SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA

KATALOG ZNANJA

ZGODOVINA

68 ur

Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 92. seji dne 22.6. 2006

VSEBINA

1. Uvod (filozofija predmeta)

2. Udejanjanje kompetenc pri predmetu

3. Usmerjevalni / splošni cilji predmeta

4. Odnosni cilji, vezani na posamezne učne/tematske sklope

5. Minimalni standardi

6. Didaktična priporočila

7. Ocenjevanje

1. Uvod (filozofija predmeta)

Zgodovina v srednjem tehniškem izobraževanju ima danes ob splošno izobraževalnem pomenu tudi namen prikazati dijakom, kako se je v preteklosti razvijala tudi njihova poklicna orientacija. Tako je novi katalog znanj ob splošnih kulturno-civilizacijskih vsebinah obogaten z gospodarsko-socialnimi temami in razvojem, spreminjanjem poklicev. S tem pridobi predmet še pomembno motivacijsko vlogo za dijake, ki se šolajo za različne izbrane stroke.

Predmet dijakom na eni strani širi zgodovinsko, časovno in prostorsko predstavo o preteklosti, na drugi pa jih vodi k spoznanjem s samostojnim delom ob slikah, izbranih odlomkih iz virov in literature, odlomkih iz filmov, glasbe. S tem dijaki presegajo zgolj razumsko dimenzijo preteklega časa, ker jih pri spoznavanju preteklosti spremljajo tudi druge oblike zaznavanja časa, prostora in ljudi.

Nov katalog znanj pomeni tudi usmeritev predmeta k stroki, bodočemu poklicu, dogajanju v njem, razvoju od začetkov do današnjega dne. S tem uresničuje idejo, da mora biti tudi zgodovina približana potrebam časa in izobraževanja za tehnične poklice.

Zgradba kataloga
Izbor vsebin je strukturiran v dva modularna dela, A in B. Prvi del (A) je obvezen. Vsebuje pomembna znanja iz slovenske in tudi obče zgodovine od 19. do konca 20. stoletja v to pa jih pripelje tudi smiselni uvod. Izbrane teme iz 19. in 20. stoletja predstavljajo najpomembnejše dogajanje, ko se je slovenski narod izoblikoval v zrelo narodno in politično telo.
Teme iz obče zgodovine so predstavljene pretežno v izbirnem delu (B), izbrane so tako, da dijaki obnovijo in utrdijo znanja, ki so pomembna za razumevanje zgodovinskega razvoja kronološko in po posameznih segmentih (tematski sklopi). Pri tem se izbor tem opira na kulturno in politično dediščino antičnega sveta in njenimi izrazi v sodobnem svetu. Npr. katalog navezuje vlogo pisav, izum tiska do današnjih dni: sodobno tiskarstvo, mediji, vpliv na življenje, delo in zasebnost.

Izbirni B del ponuja širše možnosti, ki jih izbirajo po interesu dijaki skupaj s svojimi učitelji. Prav ta element naj bi pomenil poglabljanje znanja pri dijakih, motivacijo za spoznavanje preteklosti in razširil možnosti za pestrejše oblike in metode dela pri pouku. Z zmanjšanjem vsebin in z večjo možnostjo izbire tematskih sklopov, ki bodo naravnani na poklic in interese dijaka, bo možno zgodovino v srednjih tehniških šolah resnično približati zanimanju dijakov iz sodobnega sveta, v katerem živimo.

Izbor tem iz B dela, ki se lahko izvajajo, če se šola odloči povečati fond ur zgodovine v okviru modifikacije predmetnika (19. sklep 89. seje Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 21.1.2006), mora biti opredeljen v dokumentu Izvedbeni kurikulum.

2. Udejanjanje kompetenc pri predmetu

Zgodovina kot temeljni družboslovno humanistični splošno izobraževalni predmet skozi cilje in dejavnosti dijakov uresničuje kompetence splošnega izobraževanja na različnih nivojih:

Sporazumevalna zmožnost v materinem in tujem jeziku
Učenje učenja
Medkulturna kompetenca
Estetska
Raziskovanje družbenih in naravnih pojavov in procesov
Socialna
Informacijska pismenost
Podjetnost

Ožje lahko kompetenco, ki je temeljna za predmet zgodovina, opredelimo takole:

raziskovanje in razumevanje različnih družbenih dogajanj v preteklosti in sedanjosti
opis in analiza družbenih pojavov in zakonitosti v preteklosti in danes
razumevanje značilnosti različnih družboslovnih (in humanističnih) znanosti kot obliko človeškega zavedanja in delovanja
zavedanje, kako družboslovne znanosti sooblikujejo naše kulturno, duhovno in materialno okolje
krepitev nacionalne in evropske identitete posameznika in naroda kot celote
zavedanje posameznikove in narodove različnosti (medkulturnost) kot posledice različnih prostorskih, zgodovinskih in socioloških dejavnikov

3. Usmerjevalni / splošni cilji predmeta

Dijaki:

spoznavajo korenine sedanje podobe Slovenije, Evropske zveze in sveta
usposobijo se za razumevanje in vrednotenje slovenske kulturne dediščine in si s tem razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti;
razvijajo odnos do temeljnih humanističnih načel, človekovih svoboščin in demokratične družbene ureditve
usvojijo znanje o najpomembnejših dogajanjih, pojavih in procesih iz nacionalne in obče zgodovine;
razvijajo spretnosti in veščine za razumevanje preteklosti in sodobnosti;
razvijajo znanje o gospodarskem, poklicnem in socialnem življenju v preteklosti in danes;
usvojijo spoznanja o razvoju tehnike in tehnologije ter njunem vplivu na vsakdanje življenje;
usposobijo se za uporabo odlomkov iz virov, literature, glasbe, slik za razlago zgodovinskega dogajanja;
razvijajo kritičen odnos do odlomkov iz virov, literature, glasbe, slik za razlago zgodovinskega dogajanja;
razvijajo veščine in spretnosti uporabe zgodovinskih zemljevidov;
pri delu z viri in drugim gradivom razvijajo kritičen odnos do medijskih informacij;
razvijajo veščine, potrebne pri sodelovalnem učenju
pri obravnavanju tem iz sodobnega sveta in Evrope se zavedajo pripadnosti k evropski identiteti.

A – OBVEZNI DEL: Razvoj slovenske nacionalne identitete in pot do slovenske države v 19. in 20. stoletju

Obseg: 70 ur

Učni cilji (povezava vsebine in procesov, taksonomske opredelitve vsebin ter spretnosti in veščine) in priporočene dejavnosti

Učni cilji	Primeri dejavnosti za pouk in priporočila
1. Slovenski prostor in Slovenci v obdobju do 18. stoletja (uvod)
spozna osnovne značilnosti poselitve slovenskega prostora v prazgodovini in dediščino ilirsko keltske dobe (do prihoda Rimljanov) razloži najpomembnejše pridobitve, ki jih v naše kraje prinesejo Rimljani spozna osnovne poteze širjenja krščanstva na slovenskem prostoru v času Rimljanov pojasni poselitev Slovencev na našem ozemlju in razume nastanek prvih državnih tvorb in povezav pojasni vzroke za izgubo slovenske samostojnosti in vključitev v frankovsko državo pojasni temeljne značilnosti fevdalizma razloži vzroke za nastanek slovenskih dežel v srednjem veku in razume, zakaj je bil njihov razvoj različen opiše osnovne poteze življenja Slovencev v času turških vpadov in kmečkih uporov pozna pomen prve tiskane knjige v času reformacije za Slovence pojasni osnovne značilnosti reform Marije Terezije in Jožefa II. za slovenski prostor	Ob zemljevidu poišče najpomembnejša najdišča iz prazgodovinske dobe (npr: Divje babe - piščal, Vače – situla), imena rek, ki izvirajo iz tega obdobja Na zemljevidu pokaže cestno omrežje, najpomembnejše naselbine in vplive Rimljanov na gospodarsko in kulturno življenje Po literaturi poišče ostanke starokrščanskih cerkva in na internetu pridobi podatke o antičnem Ogleju Na zgodovinskem zemljevidu pokaže upravno razdelitev slovenskega prostora po letu 828 (grofije) na podlagi skice fevdalne piramide razloži temeljne razlike med družbenimi razredi Prebere odlomek iz knjige »Turki so v deželi že« in sklepa o stiskah ljudi tega časa V knjižnici poišče dela prvih slovenskih piscev (npr.:Primož Trubar) Na internetu poišče pojem »kataster« in ga razloži
2. Slovenci v času razsvetljenstva in narodnega prebujenja v Habsburški monarhiji od druge polovice 18. stoletja do leta 1848
Ob zemljevidu spozna kakšna je bila Evropa v drugi polovici 18. stoletja in kakšen je položaj Slovencev v evropskem merilu pojasni značilnosti slovenskega narodnega prebujenja v 18. stoletju (Pohlin, Zois, Linhart, Vodnik) Ob zemljevidu pojasni življenje na Slovenskem v času Ilirskih provinc opredeli težnje Dunajskega kongresa po restavriranju fevdalnega reda v Evropi in ob zemljevidu razbere večje ozemeljske spremembe pozna nova razmerja sil in političnih zavezništev v evropskem prostoru razume pojem »sveta aliansa« in zna opisati pomen kongresa v Ljubljani 1821 opiše, kako so ljudje na slovenskem ozemlju doživljali Metternichovo obdobje in pozna pojem cenzura razlikuje življenje v mestu in na vasi ter spoznava značilnosti gospodarskega razvoja in sprememb v prometu /železnica/ primerja poglede Bleiweisovega in Prešernovega kroga na aktualne dogodke v tedanji družbi ovrednoti pomen Kmetijskih in rokodelskih novic ter Prešernovih Poezij za Slovence	Ob zemljevidu primerja tedanjo politično sliko Evrope z današnjo Prebere in razmišlja o sporočilu Vodnikove pesmi »Dramilo« Ogleda si panjsko končnico »kmet ziblje Francoza« in jo pojasni ob zemljevidu primerja politično sliko Evrope druge polovice 18. stoletja in prve polovice 19. stoletja ob uporabi literature opisuje lokalne zanimivosti, ki se navezujejo na kongres 1821 v SSKJ poišče razlago za pojma cenzura in absolutizem ob različnih virih primerja, kakšno je bilo življenje Slovencev v prvi polovici 19. stoletja prebere odlomek iz Novic in iz Poezij ter primerja jezik in navade ljudi tega časa z današnjimi Prebere pesem o Železni cesti in jo razloži
3. Slovenci v letu 1848 in nacionalni program »Zedinjena Slovenija«
zna pojasniti vzroke za izbruh revolucij po Evropi leta 1848 pojasni, kako se je revolucionarno vrenje širilo po habsburški monarhiji razume, zakaj so kmetje izkoristili revolucionarno vrenje in zahtevali zemljiško odvezo zna pojasniti, kako se je življenje kmeta po zemljiški odvezi spremenilo razume pomen programa »Zedinjena Slovenija«(Združena Slovenija) in ga aktualizira z današnjega vidika spoznava vzroke, ki pripeljejo do propada revolucij 1848 v Evropi ter oceni dediščino revolucij za Slovence	ob zemljevidu pokaže na razsežnosti revolucij 1848 prebere vir o napadu na ižanski grad in ga komentira ob prebiranju vira ugotavlja vzroke in posledice kmečkega nezadovoljstva s fevdalnim sistemom prebere točke iz Majarjevega programa »Zedinjena Slovenija« in jih razloži ob zemljevidu primerja slovenske dežele leta 1848 in ugotavlja, do kakšne mere smo v 20. stoletju Slovenci uresničili nacionalni program
4. Slovenci v drugi polovici 19. in na prehodu v 20. stoletje
Spozna širšo sliko Evrope sredi 19. stoletja in opiše njene značilnosti (industrializacija, razvoj železnic) primerja življenje in politične svoboščine v času Bachovega absolutizma s tistim v Metternichovem času spoznava gospodarske razmere v slovenskih deželah v drugi polovici 19. stoletja (kmetijstvo, industrializacija, promet, železnica Dunaj - Trst) razume krizo, ki jo povzroči propad prevozništva in proletarizacijo podeželja se seznani z najpomembnejšimi vzroki za izseljevanje Slovencev v tujino (ZDA, Egipt) spozna vlogo Antona Martina Slomška in Mohorjeve družbe ter Slovenske Matice za slovensko nacionalno zavest in razvoj znanosti spoznava dvig slovenske nacionalne zavesti s pojavom čitalnic in taborov spozna, kakšni so bili slovenski nacionalni simboli v času okoli leta 1870 in jih primerja z današnjimi se seznani z volilnimi sistemi v habsburški monarhiji v drugi polovici 19. stoletja spozna največje slovenske politične stranke in njihove usmeritve razume vlogo in pomen Franca Jožefa, avstrijskega cesarja in ogrskega kralja ter spozna pomen dualizma za Slovence razloži pomen uveljavljanja slovenščine v šole in njen različni položaj v slovenskih deželah ovrednoti uveljavljanje slovenščine v znanosti in kulturi in pozna dela najvidnejših slovenskih pisateljev, slikarjev, umetnikov in znanstvenikov te dobe razume politične in ideološke razlike med Slovenci konec 19. stoletja obravnava odnose med Slovenci in Nemci ter rast mednacionalnih napetosti konec 19. stoletja pozna zanimanje Slovencev za sodelovanje z drugimi južnoslovanskimi narodi od okupacije Bosne in Hercegovine do Balkanskih vojn primerja zamisli o reševanju narodnega vprašanja po programu trializma, idejah preporodovcev in Ivana Cankarja razume stališča slovenskih politikov in ljudi do skupnega povezovanja južnoslovanskih narodov	ob slikovnem gradivu primerja stanje v slovenskih deželah v drugi polovici 19. stoletja s tistim danes ob ogledu dokumentarnega filmskega gradiva o izseljenstvu sklepa o vzrokih in posledicah le-tega za Slovence razmišlja o pomenu knjige v družini za duhovno in kulturno ozaveščanje prebere in primerja opise čitalnic in taborov uporablja slike in literaturo in opisuje slovenske nacionalne simbole okoli leta 1870 opisuje posledice oziroma pomen dualizma za Slovence na podlagi odlomkov iz znanih del slovenskih pisateljev, slikarjev in znanstvenikov opisuje življenje Slovencev v tem času na podlagi prebranih govorov Ivana Cankarja sklepa o njegovem odnosu do južno-slovanskih narodov primerja noše različnih jugoslovanskih narodov in sklepa o kulturnih razlikah
5. Prva svetovna vojna in Slovenci
razlikuje vzroke in povod za prvo svetovno vojno ter glavne akterje /centralne sile, antanta/ zna opisati značilnosti pozicijske vojne in frontnega bojevanja oceni položaj Slovencev pred začetkom prve svetovne vojne pozna glavne točke londonskega sporazuma iz leta 1915 in sklepa o usodnih posledicah tega dokumenta za Slovence primerja življenje vojaka na soški fronti z življenjem civilista v zaledju pozna osnovne poteze gibanj, ki želijo konec vojne in mir /deklaracijsko gibanje/ ter pozna majniško deklaracijo opiše, kako se je odvijal »čudež pri Kobaridu« in kako se je končala vojna na naših tleh pozna osnovne poteze dogajanja na evropskih bojiščih ter odmeve oktobrske revolucije pri nas ovrednoti pomen upora slovenskih vojakov ob koncu vojne /Judenburg/ spozna, kakšne možnosti smo imeli Slovenci pri vključevanju v nove državne skupnosti po prvi svetovni vojni analizira visoko število žrtev prve svetovne vojne in posledice za Slovence in Evropo	primerja zemljevid Evrope in sveta 1848 in 1914 ter ugotavlja razlike ob zemljevidu opisuje glavne frontne črte na evropskih bojiščih uporablja vire in literaturo, kjer prebere temeljna določila londonskega sporazuma prebere izbrani odlomek iz literature (Hemingway, Remarque) in se vživi v vlogo navadnega vojaka na fronti prebere osnovne zahteve deklaracijskega gibanja in ob slikovnem gradivu ugotavlja množičnost in udeležbo na spletnih straneh poišče muzej soške fronte in si ogleda vsebino prebere poslovilno pismo judenburškega vojaka in ugotavlja vzroke za njegovo obsodbo in usmrtitev primerja programe jugoslovanskega kluba in jugoslovanskega odbora uporablja statistične podatke
6. Slovenci v prvi jugoslovanski državi
Ob zemljevidu primerja politično sliko Evrope pred in po prvi svetovni vojni (nastanek novih držav) razume razloge za izstop Slovencev iz Avstro-Ogrske in nastanek Države SHS spozna naloge in delovanje narodne vlade Slovenije 1918 navede glavne zgodovinske, kulturno civilizacijske, verske, gospodarske in jezikovne razlike v nastali državi pozna vojaška in politična prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj ter ovrednoti vlogo Rudolfa Maistra pri tem dogajanju sklepa o vzrokih za odločitve prebivalstva na plebiscitu razume vzroke in posledice koroškega plebiscita za izgubo južne Koroške ovrednoti pomen priključitve Prekmurja h kraljevini SHS interpretira statistične podatke o narodni sestavi prebivalstva, pojasni položaj Slovencev v kraljevini SHS po vidovdanski ustavi in sklepa o izvorih konfliktov med južnoslovanskimi »narodi« pozna temeljne usmeritve strank (katoliška, liberalna, marksistična) na slovenskem ozemlju v času parlamentarnega življenja kraljevine SHS ter njihov odnos do vlade v Beogradu opiše strankarsko in politično življenje v kraljevini SHS v dvajsetih letih in razume zakaj je prišlo do uvedbe diktature ob slikovnem gradivu in odlomkih iz virov spoznava življenje Slovencev v 20. in 30. letih ob odlomkih besedil spoznava probleme in življenjske razmere posameznih socialnih slojev, zlasti še v času velike gospodarske krize na podlagi virov spoznava krizo demokracije in gospodarsko krizo ter posledično diktaturo in totalitarizem primerja strankarsko in politično življenje Slovencev v 20. letih s tistim v 30. tih letih zlasti v odnosu na novo politično situacijo v Evropi (fašizem, nacizem, komunizem) razume, zakaj prinašajo totalitarizmi veliko nevarnost za vse ljudi razloži pomen nastanka novih kulturnih in šolskih ustanov (Univerza, SAZU, razširjena mreža gimnazij) za slovenski narodni razvoj in ovrednoti dosežke slovenske znanosti in umetnosti med obema vojnama opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem našteje in po pomembnosti razvrsti različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti	Primerja politično sliko Evrope pred in po prvi svetovni vojni ob zemljevidu primerja Državo SHS in Kraljevino SHS ter spoznava razlike med njima uporablja vire in primerja razlike v veroizpovedi, pisavi, kulturi in odnosu do vrednot med različnimi jugoslovanskimi narodi uporablja pisno in slikovno gradivo o Maistru primerja avstrijsko in jugoslovansko propagando ob plebiscitu komentira in primerja predvolilne plakate ob plebiscitu preuči statistične podatke o prebivalstvu kraljevine Jugoslavije primerja in pojasni pojme: demokracija, ustava, volitve uporablja in analizira odlomke iz virom in časopisov takratnega časa ob karikaturah Hinka Smrekarja pojasnjuje odnose med glavnimi narodi v kraljevini SHS ob slikovnem in filmskem gradivu iz tega časa opisuje vsakdanjik ljudi uporablja pričevanja o pojavu fašističnih in nacističnih idej v kraljevini Jugoslaviji uporablja podatke o najpomembnejših kulturnih in znanstvenih dosežkih Slovencev med vojnama na podlagi pisnih in slikovnih gradiv primerja življenje Slovencev v različnih državah
7. Druga svetovna vojna in Slovenci
pojasni vzroke za izbruh 2. svetovne vojne in razvrsti evropske države med tiste, ki pripadajo trojnemu paktu in tiste, ki pripadajo protifašistični koaliciji našteje in po pomembnosti razvrsti najpomembnejše dogodke od začetka druge svetovne vojne do napada na Jugoslavijo aprila 1941 opiše razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje in primerja okupacijske sisteme ter pritiske na Slovence na podlagi virov sklepa o različnih okupacijskih sistemih na slovenskem ozemlju ob odlomkih besedil in virov analizira stališča političnih strank in posameznika do okupatorja ( Osvobodilna fronta, Slovenska Zaveza) pozna žarišča vstaje in začetek odporniškega gibanja v Sloveniji ugotovi razlike med slovenskimi pokrajinami glede razširjenosti odpora proti okupatorju in skuša najti razloge zanje razmisli in spozna, kako je vojna spremenila življenja posameznikov (pomanjkanje, strah, žrtve, talci, materialna škoda, prisilno preseljevanje, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, stiske vasi in posameznika zaradi različnih vojska, teror in taborišča, usodne odločitve posameznika) primerja pomembnejše dogodke med drugo svetovno vojno pri nas, v Evropi in svetu poimenuje glavna bojišča in prelomnice v drugi svetovni vojni pozna razvoj odporniškega gibanja (dolomitska izjava) in razvoj njegovih povezav z zavezniki primerja in opiše medsebojni odnos vojaških formacij na ozemlju Slovenije in pozna vzroke za medsebojne spopade razume vzroke za visoko število žrtev med drugo svetovno vojno pri Slovencih Primerja, kako se je zaključila druga svetovna vojna v Evropi in na slovenskem ozemlju (železna zavesa, hladna vojna)	ob zemljevidu opisuje najpomembnejša bojišča druge svetovne vojne ob zemljevidu opisuje razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje samostojno poišče in uporablja vire in literaturo primerja različne programe strank in njihov odnos do okupatorja uporablja zemljevid pojasni pojma narodno osvobodilni boj (NOB) in revolucija uporablja razpoložljivo pisno in slikovno gradivo uporablja zemljevid in locira najpomembnejša bojišča uporablja slikovno gradivo in pisne vire ob katerih spozna pojme: protirevolucija, državljanska vojna, kolaboracija
8. Slovenci in Evropa v prvem desetletju po drugi svetovni vojni
primerja odnos zmagovalcev do poražencev pri nas in v nekaterih drugih evropskih državah pozna problematiko slovenske zahodne meje in problem razmejitve sklepa o posledicah razmejitve na zahodu slovenskega ozemlja razume, zakaj v danih mednarodnih okoliščinah nastane Svobodno Tržaško ozemlje (STO) našteje in razvrsti po pomembnosti prioritete slovenske vlade ter razume odnos med republiko in federacijo razume pojem nacionalizacija in ga zna obrazložiti na primerih prizadetih slojev prebivalstva utemelji, zakaj je nacionalizacija ene dele prebivalstva prizadela, druge pa nagradila opiše razlike v družbenem sistemu pred drugo vojno in prva leta po vojni v Sloveniji pozna pritiske totalitarnega režima na drugače misleče in na opozicijo (politični sodni procesi) na podlagi različnih virov sklepa o odvisnosti sodišč od tedanje oblasti razume razloge za trdno vpetost nove slovenske oblasti v jugoslovanski politični prostor spozna življenje ljudi prva leta po vojni (obnova, pomanjkanje, politični pritiski) primerja razvoj Slovenije z drugimi jugoslovanskimi republikami	poišče informacije o razlogih za dolgo časa zamolčano zgodovino (povojna grobišča) ob zemljevidu primerja različne razmejitvene črte na naši zahodni meji primerja delovanje slovenske vlade iz leta 1918 in slovenske vlade iz leta 1945 v SSKJ poišče razlago pojma nacionalizacija uporablja ustrezne vire in literaturo uporablja vire, literaturo, internet uporablja odlomke iz dokumentarnih filmov, pričevanja starih staršev Ogleda si film »Vesna« in sklepa o življenju mladih tistega časa uporablja statistične podatke
9. Slovenija, najrazvitejša jugoslovanska republika
spozna vzroke za hiter gospodarski razvoj Slovenije od konca 50-tih let dalje primerja razlike v družbenem in gospodarskem razvoju s tistim z začetka 50-tih let razume gospodarske in družbene prioritete ter razmere v razvoju Slovenije do leta 1980 spoznava življenje v sedemdesetih in ga primerja z današnjim spoznava značilnosti enopartijskega sistema iz sedemdesetih let ga primerja z demokratičnim spozna položaj verskih skupnosti (Cerkev) v Sloveniji in odnos oblasti do vernih in drugače mislečih opiše najpomembnejše kulturne in športne dosežke Slovencev v tem času in njihove nosilce sklepa o vzornikih tedanje generacije	preko razgovora s starimi starši sklepa o uvajanju novih proizvodov in spremembah življenja (avto, električni štedilnik, hladilnik, pralni stroj…) uporablja časopisne članke in pričevanja starih staršev in staršev uporablja časopisne članke in pričevanja starih staršev in staršev vpraša stare starše, kakšne so bile volitve v tistem času uporablja internet in poišče podatke o kulturnih in športnih dosežkih uporablja slikovno gradivo, intervjuva starše in stare starše
10. Jugoslovanska kriza in slovenska pot v samostojnost
spozna politično situacijo v svetu v začetku 80-tih let (blokovska delitev, naftna in dolžniška kriza…) primerja krizo v Jugoslaviji v začetku 80 – let z vzroki, ki so slabili jugoslovansko državo že vse od nastanka dalje (Titova smrt, medrepubliška in mednacionalna trenja) spozna življenje mladih v času jugoslovanske krize razume, zakaj so se v Sloveniji konec 80 – let vse bolj krepile sile, ki zahtevajo demokratizacijo države spozna vzroke za razmišljanja Slovencev o samostojni državi zna našteti nekatere najpomembnejše dogodke in posameznike, ki vplivajo na odločitev Slovencev na poti k svoji lastni državi primerja dva koncepta reševanja jugoslovanske krize in pojasni, zakaj sta si v nasprotju razume novo nastalo situacijo v Sloveniji po zmagi koalicije DEMOS na volitvah 1990 primerja dogodke v Evropi konec 80-tih let in padec komunističnega sistema z dogodki v Jugoslaviji spozna razloge za ustavne spremembe in razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije spozna, kako je potekala razglasitev samostojne in neodvisne Slovenije in kakšna je bila reakcija jugoslovanskega političnega in vojaškega vrha razloži potek vojne za Slovenijo, umik jugoslovanske vojske in pot do mednarodnega priznanja opiše in razloži simbole slovenske države ter praznike, ki simbolizirajo slovensko samostojnost in državnost	uporablja vire, literaturo in ustna pričevanja o življenja staršev in starih staršev uporablja odlomke iz družbeno kritičnih filmov, posluša glasbo intervjuja starše in stare starše primerja centralizem in federalizem ter liberalizacijo in ohranitev monopola ZKJ uporablja slikovno in filmsko dokumentarno gradivu o dogodki, ki v Evropi pokopljejo komunistične sisteme ob slikovnem in filmskem gradivu spoznava slovensko pot v samostojnost na CD-ju zgodovinski časovni trak si ogleda, kako je potekala razglasitev neodvisne in samostojne države Slovenije uporablja zemljevid in opisuje potek vojne za Slovenijo
11. Evropa in Slovenija od osamosvojitve do danes
spozna politiko Slovenije (Ustava RS, volitve, volilni sistem in strankarsko življenje) spozna prizadevanja Slovenije za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj (denacionalizacija, privatizacija, podjetništvo in privatna pobuda) opiše pot do vključitve Slovenije v EU in v NATO spozna politično sliko Evrope po letu 2004 ter aktualne probleme evropskih držav primerja življenje ljudi v Sloveniji od osamosvojitve do danes (pozitivni in negativni vidiki)	se seznani z ustavo RS po internetu poišče podatke o različnih državah EU in jih primerja ob statističnih podatkih spoznava in primerja življenje v Sloveniji v letih po osamosvojitvi

B. IZBIRNI DEL : Ponudba zgodovinskih tematskih sklopov

Učitelj izbere tematske sklope glede na poklicno usmeritev dijakov, glede na primanjkljaje znanj iz osnovne šole in glede na interese dijakov

Učni cilji	Primeri dejavnosti za pouk in priporočila
1. Zgodovina, čas in prostor (5-7 učnih ur)
opiše pojem zgodovina – zgodba in prepozna zgodovinske vire primerja različne zgodovinske vire in jih razvrsti glede na verodostojnost spozna delo zgodovinarja, objektivnost zgodovine spozna kritičnost do virov in literature, ovrednoti rabe in zlorabe zgodovinskih podatkov v zgodovini in danes prepoznava kritičnost virov nekoč in danes prepoznava kritično branje virov in presojanje zgodovinskih informacij spozna in ovrednoti pisni, materialni, slikovni in internetni vir	s pomočjo virov in literature, interneta, terenskega dela (muzeji, arheološka izkopavanja) prepoznava vire s pomočjo virov in literature in primerov iz vsakdanjega življenja (dnevno časopisje) spoznava objektivnost zgodovine s pomočjo virov in literature in interneta in obiska lokalnega arhiva spoznava kritičnost virov s pomočjo primerjanja pisnega in materialnega vira kritično ovrednoti vir, pomaga si z literaturo in internetom
2. Denar skozi čas (5-7 ur)
opredeli pojem menjava in prva plačilna sredstva prepozna razvoj plačilnih sredstev v prvih civilizacijah spozna razvoj denarja in denarnega gospodarstva v antiki spozna vzroke za propad blagovno-denarnega gospodarstva in pojav naturalne menjave v zgodnjem srednjem veku ovrednoti pomen Judov in razvoj denarništva visokem srednjem veku primerja pomen Judov na slovenskem ozemlju in v Evropi na razvoj denarništva spozna razvoj denarja na področju Kitajske in pojav papirnatega denarja v Evropi ovrednoti vpliv industrializacije na bančništvo in denar ovrednoti pomen borz in denarništva v 20. stoletju spozna razvoj sodobnega bančništva pri nas po osamosvojitvi spozna sodobno bančništvo in ga primerja s socialističnim	v literaturi in na internetu poišče plačilna sredstva v visokih civilizacijah v literaturi in s pomočjo obiska lokalnega muzeja prepoznava plačilna sredstva v antiki s pomočjo literature in interneta spoznava pomen Judov za srednjeveško denarništvo s pomočjo literature in interneta, ter lokalne zgodovine spoznava pomen Judov uporablja literaturo in internet uporablja literaturo in išče podatke na spletu uporablja literaturo, internet in/ali obišče borzo
3. Od začetkov pisav do informacijske pismenosti (5-7 ur)
spozna pomen pisave za nastanek prvih visokih civilizacij prepozna razliko med slikovno in alfabetsko pisavo, ter njen razvoj skozi čas prepozna podlage za pisanje in spozna različne pisne vire skozi čas ovrednoti pomen pisarjev v Egiptu in pismenost v antični Grčiji in Rimu spozna načine pisanja in pisne vire v srednjem veku ovrednoti pomen izuma tiska za Evropo in naše dežele pozna pomen samostanov in skriptorijev za razvoj pismenosti v srednjem veku ovrednoti pomen tiskanih knjig v času reformacije in zaton v protireformaciji ovrednoti vlogo razsvetljenstva in šolske reforme v razvoju pismenosti med kmečkim prebivalstvom v Habsburški monarhiji pozna pomen tiskanih knjig, priročnikov in časopisov v življenju preprostega človeka v 19. stoletju spozna pomen Mohorjeve družbe na slovenskega preprostega kmeta in meščana ovrednoti pomen izobrazbe za dvig po družbeni lestvici pozna in ovrednoti vlogo in pomen A. M. Slomška za dvigovanje narodne zavesti pri Slovencih pozna in ovrednoti hiter razvoj dnevnega časopisja in tabloidov v 19., 20. in 21 stoletju ovrednoti pomen svobode tiska in pojasni pojem cenzura ovrednoti pojav informacijske tehnologije in elektronskih časopisov ovrednoti dobre in slabe strani interneta	uporablja literaturo in pisne vire in spoznava različne vrste pisav uporablja literaturo, spoznava pisne in materialne vire in različne vrste podlag za pisanje na spletu in v literaturi poišče podatke in spoznava pomen pisave v starem veku s pomočjo literature in interneta spoznava razvoj tiska in tiskalnega stroja, obišče Bogenšperk uporablja slikovno gradivo obišče lokalni arhiv, muzej ali knjižnico uporablja različno literaturo in vire in poišče informacije o razvoju pismenosti uporablja različne vire in spoznava pomen osnovne izobrazbe za kmeta poišče informacije o Slomšku, prebere odlomek iz njegovih del na spletu in v literaturi išče podatke o razvoju časnikarstva od začetkov do danes v SSKJ ali leksikonu poišče razlago pojmov cenzura, svoboda tiska razmišlja o prednostih in slabostih uporabe interneta in izdela plakat/preglednico
4. Menjava in trgovina od nekdaj do danes (5-7 ur)
opredeli pojma trgovina in trgovec, razloži pojem menjava spozna menjalno trgovino v prazgodovini in s pomočjo primerov loči naturalno in blagovno menjavo spozna menjavo na slovenskem ozemlju v času prazgodovine uporabi zemljevid v Zgodovinskem atlasu, spozna in opiše trgovske poti preko našega ozemlja pozna vlogo trgovine v prvih visokih civilizacijah zna uporabiti zemljevid v Zgodovinskem atlasu, spozna visoke civilizacije in poišče trgovske povezave med njimi razloži vlogo in pomen grške trgovine med polis in kolonijami v Sredozemlju spozna razvoj trgovine, potek prometnih poti in predmete trgovanja v rimskem imperiju razloži pojme trgovina na dolge in kratke razdalje primerja rimsko trgovino in Trajanovo tržnico z današnjo trgovino in velikimi nakupovalnimi centri spozna pomen rimske zasedbe našega ozemlja za razvoj gospodarstva in trgovine, spozna hiter napredek na našem ozemlju spozna posledice velikih selitev in vpliv teh selitev na trgovino razloži zaton trgovine v zgodnjem srednjem veku in prehod na naturalno menjavo spozna pozitivne posledice križarskih vojn na razvoj gospodarstva v Evropi v visokem srednjem veku in ponoven pojav blagovno-denarne menjave razume način trgovanja v visokem srednjem veku (sejmi), trgovino po morju in po kopnem, analizira odlomke iz Zgodovinske čitanke razume pomembnost naših dežel za trgovino na kratke in dolge razdalje spozna ustanovitev prekomorskih kolonij in trgovske povezave med njimi opiše, kaj pomeni prenos pomorske trgovine iz Sredozemlja na obale Atlantika razloži pojem borza in primerja načine dela na borzi nekoč in danes primerja nove načine trgovanja, ki jih prinesejo geografska odkritja s starim načinom trgovanja spozna način trgovanja v času prve in druge industrijske revolucije primerja menjavo oziroma načine trgovanja na srednjeveških sejmih s trgovanjem pri krošnjarjih in v trgovinah opiše in primerja menjavo na srednjeveških sejmih, pri krošnjarjih in v trgovinah na področju slovenskih dežel spozna začetke bančništva, posojilnic, zadružništva spozna in ovrednoti menjavo v 20. stoletju razloži potek razvoja trgovin od srede 20. stoletja; od »špecerije« do samopostrežnih trgovin in velikih nakupovalnih centrov primerja srednjeveške sejme z modernimi sejmi	uporablja vire in literaturo, obišče muzej obišče lokalni muzej in si ogleda predmete menjave uporablja zemljevid uporablja zemljevid in vriše povezave med polis in kolonijami uporablja zemljevid, vriše prometne poti v enciklopediji ali leksikonu išče pojme uporablja vire, literaturo uporablja zemljevide in/ali obišče lokalni muzej uporablja zemljevid, opazuje smeri preseljevanja uporablja zemljevide v Zgodovinskem atlasu prebere odlomke iz Zgodovinske čitanke uporablja zemljevide v Zgodovinskem atlasu in opazuje trgovske poti uporablja zemljevide v literaturi, v SSKJ poišče razlago pojma borza, obišče borzo uporablja vire in spoznava način življenja v času industrializacije poišče vire in literaturo, ki opisujejo srednjeveške sejme, krošnjarje in prve trgovine poišče vire in literaturo, ki opisujejo srednjeveške sejme, krošnjarje in prve trgovine poišče primere v leposlovju povpraša, kaj pomeni pojem menica uporablja literaturo ali ustne vire poišče podatke o velikih nakupovalnih središčih obišče sejem, uporablja literaturo, išče podatke na internetu
5. Rokodelstvo in obrt skozi čas (5-7 učnih ur)
seznani se z življenjem ljudi v prazgodovini razume, da sta poljedelstvo in živinoreja omogočila nastanek prvih obrti in delitev dela seznani se z vzponom obrtnih dejavnosti v času velikih civilizacij našteje nekaj obrti v obdobju prvih civilizacij razume, zakaj je npr. uporaba keramične posode spremenila življenje ljudi (shranjevanje in pripravljanje živil) pojasni, zakaj obrtne dejavnosti doživljajo vzpon razume povezavo med razvojem obrti, vzponom in razvojem trgovine pri Grkih in Rimljanih razume, da obrt staroselcev (na področju slovenskih dežel) ni bila konkurenčna rimski razume, zakaj je obrt nazadovala (naturalno gospodarstvo - v zgodnjem srednjem veku - vdori Germanov, priseljevanje Slovanov) spozna, da so se meščani v srednjeveških mestih ukvarjali s trgovino in obrtjo našteje najbolj značilne obrti pojasni vlogo cehov in cehovske hierarhije ovrednoti pomen združevanja v cehe seznani se z nastankom mest v slovenskih deželah in razvojem obrti v le-teh pojasni pojma založništvo in manufaktura pojasni, zakaj se pojavi založništvo / manufaktura opiše način proizvodnje v manufakturi / založništvu primerja način proizvodnje v manufakturi / založništvu s cehovsko proizvodnjo spozna gospodarsko podobo slovenskih dežel med 17. in 18. stoletjem (fužinarstvo, puškarstvo, oglarstvo, glažute..) spozna tradicionalne obrti na področju Slovenije v 19. in 20. stoletju (lončarstvo, tkalstvo, kovaštvo, kolarstvo, zeliščarstvo, žganjekuha..)	poišče slikovno gradivo /druge vire, ki prikazujejo / opisujejo prvo orodje in izdelke obrti (lončarstvo, kovinarske obrti, tesarstvo, izdelovanje nakita) podatke poišče v virih, literaturi, na spletu obišče muzej poišče podatke o gospodarskih dejavnostih Germanov in Slovanov podatke poišče v literaturi poišče podatke o kaznovanju tistih, ki so se pregrešili zoper cehovska pravila ogleda si slike, skice v virih in literaturi poišče podatke o razvoju obrti v slovenskih deželah uporablja enciklopedije, leksikone, SSKJ in poišče razlage pojmov v zemljevid Slovenije vriše kraje, kjer se razvija obrt, in prve oblike kapitalistične proizvodnje v virih in literaturi poišče podatke o tradicionalni obrti na slovenskem ozemlju v domačem okolju poišče morebitne primere oziroma izdelke domače obrti
6. Odnos človeka do okolja (5-7 učnih ur)
našteje primere onesnaževanja okolja primerja onesnaževanje v antiki in srednjim vekom s tistim, kot ga poznamo danes razmisli, kdaj se je pojavil problem onesnaževanja okolja poveže začetke industrializacije in onesnaževanje okolja v industrijsko razvitih državah 19. stoletja seznani se s posledicami razvoja industrije in njenega vpliva na okolje razmisli, kako skušajo države (oz. različne organizacije) reševati probleme onesnaževanja okolja spozna, kdaj se je OZN aktivno vključila v reševanje problema onesnaževanja okolja ovrednoti poskuse OZN v zvezi z varovanjem okolja spozna nevarnost jedrske energije in spozna tragedije (npr.: Černobil) in ekološke katastrofe seznani se z ekološkimi problemi v domačem kraju razmisli, kdaj so se problemi pojavili razišče, kako se je lokalna skupnost lotila reševanja problemov	v virih in literaturi poišče podatke o onesnaževanju okolja poišče vzroke med higieno in epidemijami nekoč in danes ogleda si slikovno gradivo na spletu poišče podatke o okolje-varstvenih organizacijah poišče podatke o Dnevu zemlje, Svetovnem dnevu okolja na internetu poišče primere ekoloških katastrof na spletu poišče dostopne raziskave in interpretira podatke v domačem kraju poišče vire onesnaževanja in primere reševanja problema
7. Prehrana v različnih zgodovinskih obdobjih (5-7 učnih ur)
spozna prehrano ljudi v prazgodovini razloži, kako in kje so ljudje iskali hrano spozna vlogo in pomen ognja, ter spremembe v prehrani ljudi ovrednoti vlogo požigalništva, načrtnega gojenja nekaterih kultur in spremembe v prehrani opiše prehrano različnih slojev prebivalstva v prvih visokih civilizacijah pojasni, kakšne so bile prehranjevalne navade Grkov in Rimljanov opiše, kako so se prehranjevali različni sloji prebivalcev v antiki primerja prehrambene navade fevdalcev, kmetov in meščanov spozna, kako je spremenjen način obdelave polj vplival na pridelavo hrane in donos razume, zakaj se prehrana med sloji razlikuje razume povezavo med prehrano in daljšanjem življenjske dobe opiše, kako je spoznavanje novih kultur (krompir, fižol, koruza) zaznamovalo prehrano v novem veku razloži, kako je razvoj znanosti in tehnologije v 17. in 18. stoletju vplival tudi na prehrano ljudi razloži, kako je pojav sadjarstva v slovenskih deželah, vplival na prehrano ljudi pojasni, kako in zakaj je država podpirala sajenje novih kultur razloži, kaj so kmetijske družbe, ki se pojavijo v času Marije Terezije in Jožefa II in kakšna je njihova vloga (pospeševanje razvoja kmetijstva) na področju slovenskih dežel razume, kako je uvajanje kmetijskih strojev zaznamovalo kmetijstvo in njegov razvoj razmišlja o prehrani ljudi in o pomanjkanju v času vojne in po njej (prve in druge svetovne vojne) primerja prehrano danes in v preteklosti	poišče vire, literaturo in slikovno gradivo v virih in literaturi poišče odlomke o prehrani ljudi prebere odlomke iz virov, ki govorijo o prehranjevalnih navadah ljudi v prvih visokih civilizacijah prebere odlomke iz virov, ki govorijo o prehranjevalnih navadah ljudi v antiki v virih in literaturi poišče podatke o prehrani ljudi v srednjem veku nadvoletno in natriletno kolobarjenje podatke o gospodarski podobi slovenskih dežel in o razvoju kmetijstva poišče v ustreznih virih in literaturi Poišče razliko med pojmom hlevska in pašniška govedoreja v virih in literaturi išče informacije o spremembah v kmetijstvu poišče in prebere odlomke iz slovenskih literarnih del, ki govorijo o življenju ljudi in pomanjkanju v času pred, med in po vojnah poišče podatke o razvoju in pojavu »hitre prehrane«
8. Promet nekoč in danes (5-7 učnih ur)
spozna časovni okvir razvoja prometnih sredstev ovrednoti pomen odkritja kolesa za nadaljnji razvoj prometa, razume, kako je odkritje kolesa vplivalo na vojaške taktike bojevanja in razvoj prometa razume, da so bile reke in morje prve sodobne prometnice, ki se do danes niso bistveno spremenile seznani se z uporabo vetra v vodnem prometu prepozna in primerja prva plovila imenuje pomorščake starega veka (npr. Feničani) opiše grško in rimsko vojaško ladjo ovrednoti pomen plovbe v starem veku razloži, kako so Rimljani gradili ceste spozna pomen razvejanega cestnega omrežja za razvoj gospodarstva, širjenje rimskega imperija ovrednoti pomen dobro grajenega in razvejanega rimskega cestnega omrežja navede glavne rimske cestne povezave na slovenskem ozemlju primerja glavne rimske cestne povezave na področju Slovenije in današnji cestni križ ovrednoti pomen rimskega cestnega omrežja na slovenskem ozemlju spozna, da so ljudstva na konjih bolj mobilna, hitrejša in vojaško močnejša razume, zakaj v srednjem veku ljudje večino svojega življenja prebijejo v najbližji okolici svojega doma se zaveda, da zaprtost v prostor pomeni omejitve, nedostopnost do informacij primerja mobilnost v srednjem veku in danes spozna pomen tovorništva za »slovenskega« kmeta v 16. stoletju ovrednoti pomen tovorništva za razvoj podeželja spozna razvoj poštnega prometa pojasni, zakaj je bil poštni promet v času do 19. stoletja počasen in nevaren opiše pomen parnega stroja in njegove rabe v prometu (železniškem, cestnem in vodnem) seznani se z razvojem železnice spozna potek gradnje železnice Dunaj – Trst ob zemljevidu Slovenije razloži, kako je potekala izgradnja železniškega omrežja v 19. stoletju opiše in razloži posledice razvoja železnice v gospodarskem razvoju »slovenskih dežel« - razvoj industrije razmišlja o odnosu ljudi do novega prevoznega sredstva (vlak) in o poklicih, ki so se pojavili s pojavom železnice razume, kako je razvoj železnice vplival na življenje ljudi razloži, kako je potekal razvoj avtomobila primerja različne tipe avtomobilov in motorjev (Diesel, Benz, Otto…) spozna vlogo in pomen Antona Codelli-ja, Puha primerja vlogo avtomobila nekoč in danes razmišlja o avto kot »statusnem simbolu« v 20. stoletju opiše razvoj letala in letalskega prometa seznani se s prednostmi letalskega prometa v sodobnem svetu (prevoz tovora in potnikov) seznani se z ekološkimi problemi razume potrebo po iskanju alternativnih virov energije opiše začetke človekovega potovanja v vesolje in raziskovanje le-tega razume in pojasni vlogo prometa v sodobnem svetu	na časovnem traku umesti pomembne novosti, ki se skozi zgodovino pojavijo v prometu (npr. kolo, bojni voz, ladja, vlak, avtomobili, letalo, rakete) v virih in literaturi, ob uporabi interneta poišče podatke o pojavu kolesa; poišče nekaj primerov uporabe koles v transportne in vojaške namene na spletu poišče različne vrste ladij starega veka opisuje slike v virih in literaturi poišče podatke o življenju in položaju veslačev na galejah na spletu, v virih in literaturi poišče podatke o gradnji rimskih cest na zemljevidu Slovenije pokaže, kje približno so potekale rimske ceste in kje poteka slovenski cestni križ danes poišče podatke o prvih popotnikih in potovanju danes v virih in literaturi oziroma na spletu poišče slike konjeniških ljudstev (npr. Huni) uporablja slikovno gradivo v virih, literaturi poišče podatke o tovorništvu poišče slike poštnih kočij na zemljevidu pokaže najpomembnejše poštne zveze na slovenskem ozemlju poišče podatke o uporabi parnega stroja, prvih lokomotivah (The Rocket, Catch-me-if-you-can), parnikih in reakcijah ljudi prebere Prešernovo pesem »Od železne ceste« uporablja zemljevid v zemljevid Slovenije vriše železniške povezave na spletu poišče podatke o razvoju avtomobilske industrije pripravi primerjavo avtomobilov nekoč in danes v strokovni literaturi poišče podatke o pomenu razvoja prometa (povezava s prometno geografijo in tehnologijo prometa) poišče informacije o vplivu prometa na okolje poišče film, podatke na spletu
9. Od začetkov verovanja do sodobne religije ( 5-7 učnih ur)
našteje različne oblike verovanja, ki se pojavijo v različnih zgodovinskih obdobjih pozna značilnosti npr. animizma, totemizma pojasni, zakaj se pojavita animizem in totemizem pozna razliko med npr. politeizmom in monoteizmom ovrednoti pomen prvotnih različnih oblik verovanja primerja grške in rimske bogove pojasni, kako so si Grki in Rimljani predstavljali verovanje ovrednoti pomen verovanja pri Starih Grkih in Rimljanih spozna germanske in slovanske bogove opiše razvoj in našteje osnovne značilnosti judovstva ovrednoti pomen judovstva pojasni, kaj je omogočilo širjenje krščanstva in zakaj je krščanstvo privlačilo ljudi ugotovi, zakaj je bilo krščanstvo preganjano razloži, kdaj in zakaj je krščanstvo »zmagalo« opiše dogodke, ki so pripeljali do uzakonjenja krščanstva razloži, kaj je to katolizacija pozna zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale, do razkola (katoliška in pravoslavna cerkev) primerja katoliško in pravoslavno smer krščanstva pojasni, zakaj pride do reformacije povzame zahteve reformatorjev ovrednoti vlogo in pomen reformacije in reformatorjev za nadaljnji zgodovinski in kulturni razvoj (slovenski prostor) na zemljevidu pokaže, kje je v Sloveniji razširjen protestantizem razume posledice proti-reformacije pozna zgodovinske okoliščine, v katerih je bil ustanovljen islam ovrednoti vlogo in pomen Mohameda primerja osnovne značilnosti krščanstva in islama razloži, kaj je islamizacija ovrednoti pomen islamske kulture in znanstvenih ugotovitev za nadaljnji razvoj evropske kulture spozna vzhodnjaške religije in njihov vpliv na vsakdanje življenje ljudi na zemljevidu pokaže države, kjer sta razširjena budizem in hinduizem ovrednoti pomen vzhodnjaških religij v vsakdanjem življenju ljudi spozna spreminjanje pomena in vloge religije v sodobnem svetu in življenju ljudi (sekularizacija, revitalizacija) seznani se (prebere) z ustreznimi raziskavami s tega področja	ob uporabi interneta in literature poišče podatke o animizmu in totemizmu V SSKJ poišče razlago pojmov prebere enega (nekaj) izmed grških oziroma rimskih mitov primerja verovanje med Grki in Rimljani poišče podatke o slovanskih poganskih običajih, ki so se v spremenjeni obliki ohranili v Sloveniji do današnjih dni na zemljevidu pokaže, kje so živeli Judje poišče svetopisemsko zgodbo, ki govori o Abrahamu poišče svetopisemsko zgodbo, ki govori o modrosti kralja Salomona v literaturi poišče podatke o značilnostih krščanstva v virih poišče in prebere milanski tolerančni edikt (313) in podatke o bitki ob Frigidu (bližina Vipave) v literaturi in ob uporabi interneta poišče podatke o razkolu v cerkvi v virih in literaturi poišče podatke o različnih smereh reformacije izdela svoj zemljevid ob zemljevidu poišče arabski polotok in ugotovi, katere države so na tem področju ostajale nekoč in danes v literaturi poišče podatke o osnovnih značilnostih islama uporablja leksikon, SSKJ in poišče pojem islamizacija poišče podatke o razvoju arabskih številk, oziroma razvoju znanosti pod arabskim vplivom ob uporabi interneta in druge literature poišče podatke o budizmu, hinduizmu uporablja zemljevid uporablja internet
10. Vojskovanje in vojaška tehnika skozi različna zgodovinska obdobja (5-7 ur)
pojasni, kaj je vojna in razlikuje pojem vojska razloži, zakaj so se ljudje že od najstarejših časov med seboj spopadali pove, kaj razume pod pojmom orožje opiše, kako se nasprotnika pripravita na spopad pojasni pojma taktika in obleganje opiše posledice spopada za vojskujoči strani in za okolico našteje spremembe, ki jih je v vojskovanje prineslo strelno orožje pozna razliko med pojmi redna vojska, najemniška vojska, naborniška vojska in poklicna vojska pojasni, zakaj kmečki upori v 16. stoletju na slovenskem ozemlju pomenijo pravo vojno stanje našteje vzroke, ki so pripeljali do upora /uporov razloži, zakaj so se v zgodovini izoblikovali orožarski poklici primerja uporabnost kmečkega orodja v funkciji orožja ugotovi, zakaj včasih v vojni ljudje uporabijo orodje kot orožje navede dve največji vojni v zgodovini človeštva in definira pojem svetovna vojna primerja posledice med uporabo »hladnega« in strelnega orožja primerja način napada na utrjeno srednjeveško mesto / grad z napadom na utrjeno obrambo v prvi in drugi svetovni vojni pojasni, zakaj uporaba vse boljšega orožja prinaša vse hujše posledice za države in prebivalstvo pove, kdaj je bilo prvič v zgodovini uporabljeno jedrsko orožje navede argumente proti uporabi jedrskega orožja ovrednoti posledice vojaških spopadov in vojn	na internetu in učbenikih v šolski knjižnici poišče slike o spopadih in oboroženih oddelkih poišče slikovno gradivo, uporablja internet prebere opis grškega napada na Perzijce za definiranje pojma »taktika« uporablja strokovne priročnike, leksikone, enciklopedije zapisuje ugotovitve o razlikah v vojaški taktiki dela v skupini, pripravi predstavitev pomembnega vojskovodje poišče slike prvega strelnega orožja prebere odlomek iz vira o kmečkem uporu leta 1515 v ustrezni literaturi poišče definicijo pojma »svetovna vojna« na internetu poišče slike bojnih letal iz obeh vojn na internetu poišče slike o napadu na Hirošimo, slike po ofenzivah v prvi in drugi svetovni vojni zbira statistične podatke o žrtvah in škodi v dveh največjih vojnah v zgodovini poišče lokalna obeležja iz obeh vojn, prešteje število žrtev
11. Zdravljenje in higiena v zgodovini (5-7 ur)
razloži pomen prizadevanj za zdravljenje v zgodovini pojasni simbol zdravilskega znaka (kača, ki se ovija na palico ali kelih) ugotovi, zakaj je zdravje zelo odvisno od higiene primerja higienske navade v različnih zgodovinskih obdobjih z današnjimi pojasni, kako so si ljudje razlagali izvor bolezni v preteklosti opiše prve poskuse zdravljenja z zdravilnimi zelišči navede razlike med zdravljenjem z zdravilnimi zelišči in sodobnimi zdravili utemelji, zakaj se danes pri zdravljenju ponovno vračamo k uporabi zdravilnih zelišč opiše, kako so potekale operacije v preteklosti in kako danes navede hude bolezni (npr. kuga), ki so mučile ljudi v preteklosti navede primere sodobnih bolezni, ki jih še ne znamo premagati pojasni, zakaj so bili zdravniki vedno spoštovani možje in navede ime najznamenitejšega antičnega zdravnika opiše primer zdravljenja v srednjem veku ugotovi, zakaj je bila medicina največkrat nemočna proti ranam dobljenih v bitkah ali pri poškodbah opiše, kako so se zdravili doma v preteklosti brez zdravnikov navede čas nastanka prve lekarne v svoji okolici navede razlike pri zdravljenju med uradno in alternativno medicino razloži, kdo so bile v preteklosti »babice« in zakaj so jih ljudje cenili opiše, kako je nekdaj zdravnik postavil diagnozo, kako to naredijo danes utemelji pomen izbora stalnega zdravnika za bolnika primerja zdravstveno zavarovanje nekoč in danes	poišče znak medicine na internetu ali škatlici z zdravili pripravi zapis o higienskih navadah v preteklosti in danes poišče besedilo o higieni v srednjeveškem mestu in podeželju v literaturi poišče opis zdravljenja kuge iz knjige o domačih zdravilnih zeliščih izpiše opis zdravilnega učinka za npr. šipkov, metin in lipov čaj ugotavlja, katero zdravilno zelišče najbolj cenita babica in mama na internetu in v učbenikih poišče slike o operacijah v preteklosti in danes zapiše ugotovitev, zakaj je danes npr. AIDS težko ozdravljiva bolezen pridobi informacije o znanjih, ki jih mora obvladati sodoben zdravnik uporablja vire in literaturo, prebere odlomek poišče slike iz vojaških bolnic v obeh vojnah zapiše starejši recept za zdravljenje prehlada v domačem okolju povpraša znanca ali sorodnika, ki se zdravi tudi alternativno, zakaj zaupa tej obliki zdravljenja zapiše zaključke, v katerih navede, kaj mora sam storiti za ohranjanje zdravja uporablja internet, literaturo, vire in poišče ustrezne podatke
12. Arhitektura in bivališča skozi zgodovino (5-7 ur)
spozna vzroke nastanka prvih bivališč in njihove oblike oceni uporabo materialov razmisli o pomenu bivališč za človeka se seznani z gradbenimi dosežki starih civilizacij pozna način izdelave opeke in uporabnost drugih materialov razume pomen in postopek gradnje piramid spozna način gradnje hiš v Grčiji in infrastrukturo v mestih zna opisati nekatere pomembnejše gradnje pozna materiale in poklice povezane z gradbeništvom našteje najbolj znane gradbene dosežke Rimljanov razmisli, katere rimske gradnje je mogoče še danes občudovati opiše ostanke rimske gradnje na slovenskem ozemlju razume pomen posameznih gradenj (Kolosej, terme, vodovod, ceste…) oceni materiale, orodje in tehnike gradnje in jih primerja z današnjimi razmisli, kako način življenja vpliva na gradnjo in opiše bivališča ljudstev v času velikih selitev sklepa o vzrokih nastanka utrjenih zgradb srednjega veka in njihovi vlogi primerja prve gradove z grajskimi kompleksi 18.stol. analizira sloge sakralnih gradenj opiše ureditev srednjeveškega mesta primerja gradnjo hiše v mestu in na podeželju in njuno opremo (ter sklepa o življenju posameznih družbenih slojev v srednjem veku) oceni, kakšne spremembe je v gradbeništvo prinesla industrializacija primerja meščansko in delavsko stanovanje pozna postopke gradnje in nove materiale in jih primerja z današnjimi sklepa o pomenu gradnje infrastrukture, stavb javnega pomena, začetkih arhitekture pozna značilne hiše slovenskih pokrajin in jih med seboj primerja zna opisati sodobno (varčno) hišo, stanovanje razmisli o zmožnostih sodobne gradnje in gradnje v prihodnosti	ob slikovnem gradivu opisuje jame in koče in nariše primer kolišča poišče literaturo z opisi gradenj v Mezopotamiji in Egiptu napravi preglednico materialov in poklicev, ki so bili v Grčiji povezani z gradbeništvom skicira tri sloge grških stebrov poišče sedem čudes starega sveta (v literaturi ali na spletu) na spletu ali v literaturi poišče slikovno gradivo rimskih gradenj na terenu si ogleda ostanke rimske gradnje v Sloveniji poišče grad, ki je primerno restavriran in grad, ki propada in pripravi predlog za uporabo grajskega poslopja danes v literaturi poišče in prebere opis mesta; poišče tudi slikovno gradivo o hišah in opremi prostorov na podeželju in v mestu ogleda si film Deans na spletu poišče nekaj značilnih velikih gradenj (Kristalna palača, Eifflov stolp, kip svobode…) in izpiše podatke o njih po literaturi (spletu) poišče značilne slovenske hiše in jih razvrsti na zemljevid nariše svojo »idealno« zgradbo poišče najdaljši tunel, most, viadukt, najvišjo zgradbo
13. Vloga moških in žensk ter pomen družine v različnih zgodovinskih obdobjih (5-7 ur)
zna našteti člane, ki sestavljajo družino opiše vlogo očeta, matere in drugih članov svoje družine in jih primerja z vlogami članov družine starih staršev našteje vzroke za sklenitev zakonske zveze in razveze analizira vzroke sprememb v sodobni družbi in razliko med skupnim življenjem in zakonsko zvezo primerja sodobne družine v svetu razume pomen industrializacije za spremembe v družini primerja delavsko, bogatejšo meščansko in kmečko družino seznani se z vlogo žensk v družini in družbi in njihovim bojem za enakopravnost svoje življenje primerja z življenjem otrok v industrijski dobi opiše življenje in vloge srednjeveških meščanov ovrednoti cehovska pravila pozna vlogo vitezov in ovrednoti viteštva razmisli o vlogi žensk na gradovih, v mestih in na podeželju prouči položaj ženske v rimski družbi in družini in njeno opravilno sposobnost prouči in primerja vlogo moškega v grški in rimski družbi in družini pozna različne družine v rimski državi primerja položaj svobodne ženske s položajem suženj v Grčiji opiše odnos Grkov do otrok analizira vlogo moških v grški družbi razloži vzroke sprememb v obliki družine in odnosih v času selitve ljudstev opiše patriarhalno družino pojasni vlogo ženske in moškega v rodovni ureditvi pozna pomen pojmov matriarhat, patriarhat pozna spremembe vlog moških in žensk skozi zgodovino napravi sintezo sprememb odnosov med spoloma v družbi in družini	opisuje vsakdanjik izbrane družine igra vlogo družinskega očeta/matere, ki preživlja prosto popoldne pogovori se s starimi starši o vlogi članov v njihovi primarni družini napiše razmišljanje, kakšno družino si želi ob slikah opisuje življenje delavske, meščanske in kmečke družine na spletu poišče znanstvenice in umetnice v 19. stol. napravi preglednico dejavnosti, zadolžitev, iger, itn. otrok uporablja vire in literaturo in izpiše cehovska pravila proučuje literaturo in zapiše pravila viteškega vedenja ob pomoči literature opisuje špartansko vzgojo in jo primerja z današnjo v literaturi poišče podatke o družini v Babilonu
14. Družbena ureditev od antike do danes (5-7 ur)
spozna brezrazredno družbo in vzroke za nastanek razredne družbe spoznava vzroke za nastanek prvih držav in izoblikovanja družbene hierarhije ovrednoti pojav suženjstva od prazgodovine do srednjega veka razume pojem demokracija razume pojem oligarhija primerja družbeno ureditev v Atenah in Šparti spozna rimsko družbo in ovrednoti boj plebejcev za enakopravnost v času Rimske aristokratske republike razmisli o obliki demokracije v Rimske aristokratski republiki in Cesarstvu primerja različna obdobja v razvoju rimske družbe pozna spremembe v družbi zgodnjega srednjega veka po velikih selitvah primerja antično in srednjeveško družbo ovrednoti odnose med plemstvom, meščanstvom in podložniki v srednjem veku pozna nastalo karantansko družbo in njen propad in prehod v podložništvo opiše novonastalo družbo v poznem srednjem veku in ovrednoti vlogo in pomen bogatega meščanstva primerja absolutizem in razsvetljeni absolutizem in ovrednoti vpliv razsvetljencev na monarhe pozna in ovrednoti francosko družbo v 2/2 19. stoletja in spozna vzroke za nezadovoljstvo, ki so pripeljali do revolucije razume Deklaracijo o pravicah človeka in državljana na razvoj družbe 19. stoletja pozna pojema liberalizem in nacionalizem, ter ju poveže s političnimi in gospodarskimi težnjami buržoazije v 19. stoletju primerja in ovrednoti absolutizem in ustavno-parlamentarno monarhijo opiše nacionalne želje Slovencev v 19. stoletju in njihovo politično zorenje pozna pomen prve svetovne vojne in pojav novih političnih sistemov – parlamentarna demokracija in totalitarizem primerja nacizem in socializem ovrednoti totalitarne sisteme pred drugo svetovno vojno in po njej spozna socialistične (komunistične) sisteme po drugi svetovni vojni in jih primerja s socializmom v SFRJ razume vzroke, ki so pripeljali do zloma vzhodnega sistema in padca železne zavese ovrednoti pomen padca berlinskega zidu za razvoj demokratizacije v vzhodni Evropi primerja različne tipe parlamentarnih sistemov, ki so trenutno prevladujoči v evropskih državah	uporablja zemljevidu v Zgodovinskem atlasu podatke o suženjstvu poišče v literaturi ali na spletu uporablja slovar tujk in izpiše razlago pojma demokracija uporablja slovar tujk in izpiše razlago pojma oligarhija uporablja odlomke iz virov in literature s pomočjo literature in interneta razmišlja o demokraciji v sužnjelastniški družbi uporablja odlomke iz virov in literature uporablja opise iz virov in literature prebere opise v virih in literaturi uporablja slovar in izpiše razlago pojma »buržoazija« poišče podatke o razsvetljenih filozofih in njihovem vplivu na avstrijsko cesarico in cesarja, pruskega kralja in rusko carico ob prebranem viru ugotavlja vzroke za nezadovoljstvo tretjega stanu, ki so prerasli v revolucijo prebere Deklaracijo o pravicah človeka in državljana uporablja slovar tujk in izpiše razlago pojmov prebere odlomke iz virov, literature, časopisja ogleda si film, uporablja literaturo in podatke s spleta s pomočjo literature, interneta, filmov in glasbe spoznava razmerja, ki so nastala v vzhodni Evropi v tem času na podlagi pričevanj staršev in starih staršev se seznani z življenjem v vzhodni Evropi in problemom pravic in svoboščin poišče informacije o dogodkih ob padcu berlinskega zidu
15. Obveščanje in mediji nekoč in danes (5-7 ur)
spozna, da so se prve informacije širile »od ust do ust« sklepa o pomembnosti hitre informacije primerja hitrost širjenja informacij v antiki in srednjem veku pozna delovanje srednjeveških glasnikov pozna delo v srednjeveških skriptorijih razume, kakšne spremembe prinese izum tiska za obveščanje ljudi razume, da so ljudje do začetkov množične pismenosti in ustanovitve poštnih zvez slabo informirani o dogajanju zunaj ožjega okolja bivanja analizira podatke o komuniciranju med ljudmi v preteklost spozna pomen izumov v 19. stoletju za obveščanje ljudi (telegraf, telefon) primerja časnike 19. stoletja z današnjimi časopisi ter ugotavlja podobnosti in razlike razume, kako so novi mediji v 20. stoletju vplivali na življenje ljudi (radio, televizija) pozna veliko moč medijev in njihovo rabo in zlorabo v času med obema vojnama ob ogledu dokumentarnih posnetkov Hitlerjevih in Churchillovih govorov sklepa o velikem vplivu medijev na javno razpoloženje ljudi pozna razvoj medijev in medijskega prostora v drugi polovici 20. stoletja po pomembnosti razvrsti medije, ki jih uporablja vsak dan glede na praktični primer razvrsti informacije iz medijev glede na verodostojnost in objektivnost pojasni, kaj je verodostojna in kaj lažna informacija opiše medije, s katerimi je vsakodnevno v stiku razume moč medijev v današnjem času in njihovo vlogo v vsakdanjem življenju razume, da lahko preko medijev vplivamo na politično, kulturno, osebno življenje pozna pojem »medijska vojna« in ga opiše na konkretnem primeru	poišče primer (npr. maratonskega tekača) pridobiva informacije o počasnosti širjenja informacij v srednjem veku in o njihovih nosilcih na internetu išče podatke o samostanih in njihovem kulturnem delovanju v našem prostoru na internetu poišče podatke o ustanovitvi poštnih zvez poišče znamke, stare razglednice, pisma poišče zanimive podatke o razvoju telegrafije, telefonije obišče časopisni oddelek knjižnice napiše spis »Moj dan brez radia, televizije, interneta in mobitela« ter se vživlja v čas starih staršev samostojno zapiše časopisni članek o izbranem zgodovinskem dogodku poišče primere verodostojne in lažne informacije obišče radijsko, televizijsko ali časopisno hišo na internetu ali v časopisih poišče praktični primer »medijske vojne«
16. Velike osebnosti skozi zgodovino (5-7 ur)
pozna značilnosti časa, v katerem je živel Aleksander Veliki pozna vpliv Aristotela na Aleksandra sklepa o odnosu Aleksandra Velikega do vojske in do podrejenega prebivalstva oceni vpliv Aleksandrovih osvojitev in politike na nastanek helenizma navede Cezarjeve reforme na zemljevidu označi ozemlje, ki ga je pridobil Cezar ovrednoti Cezarjeve opise vojn v Galiji pozna vzroke Kolumbovih potovanj razume pomen in posledice Kolumbovih odkritij opiše da Vincijevo dobo in njegovo delo spozna vlogo in pomen dela Janeza Vajkarda- Valvasorja in oceni pomen njegovega delovanja spozna delo in življenje Marije Terezije razume razloge za reforme Marije Terezije ovrednoti pomen reform Marije Terezije za Slovence pozna vzroke, ki so omogočili Napoleonu, da je postal cesar na zemljevidu pokaže ozemlje Ilirskih provinc ovrednoti Napoleonovo vladavino v slovenskih deželah razume vlogo ZDA in predsednika Wilsona v prvi svetovni vojni in po njej na zemljevidu pokaže ozemeljske spremembe, ki so nastale po prvi svetovni vojni primerja vladavine Lenina, Stalina in Gorbačova ovrednoti politiko Gorbačova in njegov prispevek h padcu komunistične vladavine ob izbranem znanstveniku (M. Curie, A. Nobel, N. Tesla, G. Mendel, W. C. Röntgen, A. Einstein…) razume pomen hitrega razvoja znanosti primerja delovanje Gandhija, M. L. Kinga, in Mandele ovrednoti njihov prispevek k strpnosti v svetu razmisli, kateri Slovenci bi zaslužili naziv velika osebnost zgodovine in zakaj	v literaturi poišče biografske podatke o Aleksandru Velikem in jih izpiše ogleda si odlomke iz filma o Aleksandru izdela preglednico nariše zemljevid poišče razlago izreka »kocka je padla« in »marčeve ide« v nemi zemljevid vriše poti odkriteljev napravi preglednico stvari, ki so prišle iz Amerike v Evropo in iz Evrope v Ameriko na spletu poišče podatke o življenju in delu Leonarda da Vincija v literaturi poišče Valvasorjev opis Cerkniškega jezera poišče kratko anekdoto o Mariji Tereziji v Napoleonovi biografiji poišče podatke o njegovem življenju nariše zemljevid Ilirskih provinc izdela svoj zemljevid v literaturi poišče opise življenja v času Stalinovih čistk poišče slike padca berlinskega zidu in jih analizira na spletu poišče podatke o Nobelovih nagrajencih za znanost ( kemijo, fiziko ali medicino) v literaturi poišče podatke o atentatu na M.L. Kinga, podatke o Gandhiju in Mandeli napravi preglednico znamenitih Slovencev vživi se v vlogo neke velike zgodovinske osebnosti ter se predstavi
17. Oblačila skozi zgodovino (5-7 ur)
opredeli vlogo oblačila v prazgodovini in danes in ugotavlja razliko zna našteti materiale, ki so jih uporabljali za oblačila v prazgodovini opiše oblačila v prazgodovini in opiše, kako in iz česa so jih izdelovali oceni možnosti za oblikovanje oblačil v prazgodovini opiše oblačila Egipčanov, Grkov, Rimljanov ugotovi vzroke različnosti oblačil v starem veku primerja materiale, ki so jih pri svoji garderobi uporabljala ljudstva starega sveta pozna dodatke, ki so sodili k obleki opiše oblačila meščanov utemelji vzroke različnosti oblačenja posameznih družbenih slojev v srednjem veku seznani se z bogastvom oblačil 17. in 18.stol. ugotovi, kakšen vpliv je imela industrializacija na izdelovanje tekstilij ovrednoti pomen konstrukcije šivalnega stroja opiše način oblačenja v času »zlatih dvajsetih« razume vzroke sprememb v oblačenju po prvi svetovni vojni pozna pomen razvoja znanosti pri izdelavi novih materialov sklepa o uporabnosti civilnih in vojaških uniform prouči vpliv vojne na način oblačenja pojasni vpliv jeansa na oblačilno kulturo spozna vpliv hipijevskega gibanja na oblačenje pozna posledice konfekcijske izdelave oblačil opiše vzroke krize slovenske tekstilne industrije razmisli o pomenu nošenja oblačil poznanih (znamk) kreatorjev pozna nekaj imen sodobnih modnih oblikovalcev oceni vpliv medijev na stil oblačenja izbere sodobno modno revijo in jo ovrednoti	prinese primere različnih materialov iz katerih so izdelana oblačila ogleduje si slikovno gradivo, prebira odlomke iz virov poišče slike koščenih igel iz Potočke zijalke izdela plakat napravi preglednico materialov, ki so se uporabljali v starem veku in jih primerja z današnjimi uporablja slikovno gradivo, odlomke iz dokumentarnih posnetkov v literaturi poišče pravila oblačenja različnih družbenih slojev v literaturi poišče opise noš posameznih slovenskih pokrajin poišče slike noše svojega domačega kraja ogleda si dokumentarne posnetke, filme napravi primerjavo naravnih in umetnih vlaken v literaturi poišče podatke o različnih uniformah in opiše »uniformo« svojega bodočega poklica primerja vlogo oblačil iz jeansa ob nastanku in danes našteje možnosti uporabe jeansa v literaturi ali na spletu poišče podatke in slikovno gradivo o oblačenju v 60. letih 20.stol. intervjuva stare starše in starše o odnosu do obleke po drugi svetovni vojni in v 60. letih 20. stoletja napiše razmišljanje na temo »Obleka naredi človeka« na spletu poišče podatke o sodobnih modnih oblikovalcih zapiše svojo oceno
18. Moj bodoči poklic skozi zgodovino (5-7 ur)
pozna zgodovinske razloge za prvo in drugo delitev dela in ločitev na prve poklice v antiki (poljedelci, živinorejci, trgovci in obrtniki) razume, zakaj so se v antiki pojavljali nekateri novi poklici in njihovo odvisnost od družbene razvitosti (pisarji, svečeniki, vojaki…) spoznava nastanek in razvoj različnih poklicnih profilov v srednjem veku razume, kaj so industrializacija in gospodarski razvoj pomenili razmah novih poklicev opiše nekatere predhodne oblike poklicev v 19. stoletju, ki se nanašajo na njegovo stroko primerja, kako so nastajali in propadali nekateri poklici v prvi polovici 20. stoletja zna smiselno razdeliti poklice in razume njihovo soodvisnost pri funkcioniranju družbe razume pojav novih poklicev v drugi polovici 20. stoletja in poišče med njimi svoj poklic spremlja in primerja razvoj svojega poklica v zadnjih 50, 30 ali 10 letih opiše povezavo svojega poklica s primerljivimi poklici pozna dobre in slabe strani svojega bodočega poklica in družbeni status, ki ga ta zagotavlja razmišlja o viziji svojega poklica v družbi 21. stoletja	naredi plakat iz katerega je razvidna delitev ljudi na različne poklice v obliki eseja opiše poklic, za katerega bi se odločil, če bi živel v antičnem času na plakatu predstavi začetke svojega poklica in razvoj sestavi tabelo propadajočih in razvijajočih se poklicev v 20. stoletju po internetu poišče podatke o stroki in poklicu, za katerega se usposablja v obliki eseja opiše kako si predstavlja svoj poklic čez 10 let

4. Odnosni cilji, vezani na posamezne učne/tematske sklope

Dijakinja/dijak naj pri predmetu zgodovina pridobi pozitiven odnos do najpomembnejših dogajanj, pojavov in procesov slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Prav tako naj pridobi pozitiven odnos do rasti slovenske nacionalne identitete kot tudi toleranten odnos do različnih narodov, ras in ver ter verskih gibanj v različnih zgodovinskih obdobjih.
Dijakinja/dijak naj goji kritičen odnos do življenja, dela in miselnosti v različnih zgodovinskih obdobjih.
Dijakinja/dijak naj pridobiva pozitiven odnos do slovenske in evropske ter svetovne kulturne dediščine.
Dijakinja/dijak naj razvija strpen odnos do drugače mislečih in se zaveda vzrokov za različnost in raznolikost kulturnega, etničnega in jezikovnega sveta (multiperspektivizem, toleranca).
Dijakinja/dijak pridobiva pozitiven odnos do napredka stroke in se zaveda, da je bil za dosego današnjega stanja potreben dolgotrajen zgodovinski proces.

5. Minimalni standardi

Dijakinja/dijak je zmožen:

prepoznati zgodovinske dogodke in pojave,
imenovati zgodovinske dogodke in pojave,
umestiti zgodovinske dogodke in pojave v čas in prostor,
obnoviti podatke oziroma dejstva o zgodovinskih dogodkih in pojavih,
opisati zgodovinske dogodke in pojave,
opisati življenje ljudi v preteklosti,
poiskati osnovne informacije o obravnavani snovi /temi,
uporabiti različne vire (zemljevide, tabele, grafe, statistične podatke, besedila, slikovno gradivo) in pri tem razbrati / prepoznati /razvrstiti / opredeliti in označiti informacije,
navesti vzroke in posledice zgodovinskih dogodkov in pojavov
uporabiti osnovno zgodovinsko terminologijo

6.Didaktična priporočila

Katalog znanj za tehniške in druge strokovne šole nadgrajuje predmet zgodovina v osnovni šoli ter kot temeljni družboslovno humanistični predmet daje široko izobrazbeno podlago, na podlagi katere bo po zaključenem šolanju dijak lahko deloval v družbi kot kritičen in aktiven državljan. Prav tako mu bo pridobljeno znanje zgodovine lahko služilo kot dobra osnova za nadaljevanje izobraževanja oziroma pri študiju na visoki strokovni šoli ali na univerzi.
Dijakom predmet zgodovina omogoča razvijanje ustrezne časovne in prostorske orientacije. Vsebinsko je predmet razdeljen na dve veliki enoti in sicer je en del (70 ur) namenjen spoznavanju in poglabljanju vedenj o nacionalni zgodovini in razvoju slovenske identitete v zadnjih 200 letih.
Druga enota (B) pa je v tem katalogu postavljena povsem drugače, kot je bilo to običajno do zdaj. Ponuja namreč kar 18 možnih tematskih sklopov (modulov), vsak pa naj bi se obdelal v 5-7 urah, skupaj od 5 do 126 ur. Na ta način, ki ponuja tematsko-kronološki pristop pri pouku zgodovine, obstoja veliko večja možnost problemskega pristopa, ki je bil v dosedanjih katalogih za zgodovino zaradi obsežnosti vsebin in ciljev težje izvedljiv. Pričakovati je, da bo učitelj lahko izbral med 7 in 9 različnih tematskih sklopov. Pestrost sklopov v tem primeru omogoča, da se lahko čimbolj prilagodimo bodočemu poklicu, seveda pa je pričakovati, da bi pri izboru sklopov sodelovali tudi dijaki.

Pri delu priporočamo raznolike oblike in metode dela. Predvsem je smiselno, da dijaki tudi sami veliko delajo individualno (doma), uporabljajo ne le učbenik, delovni zvezek ter zgodovinski atlas, pač pa razvijajo svoje poglobljeno zanimanje za družbene spremembe v preteklosti na podlagi razgovora s starši, starimi starši, iščejo podatke na internetu, jih analizirajo, primerjajo. Pri nekaterih tematskih sklopih je smiselno razmišljati tudi o projektnem delu, igri vlog, sodelovalnem učenju in delu.
Pri pouku priporočamo uporabo vseh sodobnih učil in učnih pripomočkov, seveda pa je priporočljivo, da ima učitelj tudi sodobno opremljeno učilnico (TV, video, grafoskop, računalnik in LCD projektor)
Prav tako priporočamo obisk muzejev, lokalnih zgodovinskih posebnosti, starega mestnega jedra. Pri pouku zgodovine na terenu dijakom privzgajamo tudi estetski čut in jih vzgajamo za pozitiven odnos do ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Oddelki so po sposobnostih in interesih heterogeni, zato je potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Na osnovi ugotovljenih individualnih interesov in sposobnosti dijakov naj učitelji izbirajo in prilagajajo oblike in metode dela, vprašanja naj bodo različnih težavnostnih stopenj, da bo omogočeno vsakemu dijaku pokazati znanje skladno z možnostmi, interesi, sodelovanjem in pripravljenostjo za učenje.

7. Ocenjevanje

Ocenjevanje znanja je ustno in pisno. Ocenjuje se tudi seminarske naloge, referate, plakate, vaje v delovnem zvezku, domače naloge, delovne liste, poročila z ekskurzij, poročila z ogledov razstav, portfolio, delo v skupini.
Pomembno je, da se pri preverjanju in ocenjevanju znanja uporabljajo učni pripomočki (zemljevidi, grafikoni, slikovno gradivo, viri, besedila…).
Ustno ocenjevanje je sprotno. Pri ustnem ocenjevanju ocenjujemo znanje, uporabo znanja, veščine in spretnosti.
Pisno ocenjevanje znanja naj poteka po zaključenih tematskih sklopih v kombinirani obliki (naloge objektivnega tipa, krajša esejska vprašanja, naloge s kratkimi odgovori) z nalogami različnih zahtevnostnih stopenj.
Pri ocenjevanju se upošteva znanje in razumevanje obravnavanih vsebin, zmožnost zgodovinske analize, sinteze in interpretacije, spretnosti zbiranja in izbiranja virov, organizacije dela v skupini in predstavitev nalog.

Pri znanju in razumevanju se pričakuje, da dijaki znajo:

opisati zgodovinske dogodke in pojave,
izbrati bistvene informacije o konkretnem zgodovinskem dogodku, pojavu, procesu,
umestiti pomembne zgodovinske dogodke, pojave, procese v čas in prostor,
uporabljati osnovno zgodovinsko terminologijo.

Pri analizi in interpretaciji se pričakuje, da dijaki znajo:

uporabljati različne vire (zemljevid, slikovno gradivo,statistične podatke, besedila…),
primerjati dogodke, pojave, oblike v različnih zgodovinskih obdobjih,
preoblikovati podatke v besedno ali grafično obliko,
interpretirati in ( ali ) argumentirati podatke.

Pri spretnosti se pričakuje, da dijaki znajo:

poiskati primerno literaturo,
organizirati delo v skupini,
predstaviti svoje ugotovitve sošolcem.