke destilacije, demineralizacije in reverzne osmoze.

    		•

  • izvedejo pripravo prečiščene vode z destilacijo.

    		•

    Zavedajo se pomena kvalitete vode v farmacevtski industriji.

    Delo:

  • destilacija vode,

  • ogled industrijske proizvodnje prečiščene vode in vode za injekcije.

    		•

     

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    TRDNE OBLIKE ZDRAVIL

    Dijaki

    Dijaki

     

    Praški in posipala

     

    		  

     

  • ločijo različne vrste praškov;

    		•

  • homogeno mešajo praške v laboratorijskem merilu ob upoštevanju ustreznih pravil;

    		•

    Zavedajo se pomena uporabe zaščitnih sredstev pri mešanju praškov.

    Delo:

  • mešanje praškov v laboratoriju,

  • ogled mešanja praškov v industriji.

    		•

    Granulati

     

    		  

     

  • ločijo granulate glede na namen uporabe (končni izdelki, predstopnja pri izdelavi tablet ali kapsul);

    		•

  • izdelajo granulat po vlažnem postopku;

  • pozna varno delovanje strojev;

  • pravilno očisti in poskrbi za redno in ustrezno vzdrževanje;

    		•   

    Delo:

  • izdelava šumečega granulata.

    		•

    Pelete

     

    		  

     

  • opišejo sestavo, pomen in izdelavo pelet;

    		•

  • ogledajo si proces peletiziranja v polindustrijskem ali industrijskem merilu;

    		•   

    Ogled:

  • prikaz izdelave pelet v industriji (ali na videu).

    		•

    Tablete

     

    		  

     

  • ločijo različne vrste tablet glede na način uporabe;

  • naštejejo pomožne snovi za izdelavo tablet in opišejo njihov pomen;

  • opišejo prednosti neposrednega tabletiranja;

  • opišejo postopke granuliranja v industriji (suho granuliranje, vlažno granuliranje z gnetenjem, vrtinčno slojno granuliranje);

  • našteje glavne dele tabletirke;

  • razložijo razlike med ekscentrično tabletirko in rotirko;

  • opišejo delovanje ekscentrične tabletirke;

    		•

  • izdelajo granulat po vlažnem postopku z gnetenjem;

  • ogledajo si industrijsko izdelavo granulatov;

  • izvedejo kontrolo ustreznosti granulata (videz, izgubo mase pri sušenju, velikost  in porazdelitev delcev, nasipna in zbita prostornina, merjenje reoloških lastnosti);

  • izvedejo medprocesno kontrolo tablet (videz, trdnost in obrabnost tablet, variiranje mase, razpadnost);

  • urijo se v uporabi strokovne literature (farmakopeje);

    		•

    Razvijajo poklicno odgovornost.

    Zavedajo se vpliva kvalitete granulata na izdelavo tablet.

    Delo:

  • kontrola granulatov (videz, izguba mase pri sušenju, velikost in porazdelitev delcev, nasipna in zbita prostornina, merjenje reoloških lastnosti),

  • ogled granuliranja v industriji (ali na videu),

  • preizkušanje tablet ( videz, trdnost in obrabnost tablet, variiranjemase, razpadnost),

  • ogled industrijske izdelave tablet (ali video).

    		•

    Dražeji in filmske tablete

     

    		  

     

  • opišejo faze klasičnega dražiranja s sladkorjem;

  • opišejo izdelavo filmskih tablet (lakiranje);

  • primerjajo filmske tablete in dražeje;

  • naštejejo pomožne snovi pri izdelavi dražej in filmskih tablet;

    		•

  • izdelajo dražirno suspenzijo;

  • oblagajo tabletna jedra v dražirnem bobnu;

  • pravilno očisti in poskrbi za redno in ustrezno vzdrževanje;

    		•

    Razvijajo občutek za nenehno izpopolnjevanje pri delu.

    Delo:

  • izdelava dražirne suspenzije,

  • oblaganje tabletnih jeder v dražirnem bobnu,

  • ogled klasičnega dražiranja v industriji,

  • ogled lakiranja tablet v industriji.

    		•

    Zdravilne kapsule

     

    		  

     

  • ločijo med trdimi in mehkimi želatinskimi kapsulami;

  • opišejo izdelavo mehkih in trdih želatinskih kapsul;

  • opišejo polnjenje želatinskih kapsul v industriji;

  • naštejejo pomožne snovi pri polnjenju trdih želatinskih kapsul;

  • naštejejo pomožne snovi pri izdelavi ovojnic mehkih in trdih želatinskih kapsul;

    		•

  • določijo potrebno količino polnila pri polnjenju trdih želatinskih kapsul;

  • polnijo trde želatinske kapsule v laboratorijskem merilu;

  • izvedejo kontrolo kapsul (videz, variiranje mase vsebine kapsul, razpadnost);

  • pravilno očisti in poskrbi za redno in ustrezno vzdrževanje;

  • urijo se v uporabi strokovne literature (farmakopeje);

    		•

    Razvijajo poklicno odgovornost.

    Delo:

  • polnjenje želatinskih kapsul z Aponorm polnilnikom,

  • ogled polnjenja želatinskih kapsul v industriji.

    		•

    TEKOČE OBLIKE ZDRAVIL

     

    		  

     

    Prave raztopine

     

    		  

     

  • ločijo med različnimi farmacevtskimi pripravki, ki so po sestavi prave raztopine;

  • opišejo zdravilne raztopine, sirupe, kapljice, aromatične vode, saturacije

  • naštejejo postopke za izboljšanje topnosti;

  • ločijo med dozirnim in vakuumskim polnjenjem;

  • izberejo pravilno ovojnino za posamezne zdravilne pripravke;

    		•

  • izdelajo različne farmacevtske pripravke, ki spadajo med prave raztopine ob upoštevanju strokovno-teoretičnih zahtev;

  • ocenijo stabilnost posameznih raztopin,

    		•

    Se zavedajo pomena natančnosti pri delu.

    Se zavedajo pomena čistoče pri izdelavi raztopin.

    Delo:

  • izdelava pravih raztopin za notranjo in zunanjo uporabo,

  • izdelava sirupa na topel in hladen način,

  • izdelava kapljic,

  • ogled industrijske izdelave pravih raztopin.

    		•

    Koloidne disperzije

     

    		  

     

  • opišejo koloidne disperzije;

  • ločijo med molekularnimi in asociacijskimi koloidi;

  • primerjajo sol in gel stanje;

  • pojasnijo pomen liposomov;

  • opišejo postopke industrijske izdelave koloidnih disperzij;

    		•

  • izdelajo molekularne koloidne disperzije v laboratoriju,

  • izdelajo asociacijske koloide v laboratoriju;

    		•

    Razvijajo sposobnost logičnega razmišljanja in sklepanja.

    Delo:

  • izdelava molekularnega koloida (geli celuloznih etrov, škroba),

  • izdelava asociacijskega koloida (milni geli),

  • ogled industrijske izdelave koloidnh disperzij.

    		•

    Grobo disperzni sistemi

     

    		  

     

  • opišejo fizikalno-kemijske lastnosti ter sestavo emulzij in suspenzij;

  • razložijo pomen emulgatorjev;

  • ločijo fizikalno, kemijsko in mikrobiološko stabilnost emulzij in suspenzij;

  • predvidijo tip emulzije.

    		•

  • izdelajo različne tekoče emulzije za notranjo in zunanjo uporabo;

  • izdelajo različne suspenzije;

  • izvedejo postopek homogenizacije tekočih emulzij in suspenzij;

  • eksperimentalno določijo tip emulzije;

  • opazujejo emulzije in suspenzije pod mikroskopom.

    		•

    Razvijajo osebno odgovornost v procesu izdelave zdravilnih pripravkov.

    Se zavedajo pomena čistoče pri izdelavi emulzij in suspenzij.

    Delo:

  • izdelava emulzij za notranjo in zunanjo uporabo,

  • homogeniziranje tekočih emulzij in suspenzij,

  • ogled izdelave tekočih emulzij in suspenzij v industriji (ali na videu).

    		•

     

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    POLTRDNE OBLIKE ZDRAVIL

    Dijaki

    Dijaki

     

    Mazila

     

     

     

  • opišejo fizikalno-kemijske lastnosti mazil;

  • ločijo različne mazilne podlage (gele ogljikovodikov, lipogele, emulzijske gele, hidrogele in gele polietilenglikolov);

  • razložijo možne posledice neodgovornega dela (nestabilnost mazil);

    		•

  • povežejo teorijo s praktičnim izdelovanjem mazil;

  • izdelajo različne mazilne podlage;

  • homogeno vgrajujejo zdravilno učinkovino v mazilno podlago;

  • izdelajo mazila raztopine, mazila emulzije in mazila suspenzije;

  • samostojno uporabljajo različne mešalnike in homogenizatorje;

  • ogledajo si postopke industrijske izdelave in postopke industrijskega pakiranja mazil;

    		•

    Razvijajo čut za skrbno in natančno izvedbo tehnoloških postopkov.

    Se zavedajo pomena čistoče naprav, prostorov in osebja pri izdelavi mazil.

    Delo:

  • izdelava gela ogljikovodikov,

  • izdelava emulzijskih gelov tipa O/V,

  • izdelava emulzijskih gelov tipa V/O,

  • izdelava hidrogelov,

  • izdelava gelov polietilenglikolov,

  • izdelava mazil raztopin,

  • izdelava mazil suspenzij,

  • homogeniziranje mazil,

  • ogled industrijske proizvodnje in pakiranja mazil ter čiščenja naprav in prostorov.

    		•

    Svečke in vagitoriji

     

     

     

  • primerjajo svečke in vagitorije;

  • razložijo prednosti rektalne aplikacije,

  • naštejejo supozitorijske podlage

  • pojasnijo način razpada posameznih supozitorijskih podlag,

  • opišejo postopke vlivanja, stiskanja in pakiranja svečk v industriji,

  • definirajo faktor izpodrivanja in pojasnijo njegov pomen;

  • razložijo odmerjanje učinkovine glede na prostornino;

    		•

  • izvedejo postopek vlivanja svečk;

  • homogeno vgrajujejo zdravilno učinkovino v podlage za svečke;

  • določijo faktor izpodrivanja različnim učinkovinami v različnih podlagah;

  • izračunajo potrebno količino supozitorijske podlage s pomočjo faktorja izpodrivanja;

    		•

    Zavedajo se pomena strokovnosti pri delu.

    Delo:

  • izdelava svečk z vlivanjem v laboratoriju,

  • ogled izdelave svečk v industriji,

  • določanje faktorja izpodrivanja.

    		•

    Mila

     

     

     

  • opišejo fizikalno-kemijske lastnosti mil;

  • razložijo pomen mil v farmaciji;

    		•

  • izdelajo milo z reakcijo nevtralizacije;

  • izdelajo milo s saponifikacijo maščobe;

  • izvedejo izsoljevanje mila;

    		•   

    Delo:

  • izdelava mehkega kalijevega mila,

  • izdelava trdega natrijevega mila.

    		•

    PLINASTE OBLIKE ZDRAVIL

     

     

     

    Pršila (aerosoli)

     

     

     

  • razlikujejo med pršili s potisnimi plin in tlačilnimi pršili,

  • naštejejo potisne pline in opišejo njihove prednosti in pomanjkljivosti,

  • ločijo med ventili za kontinuirano razprševanje in dozirnimi ventili,

    		•

  • Ÿizvedejo kontrolo plinastih zdravilnih oblik;

    		•

    Zavedajo se vpliva halogeniranih ogljikovodikov na okolje.

    Delo:

  • določitev letne izgube potisnega plina,

  • določitev mase posameznega doziranja.

    		•

    STERILNE OBLIKE ZDRAVIL

     

     

     

    Pripravki za oči

     

     

     

  • naštejejo različne oblike pripravkov za oči;

  • naštejejo in pojasnijo zahteve za pripravke za oči;

  • opišejo postopke izdelave očesnih pripravkov;

  • opišejo ovojnino za pripravke za oči;

  • opišejo zahteve za okolje za izdelavo zdravilnih pripravkov za oči,

  • opišejo topila, pomožne snovi in ovojnino pri izdelavi očesnih pripravkov;

    		•

  • izdelajo očesne kapljice v aseptičnih pogojih;

  • izdelajo mazilo za oči v aseptičnih pogojih;

  • pakirajo v aseptičnih pogojih;

    		•

    Zavedajo se pomena aseptičnega dela v odnosu do pacienta.

    Delo:

  • izdelava kapljic za oči v aseptični komori,

  • izdelava mazila za oči v aseptični komori,

  • ogled industrijske izdelave očesnih pripravkov (ali na videu).

    		•

    Parenteralni zdravilni pripravki

     

     

     

  • naštejejo in razložijo zahteve za parenteralne raztopine;

  • primerjajo uporabo injekcij in infuzij,

  • opišejo industrijske postopke izdelave parenteralnih raztopin;

  • opišejo topila, pomožne snovi in ovojnino pri izdelavi paranteralnih zdravilnih pripravkov;

    		•

  • pripravijo izotonično raztopino in jo sterilizirajo;

  • izvedejo kontrolo parenteralnih raztopin (optična kontrola bistrosti in tujih delcev, kontrola zaprtosti primarne ovojnine, merjenje pH, kontrola polnjenja);

  • izvedejo postopek mikrobiološke filtracije v aseptičnih pogojih;

  • sestavljajo filterski komplet v aseptičnih pogojih;

    		•

    Zavedajo se pomena aseptičnega dela v odnosu do pacienta.

    Delo:

  • priprava izotonične raztopine,

  • kontrola parenteralnih raztopin,

  • ogled izdelave parenteralnih zdravilnih pripravkov v industriji,

  • delo v aseptični komori ali v aseptičnih prostorih.

    		•

    IZVLEČKI

     

     

     

    Izvlečki iz drog

     

     

     

  • primerjajo različne postopke ekstrakcije,

  • naštejejo vrste izvlečkov iz drog;

  • razložijo prednosti in slabosti posameznih topil;

  • definirajo posamezne izvlečke,

    		•

  • urijo se v postopkih izdelave izvlečkov iz drog z različnimi topili,

  • izvedejo postopek koncetracije izvlečkov;

    		•   

    Delo:

  • izdelava macerata, infusa, dekokta,

  • izdelava tinkture s perkolacijo in maceracijo,

  • izdelava tekočega ekstrakta z uporabo rotavaporja,

  • ogled izdelave suhega ekstrakta v industriji.

    		•

    BIOTEHNOLOGIJA

     

     

     

    Biotehnološki proizvodi

     

     

     

  • opišejo vrste biosinteze glede na proizvod;

  • poznajo in razlikujejo proizvode biosinteze;

    		•

  • izdelajo biotehnološki proizvod;

    		•

    Zavedajo se pomena biotehnoloških procesov v vsakdanjem življenju.

    Razvijajo občutek za uporabo teoretičnih znanj v praksi.

    Delo:

  • izolacija biosinteznega proizvoda (npr. antibiotika).

    		•

    Bioreaktorji

     

     

     

  • opišejo osnovne tipe bioreaktorjev glede na vrsto substrata;

  • razlikujejo tipe bioprocesov glede na velikost in dolžino trajanja;

  • ocenijo pomen spremljanja fizikalnih in kemijskih parametrov v bioprocesu;

    		•

  • skicirajo zgradbo bioreaktorjev;

  • spremljajo fizikalne in kemijske parametre v bioreaktorju;

    		•

    Krepijo osebno in poklicno odgovornost do dela, ki ga opravljajo.

    Delo:

  • merjenje biolških parametrov (merjenje biomase , določitev encimske aktivnosti,).

    		•

    Zaključni procesi

     

     

     

  • razložijo načine in principe ločevanja biomolekul po zaključni fazi biosinteze,

  • izberejo ustrezen način izolacije željenega proizvoda;

  • opišejo nekatere biotehnološke proizvode (organske kisline, topila, biomasa-enocelični protein, fermentirane pijače, encime, antibiotike).

    		•

  • izvedejo izolacijo biomolekule po zaključni fazi biosinteze.

    		•

    Zavedajo se vpliva bioprocesov na obremenjevanje ekosistemov.

    Delo:

  • ogled proizvodnih obratov biosinteze.

    		•

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • s pregledom in ocenjevanjem delavniških dnevnikov ter

  • izdelkov oziroma storitev z zagovorom.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsa znanja iz praktičnega pouka farmacevtska tehnologija so povezana z vsebinami iz farmacevtske tehnologije.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • biotehnologija;

    		•

    Biologija s somatologijo

  • celica;

    		•

  • drobljenje in sejanje;

  • mešanje, homogeniziranje;

  • ločevanje, sušenje in čiščenje;

  • sterilizacija;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • farmacevtsko tehnološki postopki;

    		•

  • farmacevtske vode;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • farmacevtske vode;

    		•

  • trdne oblike zdravil;

  • tekoče oblike zdravil;

  • poltrdne oblike zdravil;

  • plinste oblike zdravil;

  • izvlečki iz drog;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • nesterilne farmacevtske oblike;

    		•

  • pripravki za oči;

  • paranteralni zdravilni pripravki;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • sterilne farmacevtske oblike;

    		•

  • biotehnologija;

    		•

    Mikrobiologija

  • gospodarsko pomembni mikroorganizmi;

    		•

  • zaključni procesi ( izolacija biotehnoloških produktov);

    		•

    Farmacevtska kemija

  • separacijske metode;

    		•

  • bioreaktorji.

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • snovna narava zdravil;

  • farmacevtsko tehnološki postopki.

    		•