A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1. Ime izobraževalnega programa: POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH (GLU, GJM)
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za   gluhe in naglušne ter dijake z govorno-jezikovno motnjo.

1.2. Naziv poklicne/strokovne izobrazbe: pomočnik v tehnoloških procesih/pomočnica v tehnoloških procesih

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA 

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

• se seznanijo z ekološko in naravovarstveno problematiko in se zavedo njenega pomena,
• spoznajo osnove tehnične dokumentacije tako, da znajo brati manj zahtevne delavniške risbe,
• spoznajo sestavne elemente in se seznanijo z delovanjem naprav,
• se usposobijo za pravilno rabo strokovnih terminov,
• spoznajo osnovna računalniška orodja za oblikovanje teksta, komuniciranje in predstavitev,
• se seznanijo z gradivi, ki se uporabljajo v strojegradnji in kovinsko predelovalni industriji,
• spoznajo obdelovalne postopke in orodja ter se naučijo kakovostno obdelati površine,
• spoznajo stroje in naprave za ročno in strojno obdelavo,
• si pridobijo delovne navade in se navajajo na red in doslednost pri delu,
• se naučijo ročnih obdelovalnih postopkov, spoznajo ročne stroje za obdelavo kovin,
• znajo uporabljati merila in spoznajo merilne postopke,
• se naučijo delati s stroji in napravami in ob tem upoštevati navodila za varno delo,
• znajo spajati materiale z varjenjem,
• znajo uporabljati pridobljeno teoretično znanje v praksi,
• se navajajo na racionalno rabo energije in se ekološko ozavestijo,
• se usposobijo za enostavno delo v proizvodnih postopkih. pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
• pridobijo temeljna znanja iz obdelave, preoblikovanja in spajanja kovin, elektrotehnike, električnih inštalacij, električnih strojev in toplotne obdelave kovin,
• razvijajo uspešno komunikacijo, pri kateri je treba spoštovati sogovornika – v za njih varni situaciji, kar jih bo usposobilo za delo v svetu polnočutnih in pozitivno vplivajo na njihovo samopodobo,
• razvijajo tehnike učinkovite komunikacije ter učinkovite načine lastnega sporočanja in sprejemanja sporočil drugih, upoštevajoč njihove posebne potrebe,
• usposobijo se za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,
• krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe,
• razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
• ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, znajo si postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju.

Dijak bo ob zaključku izobraževanja:

• sposoben za samostojno opravljanje enostavnih opravil in delovnih postopkov,
• odgovoren, strpen, human in sposoben življenja v demokratični družbi,
• usposobljen za skupinsko in timsko delo,
• usposobljen za uporabo znanj in veščin v novih situacijah,
• usposobljen za kritično presojanje in odgovorno ravnanje
• razširil splošno izobrazbo in razvil ključne kompetence za uspešno sodelovanje v družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje v skladu z nacionalnimi standardi ključnih kvalifikacij.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih: 3 leta

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT): 120 KT

Obrazložitev podaljšanja časa izobraževanja:
Gluhi in naglušni dijaki oziroma  dijaki z govorno jezikovnimi motnjami potrebujejo zaradi težav v komunikaciji  več časa za sprejemanje informacij, predelavo informacij, razumevanje in utrjevanje.  V učenje morajo vložiti intenzivno pozornost, veliko naporov in več časa kot drugi.  Zato je potrebno podaljšati čas za vse faze učenja od pridobivanja, razumevanja utrjevanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
Ker gluhi in naglušni dijaki ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, imajo pri prepoznavanju, razumevanju, obdelavi in uporabi informacij, pri nastajanju predstav, razvoj govora in mišljenja izrazite težave. Ker  ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, morajo slušno zaznavanje nadomeščati po drugih poteh, zlasti  vidni poti. Pri učenju je potrebno veliko opisovanja, več pisanja, veliko nazornega materiala.
Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami  imajo težave pri govornem izražanju oziroma razumevanju govora. Za uporabo besednjaka oziroma za razumevanje povedanega potrebujejo različne  prilagoditve, material za ponazarjanje ter prilagojene metode dela. To pa v procesu učenja zahteva več časa.

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je:

• končal najmanj sedmi razred osnovne šole oziroma šesti razred osemletne osnovne šole in je izpolnil osnovnošolsko obveznost ali
• zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu  nižjim izobrazbenim standardom
• in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka (bodisi pisno bodisi ustno oziroma v slovenskem znakovnem jeziku), kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikula šole, opravili vse obveznosti sprejetih vsebin interesnih dejavnosti in vse obveznosti praktičnega usposabljanja z delom.

6.2. Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

• splošnoizobraževalne predmete,
• obvezne strokovne module,
• izbirne strokovne module,
• odprti del kurikula.

Poleg tega mora opraviti

• interesne dejavnosti,
• obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
• zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

• izdelek oziroma storitev in zagovor.

7. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

Izobraževalni program ne omogoča pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij.