SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
TEHNIK MEHATRONIKE
KATALOG ZNANJA
FIZIKA
136 ur
Katalog  znanja je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje  na 89. seji 30. 3. 2006.
VSEBINA
1. Uvod
  2. Udejanjanje ključnih kompetenc pri predmetu
  3. Usmerjevalni / splošni cilji predmeta
  4. Učni cilji in priporočene dejavnosti
  5. Odnosni cilji
6. Minimalni standardi
7.  Didaktična priporočila
8. Izvedbeni standardi in normativi
9. Ocenjevanje
1. Uvod 
Pouk fizike kot temeljne naravoslovne znanosti  razvija dijakovo sposobnost za preučevanje naravnih pojavov s področja fizike,  tako da spozna in usvoji jezik in metode, ki jih uporabljamo pri preučevanju  fizikalnih pojavov, in da se seznani z glavnimi fizikalnimi koncepti in  teorijami, ki povzemajo naše vedenje o materialnem svetu.
Pri načrtovanju kataloga je skupina avtorjev  upoštevala pričakovano predznanje, ki si ga dijaki pridobijo v osnovni šoli.  Upoštevala je tudi vsebine in besedila katalogov za srednje šole in izkušnje  pri izvajanju pouka fizike v naslednjih programih:
  Katalog znanja, Fizika, Srednje strokovno  izobraževanje, SSRSSI, 7. 7. 1998,
Katalog  znanja, Fizika, Poklicno tehniško izobraževanje, SSRSSI, 19. 10. 2000.
2. Udejanjanje ključnih kompetenc pri predmetu
Katalog za fiziko je načrtovan tako, da omogoča  predvsem uresničitev kompetence za področje naravoslovja – raziskovanje in razumevanje naravnih procesov in pojavov kot  temeljno znanje in sposobnost s področja fizike. Ta je potrebna za uspešno  poklicno delo tehnika mehatronike. Poleg tega katalog omogoča udejanjanje  mnogih sestavin nekaterih drugih kompetenc, med njimi predvsem: 
  - matematično kompetenco – to je uporabo matematičnih znanj v       vsakdanjem življenju ter pri preučevanju naravnih pojavov;  
 
  - kompetenco       informacijske pismenosti – sem sodi uporaba računalnika kot merilne naprave,       uporaba pri krmiljenju procesov itd. Pri       eksperimentalnih vajah si dijaki pridobijo znanja za uporabo in       povezovanje sodobnih tehnoloških pripomočkov, kot so osebni računalnik,       vmesniki za meritve in krmiljenja, digitalna kamera, digitalni fotoaparat,       mobilni telefon itd.; 
 
  - kompetenco varovanja       zdravja 
    
      - razumevanje navodil za varovanje zdravja, sodobnih metod  diagnosticiranja in zdravljenja je neločljivo povezano z osnovnimi znanji  fizike (npr.: rentgen, radioaktivnost, elektromagnetna sevanja, zaščita pred UV-žarki,  ultrazvok, laserji, merjenje hrupa, optični pripomočki itd.),
 
      - pri  eksperimentalnih vajah si dijaki pridobijo veščine varnega eksperimentiranja, uporabe  zaščitnih sredstev in varne uporabe sodobnih tehničnih pripomočkov.
 
    
   
3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta 
Pri pouku fizike naj imajo dijaki priložnost, da: 
  -  se sistematično seznanjajo z glavnimi fizikalnimi koncepti in teorijami, ki  povzemajo naše vedenje o naravi,
 
  - sistematično spoznavajo pomen eksperimenta pri spoznavanju in preverjanju  fizikalnih zakonitosti. 
  Zato  naj
    
      - načrtujejo in izvajajo preproste poskuse in merijo fizikalne  količine,
 
      - uporabljajo strokovno literaturo in elektronske medije za  pridobivanje podatkov,
 
      - se naučijo dela s podatki,
 
      - razlagajo in vrednotijo rezultate.
 
    
   
  - spoznavajo nepogrešljivost fizikalnega znanja pri razumevanju naravnih pojavov  ter temeljno vlogo fizike v različnih tehniških strokah.
  Zato  naj 
  
    - povezujejo fizikalno znanje in razumevanje z vsakodnevnimi  izkušnjami,
 
    - se spoznajo s pomembnimi tehnološkimi aplikacijami  fizikalnih zakonov,
 
    - spoznajo (pozitivni in negativni) vpliv tega znanja na  kvaliteto življenja in okol
 
  
- spoznavajo naravo fizikalnega mišljenja in njegov pomen za razvoj splošne kulture.
  Zato  naj
    
      - spoznavajo pomembnost povezovanja eksperimentalnega znanja s  teoretičnim analitičnim in sintetičnim razmišljanjem,
 
      - se navajajo na obravnavo fizikalnih zakonitosti v  matematičnem jeziku,
 
      - spoznavajo zgodovinske in socialne učinke razvoja  naravoslovja nasploh in fizike še posebej.
 
    
 - si  privzgojijo spoštljiv odnos do celotne narave in zavest o neizogibni  soodvisnosti posameznika in družbe z naravo ter o njegovi soodgovornosti za  obstoj življenja na Zemlji.
 
4. Učni cilji in priporočene dejavnosti
Ta katalog znanj  fizike vsebuje cilje, ki niso integrirani v  strokovne predmete oz. strokovne vsebinske sklope programa Tehnik mehatronike.  S tem se dijakom omogoča pregledno znanje fizike, ki ga potrebujejo tudi pri  nadaljnjem študiju v višjih, visokih in univerzitetnih programih na področju  naravoslovja in tehnike. 
Zaradi povezovanja z znanjem, ki ga dijaki pridobijo  pri strokovnih predmetih, je priporočljivo, da se predmet Fizika izvaja v  drugem in tretjem letniku.
Priporočena časovna razporeditev 136 ur, namenjenih  za fiziko:
  116 ur – usvajanje vsebinskih in procesnih znanj,  utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja,
  20 ur –  eksperimentalne vaje dijakov, pri katerih se dijaki delijo v skupine.
V nadaljevanju so zapisani učni cilji in priporočene  dejavnosti. K naslovom poglavij učnih ciljev je v oklepajih navedeno  priporočeno število ur, ki naj jih učitelj nameni za usvajanje vsebinskih in  procesnih znanj, utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja. Njihova vsota  znaša 116 ur, omenjenih v predhodnem odstavku.
  V stolpcu Učni cilji so navedene povezave vsebin in  procesov, taksonomske opredelitve vsebin ter spretnosti in veščine.
  
     Učni cilji  
     | 
     Primeri dejavnosti za    pouk in priporočila  
     | 
  
  
      
      1. Fizika kot temeljna naravoslovna znanost (3 ure) 
      Dijak pozna: 
      
        - temeljna načela in metode naravoslovnega    (fizikalnega) raziskovanja, kot so preverljivost, ponovljivost, zmožnost    napovedovanja.
 
      | 
      
    Na primeru pojasniti pomen merjenja in merskih    napak.  | 
  
  
      
        2. Temperatura (7 ur) 
      Dijak zna: 
        
          - definirati Kelvinovo in Celzijevo temperaturno skalo s plinskim termometrom,
 
          - definirati linearno in prostorninsko razteznost in zapisati zvezo med njima,
 
             
          - zapisati  in uporabiti plinske zakone pri termodinamičnih spremembah plina (pri stalni temperaturi,    stalnem tlaku ali stalni prostornini),
 
           
          -             definirati absolutno in relativno vlažnost zraka.
 
      | 
      
        Eksperimentalne vaje dijakov: 
    merjenje temperaturnega raztezka kovin.  | 
  
  
      
        3. Delo, energija in toplota (20 ur) 
      Dijak zna: 
        
          - definirati delo,    moč in mehanske energije,
 
           
          -           opisati mikroskopsko sliko snovi in s tem v zvezi kvalitativno pojasniti notranjo    energijo teles,
 
           
          - zapisati energijski zakon in definirati toploto,
 
           
          - definirati specifično toploto snovi in razložiti postopek merjenja,
 
           
          - opisati prehode med agregatnimi    stanji in definirati specifično    izparilno, talilno in sežigno toploto,
 
           
          - izparilno in talilno toploto uporabiti pri reševanju kalorimetričnih nalog,
 
           
          - definirati toplotni tok in ločiti med načini prenosa toplote,
 
           
          - definirati toplotno prevodnost in    izračunati toplotni tok skozi steno,
 
           
          - opisati delovanje toplotnega    stroja in definirati njegov    izkoristek ter pojasniti razloge, zakaj    je izkoristek znatno manjši od 100%,
 
           
          - kvalitativno pojasniti drugi zakon termodinamike,
 
           
          - pojasniti tlak in notranjo    energijo plina z mikroskopsko sliko gibanja molekul in ju povezati s temperaturo,
 
             
          - zapisati in uporabiti Stefanov zakon in albedo.
 
      | 
      
    Eksperimentalne vaje dijakov: kalorimetrija –    merjenje specifične toplote snovi.  | 
  
  
      
        4. Nihanje in valovanje (33 ur) 
      Dijak zna: 
        
          - opisati nihanje in nihala; povezati pojma nihajni čas in    frekvenca; definirati pojem    ravnovesne lege in amplitude nihanja,
 
             
          - opisati nitno, težno in vzmetno    nihalo ter njihove lastnosti,
 
             
          - grafično prikazati časovno spreminjanje odmika pri sinusnem nihanju (sled nihanja) in iz grafa    odmika v odvisnosti od časa določiti amplitudo, frekvenco in nihajni čas,
 
             
          - iz grafa odmika v odvisnosti od časa preiti na grafa hitrosti in pospeška v    odvisnosti od časa,
 
             
          -     pojasniti, da je vzrok za nihanje sila, ki vleče nihalo proti ravnovesni legi,
 
             
          -     definirati energijo nihanja in opisati energijske pretvorbe pri nihanju nihala na vijačno vzmet in pri nitnem nihalu,
 
             
          - narisati graf spreminjanja    energije v odvisnosti od časa za nihanje vzmetnega in nitnega nihala,
 
             
          - grafično prikazati časovno spreminjanje hitrosti in pospeška pri sinusnem nihanju in iz grafov    časovnega poteka hitrosti in pospeška določiti amplitudo hitrosti in pospeška,
 
             
          - zapisati in uporabiti zveze med amplitudami odmika, hitrosti in pospeška,
 
             
          - z enačbo zapisati in uporabiti enačbe za s(t),    v(t) in a(t) pri sinusnem nihanju,
 
             
          - uporabiti enačbe za lastni nihajni    čas nihala na vijačno vzmet in težnega nihala,
 
             
          - opisati razloge za dušeno    nihanje in grafično prikazati časovni    potek odmika pri dušenem nihanju,
 
             
          - opisati vsiljeno nihanje, pojasniti pojav resonance, navesti nekaj primerov in skicirati resonančno krivuljo,
 
             
          - pojasniti pojem motnje, hitrost    motnje, opisati longitudinalno in    transverzalno valovanje in našteti primere obeh vrst valovanj,
 
             
          - grafično prikazati trenutno sliko potujočega sinusnega valovanja in na njej določiti  amplitudo in    valovno dolžino,
 
             
          - pojasniti pojme    hrib, dol, zgoščina, razredčina, 
 
             
          - povezati c, l in ν,
 
             
          - ob primeru valovanja na vodni gladini  pojasniti pojme valovna črta in žarek,
 
             
          - opisati odboj, lom in uklon    valovanja,
 
             
          - opisati interferenco valovanj    dveh sočasno nihajočih točkastih izvirov,
 
             
          - računsko določiti smeri ojačenih curkov pri interferenci valovanj iz dveh sočasno nihajočih    krožnih izvirov,
 
             
          - opisati polarizacijo valovanja,
 
             
          - pojasniti nastanek in lastnosti stoječega valovanja ter    pojma hrbet in vozel,
 
             
          - z zaporednimi slikami prikazati gibanje delcev snovi pri potujočem in pri stoječem    valovanju.
 
      | 
      
        Eksperimentalne vaje dijakov: 
          težno nihalo, vzmetno nihalo, resonanca.  Merjenje odvisnosti nihajnega časa od    dolžine nihala. Merjenje odvisnosti     nihajnega časa od koeficienta vzmeti nihala. Merjenje odvisnosti    amplitude nihanja od frekvence vzbujanja. 
      Stoječe valovanje –
        stoječe valovanje na vrvici in vzmeti. 
      Uklon in interferenca –
    uklon svetlobe na reži, dveh režah, mrežici.   | 
  
  
      
        5. Zvok in svetloba (17 ur) 
      Dijak zna: 
        
          -  opisati zvok kot longitudinalno    valovanje in navesti hitrost zvoka    v zraku pri sobni temperaturi,
 
           
          - kvalitativno pojasniti Dopplerjev pojav,
 
           
          - uporabiti enačbe za Dopplerjev    pojav za gibajoče zvočilo,
 
           
          - določiti kot pri vrhu Machovega    stožca,
 
           
          - definirati energijski spekter valovanja in ločiti med tonom, zvenom in šumom,
 
           
          - pojasniti lastna nihanja strune in    kvalitativno povezati frekvenco    strune s silo, s katero je struna napeta,
 
           
          - definirati gostoto energijskega toka in navesti spodnjo mejo občutljivosti ušesa in očesa,
 
           
          - definirati glasnost,
 
           
          -  navesti razloge za valovni model    svetlobe,
 
           
          -  navesti in poimenovati spektralna območja elektromagnetnega valovanja,
 
          -                 definirati lomni količnik in zapisati odbojni    ter lomni zakon,
 
           
          -  z lomnim zakonom  pojasniti popolni odboj in navesti primer,
 
           
          -  pojasniti interferenco enobarvne    in bele svetlobe na dveh tankih režah in na uklonski  mrežici,
 
           
          -  narisati potek žarkov pri    preslikavi z lečo, ravnim in ukrivljenim zrcalom,
 
           
          -  pojasniti uporabo lupe, definirati povečavo in jo izračunati,
 
           
          -  pojasniti uporabo uklonske mrežice    za merjenje valovne dolžine svetlobe,
 
           
          -  z enačbami povezati  lege in velikosti predmetov in slik pri    preslikavah z lečami, ravnim in ukrivljenimi zrcali,
 
           
          - pojasniti uporabo leč pri    korekciji vida,
 
           
          - iz moči, ki jo izotropno seva točkasto svetilo, določiti gostoto energijskega toka na    določeni razdalji,
 
             
          -  zapisati in uporabiti zvezo med gostoto svetlobnega toka in osvetljenostjo    ploskve, na katero pada svetloba.
 
      | 
      
        Eksperimentalne vaje dijakov: 
          merjenje hitrosti zvoka pri  
          stoječem valovanju v cevi (piščali) spremenljive    dolžine; ko piščal zazveni, odčitamo dolžino in iz tega podatka določimo    valovno dolžino zvoka. Frekvenco (nihajni čas) poznamo, tj. frekvenca    glasbenih vilic, s katero zbujamo zvočno valovanje v piščali. Hitrost izračunamo    iz enačbe c = λ ν. 
      Lom svetlobe –
        merjenje lomnega količnika stekla, merjenje    goriščne razdalje leče. 
    Preslikave z lečami in zrcali: merjenje goriščne    razdalje leče. Lupa. Realna in navidezna slika. Povečava pri preslikavi.   | 
  
  
      
        6. Atom (12 ur) 
      Dijak zna: 
        
          -  povedati, iz česa je atom    sestavljen, navesti naboj in maso    elektronov in atomskega jedra z uporabo periodnega sistema elementov,
 
           
          - opisati fotoefekt na cinkovi    ploščici in v fotocelici ter poskus kvalitativno pojasniti z delčno naravo svetlobe,
 
           
          - pri fotoefektu uporabiti zvezo med Wf, Ai in Wk,
 
           
          - izračunati največjo kinetično energijo izbitih elektronov pri fotoefektu,
 
           
          - pojasniti delovanje rentgenske    cevi,
 
           
          - povezati energijo elektrona in    energijo fotona, ki se v rentgenski cevi izseva iz anode,
 
           
          - skicirati in pojasniti diskretni in zvezni del spektra rentgenske svetlobe,
 
           
          - zapisati in uporabiti enačbo za kratkovalovno mejo zavornega spektra    rentgenske svetlobe,
 
           
          - kvalitativno pojasniti nastanek črtastih emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih,
 
           
          - opisati lestvico energijskih    stanj atoma,
 
             
          - zapisati frekvence izsevane in    absorbirane svetlobe pri prehodih med diskretnimi stacionarnimi energijskimi    stanji.
 
      | 
      
        Eksperimentalne vaje dijakov: 
    fotoefekt  –    merjenje zaporne napetosti in določanje Planckove konstante.  | 
  
  
      
        7. Atomsko jedro (15 ur) 
      Dijak zna: 
        
          - definirati masno število in vrstno število ter opisati nukleon in izotop,
 
          -  kvalitativno z energijskega stališča pojasniti masni defekt,
 
           
          - opisati razpade alfa, beta in    gama in ob periodnem sistemu elementov napovedati, kaj pri njih nastane,
 
           
          - kvalitativno opisati jedrsko cepitev, zlivanje jeder in delovanje jedrskega reaktorja,
 
           
          - pojasniti vezavno energijo in jo    povezati z masnim defektom,
 
           
          - opisati poskus, s katerim lahko    ugotovimo vrsto razpada radioaktivnega vzorca,
 
           
          - navesti osnovne podatke za  p11   in n1o,
 
           
          - opisati delovanje plinske    ionizacijske celice,
 
           
          - uporabiti enačbo za radioaktivni    razpad in aktivnost, pojasniti pomen razpolovnega časa in razpadne konstante,
 
           
          - zapisati oziroma dopolniti dano jedrsko reakcijo z    uporabo periodnega sistema elementov,
 
             
          -  uporabiti ohranitvene zakone pri    jedrskih reakcijah in izračunati reakcijsko energijo.
 
        | 
      
        Eksperimentalne vaje dijakov: 
    radioaktivnost – absorpcija žarkov v snovi.  | 
  
  
      
        8. Vesolje (9 ur) 
      Dijak zna: 
        
          -  opisati naš sončni sistem,    njegovo lego in velikost v galaksiji,
 
           
          - opisati procese, ki potekajo v    Soncu,
 
           
          - opisati življenje zvezd, galaksij    in vesolja,
 
           
          -     izračunati maso Sonca in temperaturo površine Sonca iz podatkov, dobljenih z    astronomskimi opazovanji,
 
           
          - opisati vidni del spektra Sončevega    sevanja, ga povezati s sevanjem    črnega telesa in pojasniti obstoj    in pomen absorpcijskih spektralnih črt,
 
             
          -  opisati zvezo med barvo zvezd in    njihovo temperaturo (Wienov zakon).
 
      | 
      
    V primeru posebnih astronomskih dogodkov (mrki,    sončne pege itd.) organizirati opazovanja.  | 
  
5. Odnosni cilji
Pouk fizike dijakom omogoča, da razumejo vpliv, ki ga imajo odkritja v fiziki na  razvoj tehnologije in na splošne predstave o materialnem svetu. Spoznajo  fizikalne zakonitosti delovanja strojev in naprav, s katerimi se srečujejo v  vsakdanjem življenju. 
Pouk fizike postavlja v ospredje višje miselne  procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju sedanjosti, spodbuja dijake k  raziskovanju in razlaganju pojavov v okolju in jim daje priložnost, da  pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališča, zavzetost in spretnosti,  potrebne za varovanje in izboljšanje okolja.
Dijaki si  pridobivajo odgovoren odnos do celotne narave in spoznanje o soodvisnosti  posameznika in družbe z naravo ter zavedanje o soodgovornosti za obstoj  življenja na Zemlji.
6. Minimalni standardi
Minimalni standard razumemo kot opis znanja,  potrebnega za zadostno oceno.
Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo večino  spodaj navedenih minimalnih standardov:
Poglavje  Temperatura 
Dijak naj:
  -  kvalitativno pojasni pojem idealnega plina,
     
  - razloži definicijo Celzijeve temperaturne lestvice  s kapljevinskim termometrom,
     
  - pozna zveze med p, V in T za idealni plin,
     
  - pojasni smisel vpeljave Kelvinove skale,
     
  - pretvarja K v °C in obratno,
    
  -  navede primere, pri katerih je treba upoštevati  temperaturno raztezanje,
    
  -  kvalitativno opiše delovanje termometrov  (bimetalni, uporovni, kapljevinski).
 
Poglavje  Delo, energija in toplota 
Dijak naj:
  -  pozna pojem toplote,
     
  - pozna definicijo specifične toplote,
     
  - pojasni energijski zakon (ΔW =  A +Q),
    
  -  loči različne fazne prehode,
     
  - zna definirati specifično talilno in izparilno  toploto,
     
  - ve, da se med faznim prehodom temperatura ne  spreminja,
    
  -  našteje načine prenašanja toplote in navede primere  iz vsakdanjega življenja,
     
  - pozna pomen toplotne prevodnosti,
    
  -  zna našteti nekaj dobrih prevodnikov in  izolatorjev.
 
Poglavje  Nihanje in valovanje 
Dijak naj:
  - izračuna nihajni čas iz frekvence in obratno ter  definira amplitudo, frekvenco, nihajni čas, en nihaj in ravnovesno ter skrajno  lego,
     
  - iz grafa odmik v odvisnosti od časa prebere nihajni  čas in amplitudo,
     
  - iz grafa v(t) in a(t) prebere največjo hitrost,  največji pospešek, čase, ko sta hitrost in pospešek enaka nič,
    
  -  pojasni pojme: motnja, hitrost valovanja, valovna  dolžina, frekvenca, hrib, dol, zgoščina, razredčina,
    
  -  pojasni razlike med transverzalnim in  longitudinalnim valovanjem,
     
  - zapiše in zna uporabiti enačbo c =  λ ν, 
     
  - zna ponazoriti krožno in ravno valovanje z  valovnimi črtami in žarki,
    
  -  zna opisati odboj valovanja na ravni površini.
 
Poglavje Zvok  in svetloba 
Dijak naj:
  -  pojasni, da je zvok longitudinalno valovanje, 
     
  - zna opisati razlike med vrstami zvoka – ton, zven,  šum, 
    
  -  definira lomni količnik,
     
  - pozna vrste zrcal in leč,
    
  -  razvrsti zrcala in leče na zbiralne in razpršilne,
    
  -  razlikuje med navidezno in realno sliko,
    
  -  našteje EM-valovanja in pozna razlike oz. lastnosti  IR, vidne in UV-svetlobe,
    
  -  našteje barve vidnega dela spektra,
    
  -  pojasni delovanje optične prizme pri razklonu bele  svetlobe.
 
Poglavje Atom 
Dijak naj:
  -  ve, iz česa je zgrajen atom. S pomočjo periodnega  sistema elementov navede število elektronov v atomu in sestavo atomskega jedra,
    
  -  ve kaj so izotopi,
    
  -  kvalitativno pojasni fotoefekt na cinkovi plošči,
    
  -  pojasni delovanje rentgenske cevi,
    
  -  poveže energijo elektronov in energijo fotonov,  dobljenih z rentgensko cevjo,
   
Poglavje  Atomsko jedro 
Dijak naj:
  - definira masno število in vrstno število in pojasni  pojma nukleon in izotop,
    
  -  kvalitativno pojasni masni defekt,
    
  -  opiše razpade alfa, beta in gama,
 
  - kvalitativno opiše jedrsko cepitev, zlivanje jeder  in delovanje jedrskega reaktorja,
    - navede osnovne lastnosti protona in nevtrona. 
Poglavje  Vesolje 
Dijak naj:
  -  opiše sončni sistem,
     
  - opiše gibanje Zemlje okoli Sonca,
     
  - pojasni menjavanje letnih časov,
     
  - ve, da poteka v Soncu zlivanje jeder, pri čemer se  sprošča energija,
 
  -  pojasni  različne barve zvezd.
 
7. Didaktična priporočila 
S katalogom so določeni cilji, ki naj jih učitelj  realizira pri pouku fizike. Vrstni red obravnave snovi je priporočen, vendar ni  obvezujoč. Tudi število ur, namenjenih za posamezna poglavja, naj učitelj vzame  kot orientacijsko. 
Glede na to, da nekaterih standardnih poglavij fizike  ni v tem katalogu, saj se snov teh poglavij obravnava v okviru strokovnih  premetov, je zaradi učinkovitosti pouka potrebno sodelovanje in usklajevanje  med učitelji pri načrtovanju pouka.
Za fiziko, kot temeljno naravoslovno znanost, so  pomembni fizikalni eksperimenti, ki naj jih učitelj ustrezno vključuje v pouk. V  okviru možnosti, ki jih omogoča opremljenost šole z eksperimentalno opremo naj  izvaja  tako demonstracijske poskuse kot  tudi eksperimentalne vaje dijakov. 
Pouk fizike naj učitelj izboljša in popestri z  uporabo računalniške tehnologije. Razvoj na tem področju je danes še vedno  razmeroma hiter in na tem mestu ni smiselno omenjati konkretnih računalniških  programov. Zagotovo pa lahko omenimo svetovni splet kot čedalje obsežnejši vir  informacij in didaktičnih gradiv. Seveda pa bo vedno nekaj računalniških  programov in gradiv, ki bodo strokovno ali didaktično oporečna. Učitelji naj  izberejo ustrezna gradiva in na ta problem opozorijo tudi dijake. Še vedno  velja upoštevati opozorilo, da naj računalniška simulacija, pa če je še tako  dobra, ne nadomesti pravega eksperimenta. V večini primerov bo služila kot njegovo  dopolnilo.
Uporaba  računalniških vmesnikov v fizikalnem eksperimentu je pri pouku zaželena, saj  omogoča pomemben dvig nivoja eksperimentiranja in nudi dijakom vpogled v  sodobne tehnološke pristope in metode raziskovanja v naravoslovju.
8. Izvedbeni standardi in normativi
Pri  pouku fizike je potreben strokovni sodelavec – laborant,  ki sodeluje pri pripravljanju demonstracijskih poskusov in eksperimentalnih  vaj, vzdržuje opremo, učila in nabavlja material. Laborant sodeluje pri izvedbi  eksperimentalnih vaj, pri katerih pomaga skrbeti za varnost in laboratorijski  red.
Priporočila za   prostore in opremo so na spletni strani Zavoda RS za šolstvo http://www.zrss.si/    Dejavnosti  >  Izobraževalna in informacijska tehnologija > Učila > Priporočena  učila za srednje šole > Fizika.
9. Ocenjevanje
Znanje lahko učitelj preverja in ocenjuje na  naslednje načine: ustno, pisno, ocenjevanje eksperimentalnega dela in  ocenjevanje seminarskih nalog, če jih učitelj vključuje v pouk. Za dosego  pozitivne ocene naj bo v oporo seznam minimalnih standardov, ki so del tega  kataloga. Po teh standardih je za pozitivno oceno v večini primerov dovolj  kvalitativno poznavanje obravnavanih fizikalnih pojavov. Pri tem naj učitelj  upošteva priporočilo, da lahko dijak dobi pozitivno oceno tudi v primeru, ko  katerega od minimalnih standardov dijak ne doseže, doseže pa nekatere druge  standarde znanja.