Cilji

Možne dejavnosti

I. UVOD

Dijakinja, dijak:

Dijakinja, dijak:

Razume in zna pojasniti posebnosti sociološkega pristopa pri obravnavi družbenih pojavov in vpliv družbenih dejavnikov tako na individualno življenje kot na delovanje širših družbenih pojavov in procesov;

• Poišče primere iz vsakdanjega življenja posameznika in ugotavlja, na kakšen način in do katere mere so nanje vplivali družbeni dejavniki;
• Ali: v različnih aktualnih družbenih dogodkih analizira delovanje različnih družbenih skupin, različnih interesov, presoja, kako spremembe na enem od družbenih področjih vplivajo na druga področja družbenega življenja;
• Ali: primerja na kakšen način se ukvarja z določenimi vidiki življenja posameznika ukvarja sociologija in kako druge družboslovne znanosti;
• Ali: na konkretnih primerih (npr. zabave, ločitev …) pokaže, kako sociologija obravnava dogodke iz vsakodnevnega življenja
• Ali:iz vsakdanjega življenja posameznikov navaja primere različne uporabe pojma družba, družben, družaben;

Zna pojasniti na kakšen način sociologija prihaja do znanstvenih spoznanj;

• Primerja na kakšen način prihaja do prepričanj, stališč posameznik v svojem vsakodnevnem življenju in kako do spoznanj prihaja sociologija kot znanost;
• Ali: primerja svoja prepričanja z izsledki novejših socioloških raziskav;
• Ali: opredeli, analizira, kako bi določen problem raziskovali z vidika različnih znanstvenih disciplin;

Razume in zna uporabiti načela znanstvenega spoznanja;

• Na primerih raziskav opredeli, katera načela znanstvenega spoznanja so bila uporabljena, do katere mere in na kakšen način;
• Ali: iz teksta prepoznava in argumentira konkretne primere vzročno-posledičnih in navideznih zvez med pojavi;

Razume problematiko svobode raziskovanja in odgovornosti znanosti in znanstvenikov/znanstvenic;

• Na primerih razpravlja o dilemi v zvezi s svobodo in nadzorom raziskovanja, odgovornostjo in možnimi negativnimi posledicami uporabe znanstvenih odkritij (onesnaževanje okolja, biotehnologija, biometrika …) za družbeni razvoj in življenje posameznika oz. posameznice;

II. SOCIALIZACIJA

Razume in zna pojasniti proces socializacije kot učenja načina življenja v družbi; razlikuje različne stopnje socializacije (primarna, sekundarna);

• S pomočjo strokovne literature ali leposlovja analizira, kako so živeli otroci v preteklosti, in sklepa, kakšne spremembe so se zgodile pri tem, kaj  se spodobi, kaj se zahteva in kaj se dopušča;

Razume in zna analizirati proces učenja družbenih vlog, osebne identitete in socialnih identitet;

• Analizira, ali se sedanje dejavnosti, zahteve do otrok, pravice, svoboščine in dolžnosti, odnosi do mladostnikov/ mladostnic  in starejših spreminjajo z družbenim razvojem;

Razume, da so v proces socializacije vključeni različni dejavniki (različne skupine ali družbeni kontekst), zna analizirati in ovrednotiti delovanje različnih dejavnikov socializacije (družine, vrstniki, vzgojno–izobraževalne organizacije, religiozne institucije, mediji, delovne organizacije, etnične skupine …) in razume, da lahko različni dejavniki delujejo usklajeno ali protislovno;

• Analizira vrednote v reklamnih sporočilih in jih primerja z vrednotami, ki jih postavljajo starši v njegovi/ njeni družini.
• Ali: anketira vrstnike o zahtevah, ki jih do njih postavljajo družina, šola in vrstniki. Ugotavlja razlike ali celo protislovja in podobnosti v teh zahtevah;

Pretehta problem svobode in determiniranosti v procesih socializacije in problem konformnosti ter nekonformnosti;

• Anketira pripadnike različnih vrstniških skupin (ali analizira literaturo)  in analizira,  koliko so strpne do drugih, kakšno svobodo dopuščajo svojim članom/članicam ter ovrednoti, do katere mere se mora posameznik/posameznica  podrejati tem zahtevam oz. do kakšne mere lahko uveljavlja  svoje zahteve, da še vedno ostane član/ica teh skupin;

III. KULTURA

Razume različne načine in pristope k opredelitvi kulture in jih primerja s pojmovanji v vsakdanjem življenju,
analizira in ovrednoti kompleksnost ter »samoumevnost« kulture in »kulturni šok«;

• V diskusiji predstavi asociacije na temo kultura, oceni ali so opredelitve kulture vrednostno nevtralne ali ne;
• Ali: primerja različne kulture in ugotavlja razlike in podrobnosti v simbolih, normah, vrednotah, navadah, materialni kulturi  ter pojasni, zakaj se pojavijo problemi, ko se srečamo z drugo kulturo;
• Ali: ogleda si npr. film »Kurji praznik« in ugotovi, kako pripadnost določeni kulturi vpliva na zvest o tej pripadnosti, na navade in pogled na druge kulture;

Razume značilnosti sestavin kulture (jezik, vrednote, norme, materialna kultura) in njihov vpliv na oblikovanje pravil, vedenjskih slogov in načina življenja;

• Analizira jezik v učbenikih, časopisu in ga primerja z jezikom, ki ga dijakinje in dijaki uporabljajo  pri pouku in v svojem prostem času. Ugotavlja ali so izrazi razumljivi samo njegovim/njenim  skupinam in predvideva, kaj bi se zgodilo, če bi te izraze uporabljali pri pouku. Na tej osnovi sklepa, v kolikšni meri je jezik družbena norma, kakšen je odnos do drugih jezikovnih praks in narečij;
• Ali: ogleda si šolski muzej (ali film, ali dokumente)  in analizira, kakšne norme obnašanja, pravila in sankcije  so obstajale v preteklosti, kakšne so sedaj, kaj so to norme, ali so vse enako pomembne, katere so vrste sankcij  in kako se kot kulturni elementi povezujejo z drugimi kulturnimi elementi;

Razume oblikovanje družbenih zapovedi in prepovedi, opredelitev odklonskosti, formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij in zna to znanje uporabiti v analizi konkretnih družbenih situacij;

• Ogleda si npr. film Bowling for Colombine, analizira odklonska dejanja in odzive posameznikov, skupin in organov družbenega nadzora. Analizira različne razsežnosti odklonskega ravnanja;
• Ali: v svojem družbenem okolju poišče konkretne primere različnih ravnanj, ki bi jih lahko opredelili kot odklonska; poskuša ugotoviti, komu so ta ravnanja zdijo odklonska, komu ne oziroma kdo jih tako opredeljuje, kdo pa ne in zakaj, ter ugotavlja vpliv različnih družbenih dejavnikov na definiranje odklonskosti;

Razume, analizira in pojasni kulturno pluralnost sodobnih družb (še posebej mladinske subkulture in kontrakulture) in odnose med kulturami: kulturno strpnost, etnocentrizem in kulturni relativizem;

• Izvede anketo med mladostniki in ugotovi, katere subkulture se pojavljajo med mladimi v njihovem okolju, kakšen odnos imajo do dominantne kulture in med seboj;
• ali: analizira časopisne članke, ki predstavljajo aktualna dogajanja po svetu, in ugotovi, ali so le ta povezana z etnocentrizmom in kulturnim relativizmom.

IV. ODNOS DO TELESA: ZDRAVJE, BOLEZEN IN STARANJE

Razume, kako družbeni dejavniki vplivajo na odnos do telesa, zdravje in bolezen in na povezanost družbenih neenakosti in spola z zdravjem in boleznijo;

• Iz statističnih podatkov analizira, kakšne so pričakovane življenjske dobe, smrtnosti otrok … med različnimi državami in znotraj Slovenije, in ugotavlja dejavnike, ki so povezani s tem;
• Ali: iz zgodovinskih virov ugotavlja, kateri so bili najbolj pogosti vzroki smrti v predindustrijskih družbah in kateri v sodobnih, ter ugotavljajo, katere bolezni so se pojavljale v preteklosti in katere v sodobnih družbah.
• Ali: analizira, kako posamezne težave obravnavajo v različnih kulturah;

Razume, kako družbeni dejavniki (razredna, spolna, etnična stratifikacija) vplivajo na različna pojmovanja in opredelitve zdravja, bolezni in staranja (starostna diskriminacija), pojav biomedicinskega modela zdravja, medikalizacije in naraščajoče vloge medicine pri  določanju družbenih norm (nadzorna funkcija medicine);

• Primerja predindustrijske in moderne razlage bolezni in načine zdravljenja;
• Ali: primerja različne zdravstvene politike in ugotavljajo, na osnovi kakšnega pojmovanja vzrokov bolezni so postavljene;
• Ali: ugotavlja, zakaj prihaja do nasprotij in konfliktov med »uradno« in alternativno medicino;

Razume različne sociološke razlage bolezni in zdravja v sodobni družbi (biomedicinski model, kritike biomedicinskega modela);  

• Primerja, s katerimi razlagami je mogoče najbolje razložiti razlago bolezni, odnos do posameznih bolezni oz. posledic bolezni;

V. DRUŽBENE NEENAKOSTI IN SLOJEVITOST

Razume temeljne določnice družbene slojevitosti, ki vplivajo na položaj posameznic oz. posameznikov ali družbenih skupin v sodobni družbi;

• Razišče, kateri poklici so v naši družbi najbolj cenjeni. V lestvico vključi tudi svoj poklic in oblikuje sklepe, zakaj se določeni poklici vrednotijo višje ali nižje. Pri tem lahko analizira tudi inkonsistentnost družbenega statusa pri posameznih poklicih;
• Ali:ogleda si obisk tujega državnika in analizira, kako se izkazuje spoštovanje in kako se izraža ugled do različnih ljudi v sodobni družbi ali v preteklosti;
• ali: analizira, kdo in kako izraža spoštovanje do nezaposlenih in revnih, kako se ljudje obnašajo, če k njim pristopi npr. zdravnik/zdravnica  ali brezdomec/brezdomka.  Analizira, ali obstaja razlika med osebnim ugledom in družbenim ugledom;

Primerja najpomembnejše razlage vzrokov in posledic slojevitosti pri razlagi sodobnih oblik slojevitosti;

• Analizira statistične podatke o razdelitvi premoženja in moči v naši družbi ali med različnimi družbami in oceni, s katero razlago bi jih bilo mogoče najbolje pojasniti;

Razume različne oblike revščine in različne razlage vzrokov in posledic revščine in socialne izključenosti v sodobni družbi in zna to znanje uporabiti pri razlagi sodobnih pojavov revščine pri nas in v svetu;

• V medijih analizira odnos do revščine in revnih pri nas in v svetu in razlage vzrokov revščine;

Primerja in pojasni slojevitosti po starosti (ageizem), spolu, etnični in religiozni pripadnosti v preteklosti in sodobnem svetu;

• Ob virih pojasni razlike v slojevitosti po starosti, spolu, etnični in religiozni pripadnosti v preteklosti in v sodobnem svetu in razpravlja o vzrokih za te razlike;
• Ali: analizira prezentacije različnih družbenih skupin v medijih (starost, spol, etnične, religiozne skupine …) in ugotavlja, kakšni stereotipi se pojavljajo v zvezi z določenimi družbenimi skupinami;

Razume vzroke in omejitve za družbeno mobilnost in zna uporabiti to znanje pri razlagi konkretnih primerov;

• Analizira podatke iz raziskav ali statistične podatke o mobilnosti in sklepa o možnosti in dejavnikih, ki vplivajo na mobilnost, ter težave z ugotavljanjem mobilnosti;

VI. SPREMINJAJOČI SE SVET

Razume, da globalizacija zajema poleg ekonomskega tudi druge vidike družbenega in individualnega življenja in zna ovrednoti ta vpliv;

• V svojem okolju poišče primere, ki kažejo na to, da izhajajo iz drugih držav, kultur … (glasba, predmeti široke potrošnje …, navade, vrednote, prazniki …);

Razume in analizira različne dejavnike, ki vplivajo na globalizacijo (razvoj tehnologije, ekonomski, politični dejavniki in drugi družbeni dejavniki);

• Poišče različne mednarodne organizacije (vladne in nevladne: npr.: OZN, Greenpeace, …) analizira njihovo delovanje in ovrednoti njihov vpliv na npr. delovanje ekonomskih organizacij, zakonodajo, zavedanje ljudi …;

Primerja in ovrednoti različne poglede na globalizacijo v zvezi z ekonomijo, globalnostjo in regionalizacijo, pomenom nacionalne  države in kulture;

• Zna oceniti, do katere mere je mogoče uporabiti posamične različne poglede na globalizacijo pri konkretnih družbenih spremembah (trg dela, gospodarski razvoj, spreminjanje kulture, pomen nacionalne države …);

Razume in ovrednoti vpliv sprememb na življenje posameznic in posameznikov v zvezi z oblikovanjem identitete, vrednot, odnosa do dela, sprememb v zaposlovanju, preživljanju prostega časa, družin …;

• Analizira spremembe, ki jih v oblikovanje osebnosti vnaša dostopnost različnih religioznih in vrednotnih sistemov;
• Ali: ovrednoti vpliv možnosti, ki jih prinašajo komunikacijske tehnologije in množični mediji v prosti čas mladih;

Razume in ovrednoti posledice povečevanja globalne neenakosti in globalna tveganja.

• Analizira podatke o tem, kakšen delež povezav poteka med posameznimi predeli sveta, in ovrednoti naraščanje neenakosti za nadaljnji razvoj;
• Oceni možnosti ekoloških, zdravstvenih … tveganj za celoten svet.