A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1. Ime izobraževalnega programa: MEDIJSKI TEHNIK (GLU, GJM) - 2020
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gluhe in naglušne dijake ter dijake z govorno-jezikovnimi motnjami.
1.2. Naziv poklicne/strokovne izobrazbe: medijski tehnik/medijska tehnica

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje dela na področju grafičnih, medijskih in avdiovizualnih komunikacij,
pridobijo znanja za uporabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije, računalniške opreme in programskih orodij,
razlikujejo in medsebojno povezujejo različne vrste medijev in razvijajo spretnost povezovanja miselnih, slikovnih, zvočnih in video vsebin v izrazno in estetsko usklajeno celoto,
obvladajo temeljno strokovno terminologijo in sledijo novostim na strokovnem področju,
razvijajo sposobnost in odgovornost za načrtovanje, pripravo, izvedbo in kontrolo lastnega dela,
pridobijo znanja za zagotavljanje kakovosti in uspešnosti lastnega dela, tehnološkega procesa in izdelka/storitve v delovnem okolju v skladu s standardi,
pridobijo in sistematično nadgradijo splošna in temeljna znanja za razumevanje zakonitosti v naravi, družbi in stroki,
razvijajo sposobnost abstraktnega mišljenja, celovitost pri reševanju problemov, samoiniciativnost, natančnost, ustvarjalnost in sposobnost izražanja s sliko in zvokom (vizualizacijo),
pridobijo estetske, umetniške in kulturne osnove v komunikacijskem izražanju,
razvijajo sposobnost in odgovornost za komuniciranje s sodelavci, strankami in za sodelovanje v skupini,
razvijajo podjetne lastnosti, znanja in spretnosti,
razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov),
razvijajo zavest in pozitiven odnos do ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja, varstvo zdravja in okolja, racionalno rabo energije, materialov in časa,
razvijajo sposobnosti učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe aktualnih podatkov in oblikovanja stališča do pridobljenih informacij,
razvijajo uspešno komunikacijo, pri kateri je treba spoštovati sogovornika – v za njih varni situaciji, kar jih bo usposobilo za delo v svetu polnočutnih in pozitivno vplivalo na njihovo samopodobo,
razvijajo tehnike učinkovite komunikacije ter učinkovite načine lastnega sporočanja in sprejemanja sporočil drugih, upoštevajoč njihove posebne potrebe,
se usposobijo za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,
krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe,
razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, si znajo postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih:
Izobraževanje traja 5 let.

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja:

Gluhi in naglušni dijaki oziroma dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami potrebujejo zaradi težav v komunikaciji več časa za sprejemanje informacij, predelavo informacij, razumevanje in utrjevanje. V učenje morajo vložiti intenzivno pozornost, veliko naporov in več časa kot drugi. Zato je potrebno podaljšati čas za vse faze učenja od pridobivanja, razumevanja utrjevanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
Ker gluhi in naglušni dijaki ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, imajo pri prepoznavanju, razumevanju, obdelavi in uporabi informacij, pri nastajanju predstav, razvoju govora in mišljenja izrazite težave. Ker ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, morajo slušno zaznavanje nadomeščati po drugih poteh, zlasti po vidni poti. Pri učenju je potrebno veliko opisovanja, več pisanja, veliko nazornega materiala.
Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo težave pri govornem izražanju oziroma razumevanju govora. Za uporabo besednjaka oziroma za razumevanje povedanega potrebujejo različne prilagoditve, material za ponazarjanje ter prilagojene metode dela. To pa v procesu učenja zahteva več časa.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT):
Izobraževalni program je ovrednoten z 240 kreditnimi točkami (KT).

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali
nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih
ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Oznaka predmeta/ modula	Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli	Ustni odgovori	Pisni izdelki	Izdelek oziroma storitev in zagovor	Drugo
P1	Slovenščina	x	x
P2	Matematika	x	x
P3	Tuji jezik	x	x
P4	Umetnost			x
P5	Zgodovina	x	x
P6	Geografija	x	x
P7	Sociologija	x	x
P8	Psihologija	x	x
P9	Fizika	x	x
P10	Kemija	x	x
P11	Športna vzgoja				prilagojeno ocenjevanje
M1	Grafično oblikovanje			x
M2	Grafični in medijski procesi		x
M3	Kakovost in trženje	x
M4	Informacijsko komunikacijska tehnologija			x
M5	Tipografija in reprodukcija			x
M6	Medijsko oblikovanje			x
M 7	Izražanje s sliko in zvokom			x
M 8	Grafični reprodukcijski sistemi			x
M 9	Animacija v ravnini in prostoru			x
M 10	Snemanje in montaža			x
M 11	Multimedijska produkcija			x

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka, kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikuluma šole, opravili obveznosti drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti) in obveznosti praktičnega usposabljanja z delom.

6.2 Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete,
obvezne strokovne module,
izbirne strokovne module,
odprti del kurikuluma.

Poleg tega mora opraviti:

druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti),
obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
poklicno maturo.

Poklicna matura obsega:

Obvezni del:

pisni in ustni izpit iz slovenščine,
pisni in ustni izpit iz medijske in grafične tehnologije.

Izbirni del:

pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
izdelek oziroma storitev in zagovor.