A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1 Ime izobraževalnega programa: RAČUNALNIKAR - 2020
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gibalno ovirane dijake

1.2 Naziv poklicne izobrazbe: računalnikar/računalnikarica

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
obvladajo matematično reševanje tehničnih problemov s svojega strokovnega področja,
obvladajo strokovno terminologijo,
se usposobijo uporabljati strokovno literaturo, tehnično in tehnološko dokumentacijo, tehnične predpise in standarde,
obvladajo znanja tehniškega dokumentiranja,
spoznajo instrumente in metode za merjenje komunikacijskih inštalacij,
spoznajo elemente komunikacijskih inštalacij in pravila za uporabo le teh,
poznajo delovanje elementov računalniških sistemov, njihovo uporabo in vzdrževanje,
usposobijo se za upravljanje z informacijsko strojno in programsko opremo,
usposobijo se za delo s strojno in programsko opremo, ki podpira multimedijske sisteme,
spoznajo standarde, tehniške predpise in regulativo na področju računalništva in varstva pri delu,
razvijejo zavest in pozitiven odnos do ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja in varstvo okolja, racionalno rabo energije in materialov,
upoštevajo in izvajajo načela in predpise za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, varstva okolja, požarne varnosti in racionalne rabe energije, materiala in časa ter ukrepe za preprečevanje delovnih nezgod,
poznajo pomen in cilje razvoja osebne organizacijske kulture na delovnem mestu in v delovnem okolju,
imajo znanja, da uspešno organizirajo delo na svojem delovnem področju ob upoštevanju ekonomičnosti, zagotavljanja kakovosti, časovnih normativov, terminskega načrtovanja odvijanja naročil,
obvladajo znanje za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije z namenom učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe informacij,
obvladajo specifično strokovno in poslovno slovenščino,
so naravnani v vseživljenjsko učenje, se spopolnjujejo ter skrbijo za svoj osebnostni razvoj za uspešno sodelovanje v družbi.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih:
Izobraževalni program traja štiri leta.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT):
Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT).

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja
Trajanje izobraževanje se podaljšuje z običajnih treh let na štiri zato, ker so za gibalno ovirane dijake, ki se vpisujejo v ta program, značilni razvojni zaostanki na številnih področjih, kot so telesno, socialno, čustveno, kognitivno, osebnostno področje. Pri tem moramo upoštevati še naravo številnih psihofizičnih težav, problemov in oviranosti, ki nastajajo zaradi družinskih situacij, v katerih so se znašli, ter širših občestvenih oziroma družbenih pojavov, kot so predsodki, stereotipi in zavračanje.
Zaradi medsebojnih vplivov teh in drugih zelo kompleksnih dejavnikov, ki posredno ali neposredno vplivajo na njihov duševni, duhovni, mentalni in telesni razvoj, ter nemajhnih problemov, povezanih z občasnimi zahtevnimi medicinskimi posegi z dolgotrajno rehabilitacijo, niso v polni meri zmožni redno in učinkovito izpolnjevati obveznosti, ki jih prednje postavlja srednje poklicno izobraževanje. Poleg, rednega kurikuluma se vključujejo v različne terapevtske obravnave ter druge storitve s področja osebne nege, psihologije, psihoterapije, logopedije, socialnega dela, ki posegajo v njihov prosti čas. To pomeni, da poleg vseh pozitivnih učinkov, ki jih sprožajo, vendarle dodatno prispevajo k utrujenosti in včasih celo zasičenosti, zato jih skušamo s podaljšanjem trajanja izobraževanja razbremeniti.

Tedensko obveznost tako znižujemo na osemindvajset šolskih ur ali celo manj in s tem ustvarjamo primerne pogoje, s pomočjo katerih bodo nadoknadili opisane zaostanke, in omogočamo optimalne možnosti, da bodo uspešni in učinkoviti ter ustrezno pripravljeni na nadaljevanje šolanja ali na morebitno zaposlitev.

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali
nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih
in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Oznaka predmeta/ modula	Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli	Ustni odgovori	Pisni izdelki	Izdelek oziroma storitev in zagovor	Drugo
P1	Slovenščina	x	x
P2	Matematika	x	x
P3	Tuji jezik	x	x
P4	Umetnost	x
P5	Družboslovje	x
P6	Naravoslovje	x
P7	Športna vzgoja				prilagojeno ocenjevanje
M1	Informatika s tehniškim komuniciranjem	x
M2	Upravljanje z uporabniško programsko opremo			x
M3	Vzdrževanje informacijske opreme			x
M4	Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij			x
M5	Programiranje naprav			x
M6	Vzdrževanje in postavitev podatkovnih baz			x
M7	Napredno vzdrževanje strojne opreme			x
M8	Napredno vzdrževanje programske opreme			x

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika v skladu z izvedbenim kurikulom šole, in so opravili vse obveznosti drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti) in praktičnega usposabljanja z delom.

Za dijake z individualno učno pogodbo je pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik opravljanje vmesnega preizkusa.

6.2 Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete,
obvezne strokovne module,
enega izmed izbirnih strokovnih modulov,
odprti del kurikuluma.

Poleg tega mora opraviti:

druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti),
obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

pisni in ustni izpit iz slovenščine,
izdelek oziroma storitev in zagovor.