MIZAR
Podlaga za pripravo izobraževalnega programa
 Izobraževalni program srednjega poklicnega  izobraževanja Mizar je nastal na podlagi poklicnih standardov upravljalec/ upravljalka  lesnoobdelovalnih strojev (šifra standarda 5431.002.2.0) ter mizar/ mizarka  (šifra standarda 5431.003.4.0) in v skladu z Izhodišči za pripravo  izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter  programov srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in  strokovno izobraževanje, 2001). 
  Izobraževalni program  postopoma nadomešča izobraževalni  program Mizar in tapetnik (poklic mizar;  Ur.l. RS št 51/98,  67/00, 12/01, 23/02, 79/03, 75/04, 63/05) in program Mizar (ds) (Ur.l. RS št  49/ 97).
Izobraževalni program omogoča pridobiti:
Cilji in programske rešitve
Pri pripravi izobraževalnega programa so bili postavljeni naslednji cilji:
Za uspešno  uresničitev postavljenih ciljev je potrebno usklajeno delovanje na programski,  metodično-didaktični in organizacijsko-izvedbeni ravni.
Pred  vključitvijo v izobraževalni program je smiselno, da izvajalci opozorijo  kandidate na psihofizične zahteve za uspešno opravljanje poklica (telesna  okretnost, spretnost nog in prstov, razlikovanje barv, sposobnost prostorske  predstave ter neobčutljivost na lesni prah in hlape topil).
Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničeno z uporabo koncepta kompetenc, tako poklicnih kot ključnih – slednje razvijamo predvsem s ključnimi kvalifikacijami.
V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik, umetnost, družboslovje, naravoslovje in športno vzgojo kot samostojne programske enote (ključne kvalifikacije) v obsegu, ki je določen v navedenih izhodiščih. Neposredna integracija ciljev ključnih kvalifikacij v vsebinske sklope je izvedena samo pri naravoslovju v obsegu 76 ur.
Integracija ciljev naravoslovja je izpeljana tako, da je oblikovana nova dopolnjena in zaključena celota, kar pomeni, da so cilji smiselno nadgrajeni in dopolnjeni.
Zato je nujno, da učitelji vsebinskih sklopov skupaj z učiteljem naravoslovja sodelujejo pri načrtovanju in doseganju integriranih ciljev. Aktivnosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učitelja opravljata timsko. Oba učitelja pri integraciji upoštevata vse cilje, ki so zapisani v obeh katalogih znanja, in jih udejanjita tako, da se smiselno dopolnjujejo.
Integrerani učni sklopi  | 
    Vsebinski sklop  | 
  
Celice, tkiva, organi  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Snov  | 
    Osnove    lesarstva   | 
  
Raztopine  | 
    Osnove    lesarstva  | 
  
Kovine  | 
    Obdelava lesa  | 
  
Polimeri  | 
    Osnove    lesarstva  | 
  
Energijske pretvorbe  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Ekologija  | 
    Osnove    lesarstva  | 
  
Merjenje in mersku sistem  | 
    Osnove    lesarstva  | 
  
Temperatura, termometer  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Vlažnost zraka  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Kapljevine in plini  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Energija: načini segrevanja in toplotno izoliranje  | 
    Stavbno pohištvo  | 
  
Toplotni tok, prevajanje toplote  | 
    Stavbno pohištvo  | 
  
Zračni tlak  | 
    Osnove lesarstva  | 
  
Gibanje  | 
    Obdelava lesa  | 
  
Elektrika  | 
    Obdelava lesa  | 
  
Varovanje naravne dediščine in okolja  | 
    Osnove    lesarstva  | 
  
Cilji ključnih kvalifikacij učenje učenja, zdravja in varnosti pri delu, informacijsko-komunikacijskega opismenjevanja, podjetništva, okoljske vzgoje ter načrtovanja in vodenja kariere so vgrajeni v vsebinske sklope ali se kot način dela uresničujejo skozi celoten program.
Ključno kvalifikacijo načrtovanje in vodenje kariere je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma.
V okviru interesnih dejavnosti se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.
Povezovanje ciljev in vsebin ključnih  kvalifikacij s strokovnimi vsebinami in praktičnim izobraževanjem je prepuščeno  šolam s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v  programu.         
  Vsebinski sklopi so strokovne didaktične enote s cilji, ki izhajajo iz  celostnih tehnoloških področij ali skupin izdelkov. V okviru teh so opredeljene  poklicne kompetence. Sistematično doseganje in nadgrajevanje ciljev preko novih  didaktičnih pristopov omogoča doseganje predvidene ravni pridobivanja kompetenc.  Vsebinski sklopi povezujejo strokovno teorijo, praktično izobraževanje in  ključne kvalifikacije preko projektnega pristopa v delovne in poslovne procese.  Upoštevani so vsi najpomembnejši elementi, ki opredeljujejo izdelavo lesnih  izdelkov: ideja, oblikovanje, konstruiranje, načrtovanje, izdelava (ob  upoštevanju tehnoloških, varstvenih in ekoloških standardov), kontrola,  gospodarnost ter nenazadnje komunikacijska spretnost kot povezovalni element  vsega naštetega.
Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in zahtevnost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc v smislu koncentričnih krogov skozi vsa tri leta izobraževanja.
Katalogi znanja so načrtovani učno ciljno.  Cilji vsebujejo zapisane spretnosti, znanja, veščine in kompetence, ki se kot  učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja.  Cilji ključnih kvalifikacij pa opredeljujejo s stroko povezane cilje ključnih  kvalifikacij, ki so temeljni različnim poklicem. Obe vrsti ciljev v katalogih  uresničujemo povezano.
    
  Nov didaktični koncept temelji na:
Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega  kurikuluma na ravni  šole. Ta zahteva od  učiteljev skupno pripravo letne aktivnosti, skupno načrtovanje vsebin za  uresničitev ciljev vsebinskih sklopov, skupno   izvajanje in skupno določanje načinov preverjanja in ocenjevanja  doseženih ciljev. Za dosego te zahteve je na šoli potrebno oblikovati  programsko projektno skupino za pripravo in izvedbo izobraževalnega programa.
    
  Odprti del kurikuluma je namenjen  za uresničevanje ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s  socialnimi partnerji in gospodarskimi združenji definira vsebinske sklope in  cilje tega dela kurikuluma, v katerem dijaki   razvijajo  praktične veščine, poglabljajo in širijo  znanje strokovne teorije in razvijajo   ključne kompetence.
Organizacija praktičnega izobraževanja v delovnem procesu in praktičnega pouka (praktično usposabljanje z delom)
Nosilca praktičnega izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj izvajata izobraževalni program.
Praktično izobraževanje v delovnem procesu omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo, dinamiko realnega delovnega okolja, razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere.
Šolska oblika izvedbe izobraževalnega programa temelji na pogodbi, ki jo  šola za praktično izobraževanje sklene z delodajalcem za dijake, ki nimajo  sklenjene individualne učne pogodbe.
  V izobraževalnem programu je predvideno 884  ur praktičnega pouka, ki je  porazdeljen  med vsebinske sklope. Zaradi dolžine tehnoloških ciklov izdelave posameznih  izdelkov je v vsebinskih sklopih priporočena blokovna izvedba praktičnega  pouka. Dijaki opravijo praktični pouk v celoti v šoli. Dijaki pa lahko  praktični pouk posameznega vsebinskega sklopa opravijo v medpodjetniškem izobraževalnem  centru ali pri delodajalcu. V tem primeru ocenjujeta doseganje ravni kompetenc  vsebinskega sklopa šola in delodajalec skupaj.
Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcu za dijaka lahko poveča:
Po individualni pogodbi je lahko največji obseg PIDP v delovnem procesu v vseh treh letnikih 12+ 12+8+22 =54 tednov