KATALOG ZNANJA

NARAVOSLOVJE

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

132 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji, 18.12.2003.

 

VSEBINA:

I. VLOGA IN POMEN PREDMETA

II. ŠTEVILO UR

III. OPERATIVNI CILJI

IV. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

V. METODIČNA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

VI. ZNANJA IZVAJALCEV

I. VLOGA IN POMEN PREDMETA

Katalog znanj naravoslovja v srednjem poklicnem izobraževanju sledi več nacionalnim standardom ključnih kvalifikacij: za naravoslovje, vzgoje za zdravje in varovanje okolja, okoljske vzgoje.

Sestavljen je iz sklopov, ki so ali med predmeti povezani v strokovnoteoretične predmete ali pa se v program razvrščajo kot samostojna programska enota.

Vloga in pomen ključne kompetence za naravoslovje:

Dijaki pri pouku naravoslovja pridobijo temeljno znanje, ki jim omogoča razumevanje snovi in snovnih sprememb, življenja, sebe in okolja.

Pouk naravoslovja dijake vzpodbuja k odgovornemu odnosu do življenja, zdravja, narave in okolja, v katerem živijo in delujejo, ter jih usposablja, da ga dejavno varujejo in ohranjajo.

Ključne kompetence naravoslovja imajo tudi nalogo razvijati proces naravoslovne kulture: opazovanje in opisovanje pojavov, sposobnost za osmišljanje opažanj, odgovoren odnos do življenja in narave ter sposobnost za komuniciranje.

Naravoslovje omogoča pridobitev temeljnega ekološkega znanja in razumevanja življenja, ki ga ne glede na poklic, potrebuje za življenje, samostojno razmišljanje, suvereno odločanje, ekološko ozaveščeno ravnanje in ohranjanje zdravja prav vsak človek. To so znanja, potrebna za vse življenje in predstavljajo tudi osnovo za nadgraditev znanja v strokovnoteoretičnih predmetih, v samoizobraževanju in nadaljnjem izobraževanju. Razumevanje delovanja ekosistemov in odgovoren odnos do življenja in narave je osnova za razumevanje trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov, ohranjanje življenjske pestrosti, kakovostnega okolja in zdravih naravnih virov (vode zraka, tal …) in s tem povezanega nadaljnjega razvoja.

Pri tem je pomembna predvsem kakovost dijakovega znanja, ki omogoča razumevanje narave in življenja in se kaže v razvijanju spoznavnih procesov, intelektualni rasti, osebnem razvoju dijaka, odgovornem odnosu do življenja.

Vloga in pomen ključne kvalifikacije vzgoje za zdravje:

• Uresničevanje dokumenta Svetovne zdravstvene organizacije na področju evropskega zdravstvenega varstva v okviru Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije - Zdravje za vse v 21. stoletju.
• Posredovanje primernih informacij za ohranjanje zdravja, preprečevanje bolezni, poškodb ter zastrupitev.
• Razvijanje znanj, sposobnosti in spretnosti za varovanje in krepitev zdravja.
• Zmanjševanje razlik med posamezniki in družbenimi skupinami v znanju, sposobnostih in spretnostih glede varovanja in krepitve zdravja.
• razvijanje znanj, sposobnosti in spretnosti posameznika za zdrav telesni, duševni in družbeni razvoj pri ohranjanju lastnega zdravja in zdravja drugih,
• uresničevanje koncepta promocije zdravja,
• razvijanje kompetenc za zdrav način življenja,
• razvijanje veščin za uporabo znanj o zdravju in o oblikovanju možnosti za njihovo uporabo,
• promoviranje stališč in obnašanj, ki prispevajo k zdravju in varnosti posameznikov, skupin in skupnosti.

Usmerjevalni in socializacijski cilji (ključne kompetence, h katerim vodijo ključne kvalifikacije naravoslovja):

• z neposrednim stikom in opazovanjem doseči razumevanje zgradbe in delovanja naravnega ekosistema, zakonitosti narave in pestrosti življenja,
• spoznati osnovne fizikalne, kemijske in biološke zakonitosti in na temelju teh razvijati razumevanje pojavov in procesov v naravi,
• postopno spoznavati fizikalne in kemijske lastnosti izbranih snovi in njihovo spreminjanje;
• spoznavanje pomena eksperimenta pri spoznavanju naravoslovnih zakonitosti tako, da dijaki opazujejo, izvajajo preproste poskuse, analizirajo rezultate in oblikujejo sintezo,
• spoznavati snovi in uporabo teh snovi
• razvijati sposobnosti za preučevanje, opazovanje in opisovanje procesov in pojavov v naravi in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje,
• doseči, da učenci/ke z lastnim iskanjem in preučevanjem pridejo do spoznanj in si oblikujejo odgovoren odnos do narave in življenja,
• spodbujati povezovanje med seboj odvisnih znanj drugih predmetov,
• doseči razumevanje delovanja človeškega telesa in zavedanje odgovornosti za ohranjanje zdravja,
• razvijati sposobnosti za razumevanje in zaznavanje ekoloških problemov,
• razvijati sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj,
• razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbuditi zanimanje za dejavno varovanje in ohranjanje življenjske pestrosti,
• s podbujati spoznanje, da je človek odvisen od narave in njen sestavni del,
• razvijati spoštovanje vseh oblik življenja ter razumevanje medsebojne povezanosti žive in nežive narave,
• razvijati znanje o trajnostni rabi obnovljivih naravnih virov,
• razvijati in razširjati znanje o varnosti in ohranjanju zdravja pri delu v različnih okoljih ter odgovornosti pri delu s snovmi in aparaturami,
• spoznati pomen omrežja internet in zna uporabljati njegovi osnovni storitvi: svetovni splet in elektronsko pošto,
• naučiti učence/ke poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti; splet pojmuje kot vir uporabnih informacij v življenju in stroki,
• naučiti učence/ke obvladovati elektronsko pošto in delo z ustreznimi programi za pošiljanje, shranjevanje in arhiviranje sporočil in dokumentacije v priponkah,
• naučiti učence/ke uporabljati programsko opremo in računalniške aplikacije na ravni poklicne šole pri predmetnih in strokovnih področjih,

Usmerjevalni in socializacijski cilji (ključne kompetence, h katerim vodijo ključne kvalifikacije vzgoje za zdravje):

• zmožnost varovanja in krepitve svojega zdravja,
• zmožnost uporabiti pridobljena znanja in spretnosti za ohranitev in izboljšanje lastnega zdravja in zdravja drugih ( v življenju in na delovnem mestu ),
• zmožnost promoviranja stališč in obnašanja, ki prispeva k zdravju in varnosti posameznikov, skupin in skupnosti.

V ta namen dijaki/dijakinje:

• osvojijo pomen zdravih odnosov in navad v družinah na zdravje otrok in zdravje drugih članov družine ter pomen učinkovitega starševstva.
• Osvojijo celostni pristop do zdravja,
• razumejo medsebojno povezanost zdravja, okolja in kakovosti življenja,
• razumejo povezanost in medsebojne vplive telesnih, duševnih in družbenih razsežnosti zdravja,
• osvojijo zanje o dejavnikih, ki vplivajo na duševno zdravje, čustveno blaginjo in stres
• razvijejo in krepijo pozitivno samopodobo, kot temelj za ohranitev zdravja
• razvijejo spretnosti za dobre socialne odnose z vrstniki in z drugimi ljudmi
• spoznajo varovalne dejavnike za ohranjanje zdravja
• razvijejo spretnosti za vzdrževanje osebne higiene in higiene ožjega in širšega okolja,
• razvijejo spretnosti za zdrav način prehranjevanja, telesne/športne dejavnosti in varnost,
• osvojijo znanje o varni in zdravi spolnosti
• osvojijo znanja o pravilni uporabi zdravil in o tveganosti jemanja različnih drog
• si pridobijo spretnost za vzdrževanje in krepitev zdravja.
  

Učni sklopi iz kataloga znanj Naravoslovje, ki se povezujejo s strokovnoteoretičnimi predmeti v programu Avtoserviser:

Učni sklopi, ki se povezujejo v strokovnoteoretični predmet	Vsebinski sklopi strokovnoteoretičnega predmeta
Snov	Skupna poglavja strojništva
Raztopine	Skupna poglavja strojništva
Kovine	Skupna poglavja strojništva
Energijske pretvorbe	Bencinski in dizlski motorji
Bionika	Skupna poglavja strojništva

Za uresničitev integriranih učnih sklopov je predvidenih 66 ur.

Integracija ciljev splošnega izobraževanja v strokovnoteoretično izobraževanje mora biti izpeljana tako, da nastane nova dopolnjena in zaključena celota. To pomeni, da se morajo cilji splošnega izobraževanja smiselno nadgrajevati in dopolnjevati s cilji strokovnoteoretičnega izobraževanja. Zato je nujno, da učitelj strokovnoteoretičnega predmeta pri integraciji skupaj z učiteljem naravoslovja sodeluje pri načrtovanju in izvajanju integriranih vsebinskih sklopov. Integrirane vsebinske sklope morata oba učitelja načrtovati in izvajati timsko, enako velja tudi za proces vrednotenja in ocenjevanja doseženega znanja. Oba učitelja morata pri integraciji upoštevati vse cilje, ki so zapisani v obeh katalogih znanj, in jih operacionalizirati tako, da se cilji in načrtovane dejavnosti smiselno dopolnjujejo.

II. ŠTEVILO UR:

132 ur. Od tega je 66 ur izvedenih samostojno, preostale pa potekajo s strokovnoteoretičnim predmetom.

III. OPERATIVNI CILJI

Operativni cilji	Standardi znanja
Snovi in energije
SNOV Dijaki/dijakinje: načrtno zbirajo podatke in informacije o snoveh glede na izvor in lastnosti; iščejo in vrednotijo kemijske in sorodne informacije o snoveh iz različnih virov z uporabo informacijske tehnologije razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi preučujejo agregatna stanja snovi uporabljajo preprosto kemijsko terminologijo in znake za nevarne snovi, VODNE RAZTOPINE na osnovi opažanj pri samostojnem eksperimentalnem delu preučujejo lastnosti vodnih raztopin (pH, kislost, bazičnost, nevtralnost, električno prevodnost) ovrednotijo pomen vodnih raztopin za življenje in delo	Dijak/dijakinja lahko: ob primerih razlikuje med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi •  s silami med gradniki snovi kvalitativno razloži mikroskopsko sliko snovi v trdnem, tekočem in plinastem agregatnem stanju opiše prehode med agregatnimi stanji razloži tlak in notranjo energijo plina z mikroskopsko sliko prepozna in poimenuje osnovni laboratorijski inventar in oznake za nevarne snovi opredeli vodo kot pomembno topilo opredeli pojem vodne raztopine opredeli kisline in baze na osnovi vrednosti pH njihovih vodnih raztopin ob izbranih primerih loči med kislinami in bazami oceni jakost kislin/baz na podlagi pH vrednosti njihovih vodnih raztopin pozna uporabo kislin, baze in soli v vsakdanjem življenju, njihove značilnosti (znaki za nevarnost, skladiščenje, osnove proizvodnje in njihove značilnosti) ob primeru razloži učinke kislih padavin na okolje in predvideva postopke za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami
KOVINE na osnovi eksperimentov razlikujejo posamezne kovine preučujejo vplive zraka, vode in soli na rjavenje železa na podlagi reakcij nekaterih kovin z vodo proučujejo reaktivnost kovin	na osnovi opazovanja, preprostih eksperimentov prepozna reprezentativne kovine glavnih skupin opredeli reaktivnost posameznih kovin in jo poveže z njihovo obstojnostjo in uporabnostjo
ORGANSKE KISIKOVE IN DUŠIKOVE SPOJINE razumejo proces nastanka ogljikovih hidratov razlikujejo posamezne vrste ogljikovih hidratov eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo živila z ogljikovimi hidrati in ovrednotijo njihov pomen za življenje eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo sestavo maščob in maščobnih živil in ovrednotijo njihov vpliv na zdravje poznajo sestavo maščob, maščobna živila in njihov vpliv na zdravje eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo sestavo beljakovinskih i živil in ovrednotijo njihov pomen za zdravje ovrednotijo pomen in vlogo posameznih aditivov za »izboljšanje« tržne kakovosti živila in vpliva na zdravje	na primerih razložijo zgradbo enostavnih in sestavljenih ogljikovih hidratov in razložijo njihov pomen za življenje ob primeru razložijo zgradbo maščob in razložijo njihov pomen za življenje ob primeru razložijo zgradbo beljakovin in razložijo njihov pomen za življenje ob izbranih primerih oceni energijsko vrednost živila in vpliv na zdravje glede na način življenja ob izbranih primerih upoštevajo živilske predpise, ocenijo pomen embalaža (ekonomski vidik, uporabnost in obremenjevanje okolja) pri sestavi jedilnika upošteva sestavo živil in njihovo energijsko
POLIMERI eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo zgradbo in lastnosti polimerov ter njihovo uporabnost in vpliv na okolje spozna naravne in sintezne polimere spozna vplive polimerov na okolje	ob primerih prepozna naravne in sintezne polimere opredeli ogljikove hidrate in proteine kot naravne polimere ob izbranih primerih polimerov (PE, PVC, polistiren) opiše njihove lastnosti in uporabo najpomembnejših polimerov ob izbranem primeru polimera razloži vpliv na okolje
ENERGIJSKE PRETVORBE preučujejo energijske pretvorbe in prehode v zaprtem sistemu s pomočjo računalniške programske opreme in računalniških aplikacij za to področje •  spoznajo, da brez pretvorb in pretoka energije, ki se dogaja znotraj sistemov, med sistemi in telesi (prenos s svetlobo, toploto, delom, snovjo …), življenje in procesi v naravi niso mogoči preučujejo energijske spremembe, ki nastajajo pri sežigu različnih snovi sežig ogljikovodikov eksperimentalno preučujejo goriva kot vir energije, ki omogočajo številne človekove dejavnosti samostojno in kritično vrednotijo osnovne in energijske spremembe glede na nastale produkte ter njihov vpliv na zdravje in okolje z uporabo različnih virov kritično vrednotijo različne vrste goriv z vidika njihove uporabe, vpliva na okolje in zdravja ljudi in na podlagi razpoložljivih podatkov predvidevajo okoljsko ceno na osnovi eksperimentalnih opažanj sklepati na uporabnost goriva in predvidevati posledice uporabe goriva na zdravje in okolje kritično presoditi o smiselni uporabi alternativnih virov energije in hkrati upoštevati ekonomski vidik, vpliv na okolje in zdravje s pomočjo računalniške programske opreme in računalniških aplikacij in ostalih virov proučujejo možnosti za zmanjšanje porabe goriv in nadomeščanja z alternativnimi viri energije kot so: vodna energija (glede na ekološko presojo – prekomerna uporabe le teh lahko negativno vpliva na spremembe mikroklime, hitrosti toka, usedanje, vpliv na podtalnico in spremembe življenjskih združb) energija bibavice, energija vetra, bioplina in energija iz zemeljske notranjosti.	ob izbranem primeru razloži, da se energija v zaprtem prostoru ohranja ob določenih primerih razlikuje med osnovnimi oblikami energije (kinetična, potencialna, notranja, kemijska, jedrska) zna izračunati kinetično in potencialno energijo telesa, in pravilno uporabi enoto za energijo ve, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo pretvori energije (moč, delo, električna moč) kemijsko reakcijo opredeli kot snovno in energijsko spremembo v enačbi kemijske reakcije opredeli pojma reaktant in produkt ob izbranih primerih loči med kemijsko reakcijo in fizikalnim procesom ob izbranih primerih loči med eksotermno in endotermno reakcijo ob izbranih primerih goriva razloži sestavo goriva in ga uvrsti v ustrezno skupino ob izbranem primeru goriva razloži glavne in stranske produkte, ki nastajajo pri zgorevanju, pojasni vpliv posameznih produktov zgorevanja na okolje na osnovi energijske, socialne, ekonomske in ekološke plati se opredeli za najustreznejše gorivo in pri tem uporablja računalniško programsko opremo in računalniške aplikacije za to področje
EKOLOGIJA
razumejo osnovne naravne zakonitosti in življenje (dinamičnost, proces evolucije …) ter obravnavajo naravo kot vrednoto zaznajo in povežejo nežive dejavnike v ekosistemu, njihov vpliv na živa bitja kot odprte sisteme in vpliv živih bitij na nežive dejavnike; ob izbranem ekosistemu opredelijo povezanost življenjskega prostora in življenjske združbe razumejo osnovno delovanje ekosistema kot kompleksnega dinamičnega sistema s svojim naravnim razvojem; razlikujejo naravne (optimizirane sisteme, ki se sami vzdržujejo) in antropogene ekosisteme (človek jih z vlaganjem energije vzdržuje); opredelijo skupne značilnosti in glavne razlike v osnovnem delovanju vodnih in kopenskih ekosistemov ob primeru razložijo medsebojno odvisnost in ključno vlogo organizmov proizvajalcev, potrošnikov ter razkrojevalcev v ekosistemih; upoštevajo naravno pravico živih bitij do življenja in življenjskega prostora razložijo odnose med organizmi izbranih vrst ter njihov pomen za delovanje ekosistemov; razložijo pomen medvrstnih odnosov za ekološko ravnotežje; upoštevajo odnose med organizmi pri svojem ravnanju poznajo izvor antibiotikov; predvidijo prednosti in posledice uporabe antibiotikov, posledice zlorab v ekosistemih (razvoj odpornosti bakterij in biološka varnost) ob primerih posledic vnesenih tujih vrst organizmov v ekosisteme predvidevajo ekološke posledice predvidijo naravne in gospodarske posledice genskega onesnaževanja in skladno s tem odgovorno ravnajo razlikujejo in razumejo odnose med organizmi znotraj iste vrste ter jih razlikujejo od odnosov znotraj človeške družbe ob izbranem ekosistemu opazujejo, vrednotijo in razumejo lastnosti opazovanih populacij; razumejo pomen efektivne velikosti populacije za ohranitev vrste povežejo organizme v izbranem ekosistemu v prehranjevalne verige, prehranjevalni splet in razumejo odvisnost človeka od narave ob primeru prehranjevalne verige in spleta razložijo proces akumulacije strupenih odpadnih snovi v živih bitjih, človeku, ekosistemih in ekosferi; to upoštevajo pri svojem ravnanju razumejo, da biodiverziteta, kroženje snovi in pretok energije pogojujejo delovanje ekosistema; sestavijo energijsko piramido razumejo odvisnost ekološkega ravnotežja od biodiverzitete; spoštujejo vse oblike življenja razumejo osnovne procese kroženja snovi (biogeokemična kroženja) v naravi; razumejo posledice prekinjenega kroženja snovi v ekosistemih za okolje in zdravje; povežejo znanje o kroženju snovi in pretoku energije v ekosistemih z načeli trajnostnega razvoja (Agenda 2001) lastne stroke upoštevajo ranljivost organizmov in njihovih življenjskih prostorov (habitatov) pri svojem delovanju, opazijo primere posegov v ekosisteme ter predvidijo posledice nepoznavanja in neupoštevanja naravnih zakonitosti in ekoloških funkcij ekosistemov ter ukrepajo (preventivno ravnanje) razumejo osnovni princip uporabe organizmov v biološki čistilni napravi (posnemanje naravnih procesov samoočiščevanja) poznajo značilne indikatorske organizme in po njih opredelijo stopnjo onesnaženosti v ekosistemu razumejo nosilnost in samočistilno sposobnost opazovanih ekosistemov poznajo funkcije ekosistemov in njihov pomen za preživetje razumejo namen ohranjanja naravne dediščine, biodiverzitete in ekoloških procesov zaznajo in opredelijo življenjsko raznolikost - biodiverziteto ekosistemov v svojem kraju in Sloveniji; razumejo ključni pomen biodiverzitete za ohranjanje življenja, kakovost okolja in naravnih virov, neodvisnost ter ekonomski razvoj razumejo človekovo odvisnost od medsebojne povezanosti med živimi bitji in procesi v naravi razložijo trajnostno rabo obnovljivih naravnih virov razumejo odvisnost kakovosti okolja in razpoložljivih naravnih virov od delovanja ekosistemov; poznajo nujnost odgovornega ravnanja s seboj, živimi bitji, ekosistemi in naravno dediščino ob primeru iz okolice razložijo ekološko zaporedje; predvidijo možnosti in čas, potreben za sanacijo škode ter vzpostavitev ekoloških funkcij v ekosistemih razumejo posledice degradacije in fragmentacije ekosistemov za varovanje narave, biotske raznovrstnosti in ohranjanje ekoloških procesov poznajo načine varovanja naravne dediščine (parki, spomeniki); poznajo namen predpisov, ki urejajo ravnanje z zaščitenimi organizmi in njihovimi življenjskimi prostori razumejo vpliv razvoja biologije na življenje, poklice, družbo (poznajo možnosti genskega onesnaževanje, manipulacij in zlorab) dojamejo, da tehnične rešitve izvirajo iz posnemanja narave (bionika) (ta cilj naj bo obravnava v sklopu interdisciplinarnih dejavnosti v strokovnoteoretičnem predmetu – transfer in uporaba znanja za izboljšave v poklicu)	razloži temeljne značilnosti in zakonitosti življenja na podlagi opazovanja, enostavnih eksperimentov in raziskovanja razloži vpliv neživih dejavnikov okolja na živa bitja v opazovanem ekosistemu razloži vpliv živih bitij na spreminjanje neživih dejavnikov okolja na opazovanem primeru opredeli življenjski prostor, življenjsko združbo in razloži njuno povezanost ter soodvisnost v opazovanem ekosistemu razloži naravni razvoj in delovanje ekosistema (kot kompleksnega dinamičnega optimiziranega sistema, ki se sam vzdržuje) razloži ključni pomen pestrosti življenjske združbe za delovanje ekosistema ter s tem povezane ekološke funkcije ob opazovanem primeru razloži osnovne razlike med opazovanimi primeri naravnih in antropogenih ekosistemov; oceni ekonomske in biološke prednosti ohranjanja naravnih ekosistemov razloži osnovne razlike v delovanju opazovanih vodnih in kopenskih ekosistemov razloži ključno vlogo proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev v opazovanih ekosistemih pozna dejstvo, da vsaka oblika življenja ima svoje mesto in vlogo v naravi ter naravno pravico do življenja; oceni svoje ravnanje našteje in razloži medvrstne odnose; ob primeru razložijo njihov vpliv na ohranjanje ekološkega ravnovesja razloži naravni izvor antibiotikov na primeru nasprotništva, njihovo uporabo in predvidijo nevarnosti zlorab razloži proces razvoja rezistence organizmov na antibiotike (ob primeru) in ga oceni z vidika biološke varnosti oceni ekološke posledice vnašanja tujih vrst v opazovani ekosistem ( primer tujih invazivnih vrst okrasnih rastlin) pozna nevarnosti in posledice prenosa genov iz gensko spremenjenih organizmov na ostale organizme razloži odnose med osebki znotraj iste vrste ter njihov pomen za ohranjanje vrst in delovanje življenjske združbe pozna razliko med odnosi v človeški družbi in odnosi med osebki znotraj vrst razloži lastnosti populacij in oceni pomen velikosti populacije za ohranjanje genske raznolikosti znotraj vrst; razloži vpliv raznolikosti na ohranjanje vrst poveže organizme v opazovanem ekosistemu v prehranjevalne verige in splete ter opredeli človekovo odvisnost od narave s primerom razloži proces kopičenja odpadnih strupenih snovi v živih bitjih, ekosistemih in biosferi; oceni ravnanje z odpadnimi snovmi opredeli biodiverziteto; ob primerih pojasni delovanje ekosistema v odvisnosti od stanja biodiverzitete. razloži prehranjevalne odnose v opazovanem ekosistemu ob primeru energijske piramide razloži odvisnost ekološkega ravnotežja od biodiverzitete. razloži kroženje snovi v naravi in vlogo živih bitij; predvideva možne načine ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki uporabi ekološko znanje pri razvrščanju in recikliranju odpadnih snovi oziroma materialov oceni meje samočistilne sposobnosti opazovanega ekosistema pozna osnovna načela trajnostne rabe naravnih virov; razloži pomen trajnostnega razvoja za ohranjanje kakovosti življenja opiše življenjski prostor in predvideva posledice spreminjanja dejavnikov na življenje v opazovanem primeru oceni ekološke funkcije opazovanega ekosistema in razloži kompleksno povezanost ekoloških funkcij in procesov v naravi razloži osnovni princip uporabe organizmov v biološkem čiščenju odpadne vode (na primeru biološke čistilne naprave) z bioindikatorji oceni stanje onesnaženosti opazovanega ekosistema razloži posledice presežene nosilnosti v opazovanem ekosistemu opiše, razloži in presodi ravnanje, ki upošteva ranljivost organizmov in naravnih procesov opazi spremembe na opazovanem primeru zaradi vplivov onesnaževanja in predlaga ukrepe opiše načine ohranjanja naravne dediščine, naravnih vrednot, procesov in biodiverzitete ob primeru razloži, da je za ohranitev vrst nujno ohranjanje razmer, potrebnih za njihovo nadaljnjo evolucijo v njihovih življenjskih prostorih oceni in spremlja stanje ekosistemske in vrstne biodiverzitete ter biodiverzitete znotraj vrst razloži odvisnost človekovega preživetja in ekonomskega razvoja od ostalih oblik življenja in procesov v naravi razloži vpliv delovanja ekosistemov na okolje in kakovost naravnih virov (zraka, vode, tal, hrane …) razloži proces ekološkega zaporedja ob primeru in oceni možnosti, čas in stroške za razvoj ekoloških funkcij v degradiranem ekosistemu razloži odvisnost ohranjanja vrst od procesa nadaljnje evolucije v njihovih življenjskih prostorih razloži posledice fragmentacije ekosistemov za ohranjanje naravnih procesov in naravne dediščine (ob primeru antropogenih ekosistemov) pozna osnovni namen zakonodaje, ki zadeva varstvo narave, jo poišče na internetu ter oceni njeno upoštevanje v svojem poklicnem in vsakdanjem življenju presodi prednosti in nevarnosti uporabe genske tehnologije v konkretnih življenjskih in poklicnih situacijah (zdravstvo, prehrana, tehnološki procesi v poklicu …) razloži vpliv odnosov med organizmi na ekološko ravnotežje (različnih vrst in znotraj opazovane vrste) oceni nosilnost ekosistemov in njihovo samočistilno sposobnost razložijo posledice hitre rasti človeške populacije (porabo naravnih virov, onesnaževanje, spremembe klime, širjenje puščav, pomanjkanje pitne vode, hrane, škodljivi vplivi na zdravje …) poišče primere vzorov iz narave (procesi optimizacije v evoluciji, varčna poraba energije in snovi, organizmi kot konstrukcije …) za izboljšave v tehniki in tehnologiji
DELOVANJE ČLOVEŠKEGA TELESA IN OHRANJANJE ZDRAVJA (cilji naj se obravnavajo povezano s cilji vzgoje za zdravje)
razumejo celično zgradbo človeka in drugih organizmov naštejejo posamezne organe oziroma organske sisteme in razumejo osnovno delovanje le teh in telesa kot usklajene celote ter predvidijo preventivne ukrepe za ohranjanje ravnovesja v svojem telesu (fiziološkega in psihološkega) prepoznajo dejavnike na delovnem mestu, v okolju in vsakdanjem življenju, ki lahko negativno vplivajo na ohranjanje zdravja, in ustrezno preventivno ravnajo v različnih situacijah zaznajo in opazijo spremembe v delovanju lastnega telesa ter se odločajo in predvidijo možno pomoč ali ukrepe ob nesrečah, poškodbah in boleznih, psihosomatskih boleznih na delovnem mestu in v življenju nasploh prepoznajo in opišejo najpogostejše okvare in bolezni sodobnega časa (vključno psihosomatske) in uporabijo preventivne ukrepe proti njim ter sami ohranjajo lastno zdravje v zdravem okolju in so odgovorni tudi za zdravje drugih odgovorno in zdravo spolno živijo (spolnost in delovanje spolnih organov, načrtovanje družine, spolno prenosljive bolezni) predvidijo vplive bakterij, glivic, virusov in drugih zajedavcev na zdravje in najpogostejše načine prenašanja najpogostejših bolezni poznajo posledice spreminjanja dednega materiala v celicah in se opredelijo glede bioloških in etičnih dilem v zvezi z uporabo genske tehnologije na človeku ter se suvereno odločajo o uporabi živil iz gensko spremenjenih organizmov (transgeni organizmi) razumejo, da so strupi - toksini (naravni in umetni) biološko aktivne snovi in da spreminjajo notranje ravnovesje v telesu (fiziološko in psihološko) razumejo, da toksini delujejo na ravni celic, tkiv, organov in celotnega telesa in poznajo poti za vnos v telo, možnosti za zlorabe in preventivo zavedajo se škodljivih vplivov alkohola, nikotina in preostalih psihoaktivnih snovi na delovanje živčevja in delovanje telesa ter kakovost življenja in socialnega okolja izboljšujejo življenjske razmere (zdravo okolje, hrana, telesne in socialne aktivnosti, izobraževanje …) navade in dejavnike za ohranjanje zdravja, varno ravnajo in ohranjajo zdravje (telesno in psihično) na delovnem mestu v različnih okoljih ter v življenju nasploh	razloži celično zgradbo telesa na podlagi opazovanja pod mikroskopom našteje organe in organske sisteme na osnovi opazovanj lastnega telesa in modelov ter razložijo osnovno delovanje le teh na podlagi poskusov in opazovanj ve, da telo deluje kot usklajena celota, in predvidi preventivno ravnanje za ohranjanje ravnovesja v svojem telesu (fiziološko in psihološko) našteje najpogostejše dejavnike, ki lahko škodljivo vplivajo na ohranjanje zdravja ve, kako ravnati in na koga se obrniti ob nesrečah, poškodbah in boleznih poznajo običajne znake najpogostejših bolezni sodobnega časa in preventivno ravna prepozna najpogostejše okvare in poškodbe na delovnem mestu in se zna zaščititi razloži vpliv okolja, dednosti in življenjskega stila na ohranjanje zdravja razume osnovno delovanje spolnih organov in razmnoževanje ter predvidi preventivo za spolno prenosljive bolezni pozna pomen načrtovanja družine in ve, kje lahko iščejo pomoč opiše možnosti širjenja mikroorganizmov in zajedavcev na osnovi laboratorijskega poskusa razloži vpliv bakterij glivic in drugih zajedavcev na celice in organizem opiše mutacije in ob primerih razloži njihov vpliv na zdravje opredeli možne nevarnosti spreminjanja genskega zapisa in uporabe genske tehnologije v zdravstvu samostojno presoja in se odloča o uporabi živil iz gensko spremenjenih organizmov ve, da je od količine snovi odvisen njen učinek na organizem in okolje razloži, da so strupi biološko aktivne snovi, ki delujejo na ravni celic, tkiv, organov in celotnega telesa našteje poti vnosa škodljivih snovi v organizem opredeli najpogostejše telesne in socialne posledice zlorabe psihoaktivnih snovi in predlaga načine življenja in preživljanje prostega časa, ki ne vodijo v odvisnost kritično presoja življenjske razmere in ravnanje na delovnem mestu ter kakovost življenja nasploh svoj življenjski slog razvija v duhu kakovostnega življenja in ohranjanja zdravja sebe in drugih
VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE IN OKOLJA - SKUPNO PODROČJE – interdisciplinarno projektno delo z vključitvijo vseh strokovnih področij
prepoznajo snovi – materiale, s katerimi se srečuje vsak dan in jih ovrednotijo z vidika ohranjanja zdravega okolja in ohranjanja naravne dediščine ob konkretnem primeru iz proizvodnje prepoznajo okoljske in ekološke probleme ob izbranih primerih se seznanijo z načini interdisciplinarnega celostnega reševanja okoljskih in ekoloških problemov, urijo se v timskem delu pri reševanju hipotetičnih problemov ovrednotijo pomen naravne dediščine za nacionalno gospodarstvo (kompleksni naravni ekosistemi in njihove ekološke funkcije kot del ekonomske vrednosti), neodvisnost, ekonomski razvoj, varnost (bioterorizem) in kakovost življenja ter znanje uporabijo za sonaravno ravnanje v poklicu in življenju zavedajo se, da so vse snovi (naravne, umetne) lahko strupene za različne organizme in da je njihova strupenost odvisna le od količine	razume, da je reševanje okoljskih problemov lahko povezano tudi z varstvom in ohranjanjem ekosistemov ter narave kot celote pozna glavne okoljske probleme - lokalne in svetovne - ter vzroke zanje in posledice v ekosistemih in življenju (kopičenje odpadkov in prekinjanje kroženja snovi, ozonska luknja, podnebne spremembe, topla greda, rast človeške populacije, potrošniški način življenja, nesmiselno večanje porabe energije in naravnih virov…), pozna vire onesnaževanja in najpogostejša onesnažila (fizikalna, kemijska, biološka …), na delovnem mestu, na lokalni ravni in širše ter posledice izpostavljenosti organizmov hrupu, sevanjem, strupenim snovem, prašnim delcem, onesnaženi vodi in hrani in podobnem uveljavlja svoje pravice do ohranjenega zdravega življenjskega okolja in zdravega življenja ter osebno soodgovornost za to poišče podatke spremljanja stanja v okolju in jih uporabi pri svojem odločanju in ravnanju v poklicu in življenju ob konkretnem primeru proizvodnje evidentira okoljske probleme (surovine, proizvodni postopki, odpadni produkti, energija, embalaža, prodaja, delovne razmere …) in uporabi vsa pridobljena znanja različnih predmetov ter predvidi celostno interdisciplinarno reševanje problema zaveda se nujnosti celostnega reševanja ekoloških problemov; uporabi sodoben ekosistemski pristop pri reševanju ekoloških problemov v poklicu in življenju oceni ekološke dejavnike na delovnem mestu in predvidi nevarnosti poklicnih bolezni in poškodb ter ukrepa za ohranjanje lastnega zdravja na delovnem mestu in v življenju nasploh (preventiva in prva pomoč ob delovnih nesrečah) prepozna materiale, s katerimi se vsak dan srečuje, in ovrednoti njihovo ustreznost s stališča ohranjanja zdravega okolja in ohranjanja naravne dediščine ter prepozna in razlikuje človeku in naravi bolj in manj škodljive materiale ter predvidi in razloži škodljive vplive na ekosisteme in zdravje poznajo in v poklicu upošteva zakonodajo, ki zadeva varovanje naravne dediščine, biodiverzitete, zaščito živih bitij, njihovih ekosistemov in varovanje okolja ter zdravja, in s tem povezane mednarodne dogovore in konvencije opredeli celostni pomen ohranjanja naravnih ekosistemov, od katerih je odvisna kakovost okolja, naravnih virov, zdravja in življenja v nasprotju s kratkoročnimi ekonomskimi koristmi in predvidi, kakšna bi bila končna cena izdelkov (okoljska ekonomika), če bi bila v ceno všteta cena škode, ki v ekosistemih nastane zaradi proizvodnje, vzdrževanja, pakiranja, transporta in odlaganja izdelka v odpadke

VZGOJA ZA ZDRAVJE

Operativni cilji	Standardi znanja in spretnosti
zavedajo se pomena delovanja človeškega telesa za varovanje in ohranjanje zdravja	pozna zgradbo telesa, posameznih organov oziroma organskih sistemov in razume njihovo osnovno delovanje; razloži delovanje telesa kot usklajene celote pozna pojma: zdravje, bolezen predvidi preventivne ukrepe za ohranjanje telesnega in duševnega ravnovesja v svojem telesu
zavedajo se pomena življenjskega sloga za ohranitev zdravja	razloži celostno pojmovanje zdravja zdravje dojame kot pomembno vrednoto razloži povezavo življenjskega sloga, življenjskih razmer in zdravja upošteva pomembnost kakovosti življenja za zdravje
zavedajo se pomena psiholoških in socioloških plati zdravja	pozna dejavnike, ki vplivajo na zdravje razvije stališča, samozavedanje in veščine za ravnanje, usklajeno z razumevanjem zdravja
zavedajo se pomena upoštevanja osnovnih zakonitosti družinskega življenja in odnosov med družinskimi člani ter vloge družine na zdravje posameznika	razloži pomen družine za razvoj in zdravje posameznika razloži osnove dinamičnega dogajanja v posameznih obdobjih družine razloži vloge članov družine razloži odgovornost staršev za nego in vzgojo otroka
zavedajo se pomena osebne higiene in higiene okolja za ohranjanje zdravja	razloži pomen osebne higiene za ohranjanje zdravja (spodbujanje odgovornega vedenja). uporabi znanje in veščine pri osebni higieni in higieni bivalnega prostora uporabijo znanje in veščine za nakup in vzdrževanje pripomočkov za nego telesa in bivalnega prostora razloži osnovne načine preprečevanja nalezljivih bolezni
zavedajo se pomena zdrave in varne hrane ter pridobijo spretnosti, ki pripomorejo k zdravemu in varnemu načinu prehranjevanja	opiše načela zdrave in varne hrane razložijo načela izbora varnih in zdravih živil opišejo in razloži dejavnike tveganja za nastanek motenj hranjenja razloži pomen pitja vode za zdravje
zavedajo se pomena redne telesne dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja kot svojega življenjskega sloga znajo dejavno sodelovati pri zagotavljanju osebne varnosti ter zdravstvene in socialne varnosti	razloži in oceni pomen redne telesne/športne dejavnosti za ohranjanje zdravja in krepitev odpornosti ter preprečevanje bolezni in invalidnosti opiše načela varnosti v različnih življenjskih okoliščinah in okoljih ter pri različnih telesnih oziroma športnih dejavnostih razloži pravila, povezana z varnostjo in lastnim zdravjem in z zdravjem oziroma varnostjo drugih
zavedajo se pomena zdravega in varnega spolnega življenja	v medčloveških odnosih upošteva samospoštovanje in spoštovanje drugih pozna sodobna stališča do odločanja o lastnem telesu, odgovornega vedenja in komunikacije na področju spolnosti opiše in razloži metode za preprečevanje nastanka nezaželene nosečnosti razume osnovno delovanje spolnih organov in razmnoževanje ter razloži dejavnike tveganja za nastanek bolezni, ki se prenašajo s spolnostjo opiše različne oblike spolnega vedenja razloži, kje poiskati strokovno pomoč
zavedajo se nevarnosti rabe psihoaktivnih snovi in se znajo upreti zlorabi	pozna učinke zdravil in drugih drog na telo pozna nastanek in učinke zasvojenosti razloži, kako se učinkovito upreti zlorabi psihoaktivnih snovi razloži napačne predstave in stereotipe, povezane z uporabo psihoaktivnih snovi pozna zakonodajo o rabi in zlorabi psihoaktivnih snovi
zavedajo se pomena varovanja in ohranjanja zdravja	opiše varovalne dejavnike in dejavnike tveganja nastanka socialnih bolezni razloži vpliv okolja, dednosti in življenjskega stila na ohranjanje zdravja razvije odgovornost do varovanja lastnega zdravja in do varovanja zdravja drugih razloži vpliv bakterij, glivic in drugih zajedavcev na celice in organizem opiše najpogostejše poškodbe in bolezni sodobnega časa: bolezni srca in ožilja, raka, poškodbe, psihosomatske bolezni (depresivnost)
dojamejo, da je učinek snovi na organizme, ekosistem, biosfero in okolje odvisen od količine te snovi	razloži, kako strupi (naravni in umetni) spreminjajo notranje ravnovesje v telesu razloži, kako strupi delujejo na celice, tkiva, organe in celotno telo pozna poti vnosa strupov v telo
poznajo vpliv genske tehnologije na zdravje	pozna posledice spreminjanja dednega materiala v celicah opišejo mutacije in ob primerih razloži njihov vpliv na zdravje pozna in razloži prednosti in nevarnosti uporabe genske tehnologije pozna etične in biološke dileme v zvezi z uporabo genske tehnologije zna se opredeliti v dilemah v zvezi z uporabo genske tehnologije

IV. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Ustno

V. METODIČNA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Osnovno vodilo pri pouku naravoslovja naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kakovost znanja; ta se kaže v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in njegovem osebnem razvoju. Predlagane dejavnosti učitelj lahko nadomesti z drugimi, ki prav tako vodijo dijake do ciljev, zapisanih v katalogu znanja. Pouk naj bo zastavljen tako, da bo reševanje zastavljenih problemov čim bolj holistično.

Pri pouku naravoslovja naj se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja ter preprostimi oblikami laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela. To daje dijakom možnost, da dejavno pridobivajo znanje, ustvarijo neposreden stik z življenjem in naravo in prihajajo do določenih spoznanj s svojim iskanjem in odkrivanjem. Dijaki naj s pridobivanjem informacij iz različnih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za razumevanje medsebojne odvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje je uporabno ob številnih novih konkretnih primerih. Razumevanje sebe in narave ter odgovoren odnos živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje in vrednotenje človeških posegov v okolje in naravo. To znanje in spretnosti naj bodo osnova za uvajanje trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov, ohranjanje življenjske pestrosti, kakovostnega okolja in zdravih naravnih virov (vode zraka, tal …) in s tem povezane kakovosti življenja in nadaljnjega razvoja.

Preverjanje in ocenjevanje naj bo v skladu z veljavno zakonodajo, sodobnimi načini in oblikami preverjanja, skladno z razvojem pedagoške stroke. Dijak naj za pokazano znanje dobi čim bolj objektivno in kompleksno oceno, zato naj učitelj preverja znanje na vse možne načine. Načini preverjanja in ocenjevanja naravoslovja naj poleg ustnega preverjanja vključujejo tudi ocenjevanje dela in izdelkov (izvirajočih iz dejavnosti, vaj in terenskega dela …).

Pri praktičnem delu (pri vajah v laboratoriju in na terenu …) dijaki izkažejo sposobnost, spretnost in znanje:

• načrtovanja in odnosa do dela;
• uporabe ustnih in pisnih navodil in virov (literatura, organizmi, računalniški programi, internet …);
• opazovanja, raziskovanja, napovedovanja, interpretacije in komunikacije;
• kompleksnega razmišljanja (primerjanje, sklepanje, reševanje problemov, odločanje);
• medsebojnega sodelovanja (prizadevanja za skupne cilje, uporabe medosebnih veščin, prevzemanja različnih vlog v skupini);
• odnosa do živih bitij in narave.

V okviru ene dejavnosti učencev in z njo povezanega izdelka (vaja, terensko delo in druge dejavnosti dijakov) ni možno oceniti po vseh merilih, zato naj bo praktično delo načrtovano tako, da bo ob koncu izvedbe ciljev iz kataloga znanja delo dijaka lahko ocenjeno upoštevaje vsa objektivna merila.

Izdelki so strokovno, vsebinsko in oblikovno izdelani glede na veljavne kriterije (učitelj mora z njimi dijake na razumljiv način seznaniti) in vsebujejo elemente, značilne za posamezno vrsto izdelka. Ocena predstavitve in zagovora izdelka je glede na vnaprej postavljene kriterije za posamezno vrsto izdelka sestavni del celotne ocene izdelka.

Zahtevnost izdelka mora biti prilagojena razvojni stopnji učencev.

Učitelj avtonomno glede na kriterije (učitelj mora z njimi na razumljiv način seznaniti dijake) razvrsti (določa glede na kriterije) ocene v razponu med minimalnimi in temeljnimi standardi znanja, zapisanimi v katalogu znanj za naravoslovje.

Priporočene metode dela pri pouku zdravstveno vzgojnih vsebin so: delo z besedilom, igranje vlog, delo v dvojicah, delo v skupinah, pogovori in povzemanje ter praktične vaje.

VI. ZNANJA IZVAJALCEV

Za poučevanje naravoslovja v je usposobljen učitelj, ki ima končano univerzitetno izobrazbo in je pridobil ustrezna znanja biologije, kemije in fizike ter pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

• prof. biologije; diplomirani biolog (s pedagoškoandragoško izobrazbo); prof. biologije in ....;
• prof. kemije; diplomirani kemik (s pedagoškoandragoško izobrazbo); prof. kemije in…
• prof. fizike; dipl. fizik (s pedagoškoandragoško izobrazbo); prof. fizike in…

Za poučevanje sklopa zdravstvene vzgoje je potrebna:

• univerzitetna izobrazba s področja zdravstva, medicine ali
• univerzitetna izobrazba s področja naravoslovja z dodatnim funkcionalnim znanjem s področja zdravstva ali
• univerzitetna izobrazba s področja družboslovja z dodatnim funkcionalnim znanjem s področja zdravstva.