B. POSEBNI DEL

PREDMETNIK KLASIČNA GIMNAZIJA:

PREDMETI	1. letnik št. ur na leto	2. letnik št. ur na leto	3. letnik št. ur na leto	4. letnik št. ur na leto	SKUPNO  št. ur v programu	maturitetni standard
I - Obvezni predmeti
Slovenščina	140	140	140	140	560	560
Matematika	140	140	140	140	560	560
Latinščina	140	105	105	105	455	420
Prvi tuji jezik	105	105	105	105	420	420
Drugi tuji jezik	105	105	105	105	420	420
Zgodovina	70	105	105	70	350	280
Športna vzgoja	105	105	105	105	420
Glasba		35			35+35*
Likovna umetnost		35			35+35*
Geografija	70	70	70		210	315
Biologija	70	70			140	315
Kemija	70	70			140	315
Fizika	70	70			140	315
Psihologija			70		70	280
Sociologija			70		70	280
Filozofija				105	105	280
Informatika	70				70	280
II - Izbirni predmeti			140	140-280	280-420
- Tretji tuji jezik			140	140	280
- Zgodovina				70	70
- Glasba			70	70	70-140
- Likovna umetnost			70	70	70-140
- Umetnostna zgodovina			70	140	70-210	280
- Geografija				70	70
- Biologija			70	105	70-175
- Kemija			70	105	70-175
- Fizika			70	105	70-175
- Psihologija				210	210
- Sociologija				210	210
- Filozofija				175	175
III - Obvezne izbirne vsebine	90	90	90	30	300
Skupaj (I+II+III)	1245	1245	1245	1045-1185	4780-4920
Število tednov pouka	35	35	35	35	140
Število tednov obveznih izbirnih vsebin	3	3	3	1	10
Skupno število tednov izobraževanja	38	38	38	36	150

Pojasnila k predmetniku:

* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.

Obvezni štiriletni predmeti so slovenščina, matematika, latinščina, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina in športna vzgoja. Izvajati se morajo najmanj v obsegu standarda, ki je naveden v predmetniku.

V primerjavi z gimnazijo ima klasična gimnazija en obvezni štiriletni predmet več, to je latinščina. Zgodovina ima v klasični gimnaziji za 70 ur višji standard kot v gimnaziji, vsi ostali obvezni štiriletni predmeti pa imajo v obeh gimnazijah enak standard.

Tuji jeziki imajo v predmetniku klasične gimnazije poudarjeno mesto in se pojavljajo tako v obveznem kot v izbirnem delu programa.

Vsa štiri leta so obvezni trije tuji jeziki: latinščina ter prvi in drugi tuji jezik.

• Latinščina se lahko poučuje na začetni in na nadaljevalni ravni. Nadaljevalna raven je nadgrajena na učenje latinščine v osnovni šoli.
• Prvi tuji jezik, ki se nadaljuje iz osnovne šole, je angleščina ali nemščina.
• Drugi tuji jezik je lahko moderen ali klasičen: moderna jezika sta francoščina in nemščina (oziroma angleščina za dijake, katerih prvi tuji jezik je nemščina), klasični pa grščina.
• Tretji tuji jezik, ki je dveleten in izbiren, je prav tako ali moderen ali klasičen. Moderni tuji jeziki so vsi, ki se izvajajo v programu gimnazije (italijanščina, španščina, francoščina, nemščina, ruščina), klasični jezik pa je grščina.
• Latinščina ter prvi in drugi tuji jezik so maturitetni predmeti, tretji tuji jezik pa le interesna odločitev dijaka.

Preglednica tujih jezikov v klasični gimnaziji (z nadaljevalno latinščino)

Obvezni štiriletni predmet				Izbirni dveletni predmet
dva prva tuja jezika		en drugi tuji jezik		en tretji tuji jezik
klasični jezik in moderni jezik		klasični jezik	moderni jezik	klasični jezik	moderni jezik
latinščina	angleščina	grščina	francoščina	grščina	italijanščina
	nemščina		nemščina (oziroma angleščina)		španščina
					francoščina
					nemščina
					ruščina

Preglednica tujih jezikov v klasični gimnaziji (z začetno latinščino)

Obvezni štiriletni predmet				Izbirni dveletni predmet
en prvi tuji jezik		dva druga tuja jezika		en tretji tuji jezik
klasični jezik	moderni jezik	klasični jezik in moderni jezik		klasični jezik	moderni jezik
	angleščina	latinščina	francoščina	grščina	italijanščina
	nemščina		nemščina (oziroma angleščina)		španščina
					francoščina
		oziroma			nemščina
		dva klasična jezika			ruščina
		latinščina in grščina

Obvezni predmeti glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija in informatika se morajo izvesti najmanj v obsegu standarda, ki je določen s predmetnikom klasične gimnazije.

Klasična gimnazija in gimnazija imata iste obvezne predmete, razlikuje se le standard nekaterih predmetov: v klasični gimnaziji imajo vsi trije naravoslovni predmeti po 70 ur nižji obvezni standard kot v gimnaziji, filozofija pa ima v klasični gimnaziji za 35 ur višji standard kot v gimnaziji.

Naravoslovni predmeti postanejo v klasični gimnaziji z delom svojega obsega in vsebin izbirni, tako da

• so vsi trije obvezni v 1. in v 2. letniku,
• v 3. letniku pa dijak izbere enega ali dva izmed njih, od katerih bo najmanj enega lahko izbral tudi kot maturitetni predmet v 4. letniku.

Izbirni predmeti so novi predmeti, namenjeni posebnim interesom oziroma sposobnostim dijakov, ali pa so dodatne ure obveznih predmetov kot priprava na maturo. V klasični gimnaziji so umeščeni v 3. in 4. letnik: v 3. letniku mora dijak izbrati enega ali dva izbirna predmeta v skupnem obsegu 4 ure na teden, v 4. letniku pa izbirne predmete oziroma priprave na maturo v skupnem obsegu najmanj 4 in največ 8 ur na teden. Vsi izbirni predmeti se morajo izvajati po veljavnih učnih načrtih, priprave na maturo pa tudi v skladu z navodili predmetnih izpitnih katalogov.

Delitve dijakov v skupine

			Letno št. ur	Število dijakov
Letnik	Predmet	Izvajalec	za vaje *	v skupini ***
1.	Biologija	učitelj	20	do 17
		laborant **
	Kemija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Fizika	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Informatika	učitelj	52	do 17
2.	Biologija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Kemija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Fizika	učitelj	10	do 17
		laborant **
3.	Biologija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Kemija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Fizika	učitelj	10	do 17
		laborant **
4.	Geografija	učitelj	12	do 17
	Biologija	učitelj	10	do 17
		laborant **
	Kemija	učitelj	20	do 17
		laborant **
	Fizika	učitelj	20	do 17
		laborant **

* Vaje, pri katerih se dijaki delijo v skupine.

** Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programih.

*** V skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa (Ur. l. RS, št. 62/2010) se od šolskega leta 2011/2012  za dijake 1. letnika število skupin pri vajah predmetov, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določi tako, da se število dijakov 1. letnika deli s 16.

Ta določba se v naslednjih šolskih letih postopa uvaja v višje letnike: v šolskem letu 2012/2013 velja za 1. in 2. letnik, v šolskem letu 2013/14 za 1., 2. in 3. letnik ter v šolskem letu 2014/2015 za vse letnike.