OMEJITEV VPISA IN MERILA ZA IZBIRO
OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE
DELITEV DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV
INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI
ZNANJE, SMER IN STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV
UČNI NAČRTI IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH
Splošni pogoji
V izobraževalni program (v nadaljavanju program) za pridobitev poklicne ali srednje strokovne izobrazbe oziroma srednje izobrazbe v gimnazijskem programu se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in programom določene pogoje.
S programom poklicnega ali strokovnega izobraževanja se kot pogoj za vpis lahko določijo končani ustrezni programi, delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija. Namesto ustreznega programa se lahko upoštevajo tudi ustrezne delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija.
S programom za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe se lahko določijo tudi posebna nadarjenost, izjemoma pa psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje. Pri programih, je to posebej navedeno.
S programom gimnazije se kot pogoj za vpis lahko določijo: znanje iz klasičnega oziroma tujega jezika, preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.
V nadaljevanju navajamo le z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za vpis, in sicer po vrstah programov.
Nižje poklicno izobraževanje
V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 6 razredov osemletne osnovne šole ali 7 razredov devetletne osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem programu.
Srednje poklicno izobraževanje
V program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Srednje strokovno izobraževanje
V program srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Poklicno-tehniško izobraževanje
V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.
Poklicni tečaj
V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
Gimnazija
V program gimnazije se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo.
Maturitetni tečaj
V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal:
Merila za izbiro kandidatov je določil minister za šolstvo in šport s sklepom št. 6035-204/2006 z dne 28. julija 2006.
1.
Merila za izbiro kandidatov se uporabljajo v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter gimnazij.
2.
Kandidati, ki 9. razred osnovne šole zaključijo v šolskem letu 2006/2007 in nadaljnjih šolskih letih se izberejo za vpis v šolo na podlagi razvrstitve z uporabo točk, ki jih pridobijo z učnimi uspehi v 7. , 8. in 9. razredu osnovne šole, tako da se uporabijo:
Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 190 točk.
3.
Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v program Umetniška gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo merila v skladu s tem sklepom po uspešno opravljenem preizkusu nadarjenosti.
Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v športne oddelke programa Gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo:
a.merila iz 2. točke in
b.merilo športni dosežki, in sicer tako, da se kandidatu k točkam po merilu iz a. podtočke te točke doda:
4.
Če se v prvem (1.) oziroma drugem (2.) krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, pridobljenih po merilih iz 2. točke, se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot materinega jezika) in matematike.
Dosežki nacionalnega preizkusa znanja kandidata se uporabijo na podlagi predhodnega soglasja kandidata in staršev za mladoletnega kandidata.
Če je po izvedbi izbire med kandidati na podlagi kriterija iz prvega odstavka te točke v šoli za preostala vpisna mesta razvrščenih več kandidatov z istim številom točk kakor je prostih mest, se izbira med njimi izvede na podlagi dodatnih točk, doseženih po merilih, ki jih določi šola.
Šola mora merila iz prejšnjega odstavka objaviti na spletni strani šole in o njih obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do začetka šolskega leta za učence 9. razreda.
5.
Za kandidate, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje v šolskih letih pred 2006/2007, se uporabijo merila:
a.ki so veljala za vpis za prvo naslednje šolsko leto po šolskem letu v katerem je kandidat zaključil osnovnošolsko izobraževanje,
b.ali merila v skladu s tem sklepom, če so za kandidata ugodnejša.
Ugotovljeno število točk po merilih iz a. točke prejšnjega odstavka se preračuna s količnikom na nova merila.
Na način, ki je določen v prejšnjih dve odstavkih, se razvrstijo za izbiro za vpis v šolo tudi kandidati, ki bodo v šolskem letu 2006/2007 končali 9. razred osnovne šole po izobraževalnem programu za odrasle ali po izobraževalnem programu na domu, kandidati, ki prihajajo iz tujine in kandidati, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje po izobraževalnih programih po posebnih pedagoških načelih.
Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni pri posameznih programih (v splošnih delih), razlikujejo od navedenih v predmetnem katalogu znanja oziroma učnem načrtu ali izpitnem katalogu, velja navedba v splošnem delu programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v predmetnih katalogih znanja oziroma učnih načrtih in izpitnih katalogih, ki niso skladne s pravilnikoma o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja urejata pravilnika: Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (glej vire).
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z individualno učno pogodbo je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim dijak izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu.
Srednjo izobrazbo si je možno pridobiti z opravljeno splošno maturo, srednjo strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo, nižjo in srednjo poklicno izobrazbo pa z opravljenim zaključnim izpitom (glej vire).
Opravljanje splošne, poklicne mature in zaključnega izpita je urejeno s Pravilnikom o splošni maturi, Pravilnikom o poklicni maturi in s Pravilnikom o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju.
Zaključni izpit
Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika), ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.
Zaključni izpit sestavljata teoretični in praktični del.
Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:
a) teoretični del:
pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);
b) praktični del:
Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:
a) teoretični del:
b) praktični del:
Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.
Poklicna matura
Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s predmetnimi izpitnimi katalogi.
Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ali drugi jezik ter praktični del izpita: (izdelek, storitev, izpitni nastop z zagovorom; skrajšano: četrti predmet poklicne mature).
Znanje, ki se preverja pri poklicni maturi, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.
Splošna matura
Splošna matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na
gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Splošno maturo sestavljajo skupni (obvezni)
in izbirni predmeti.
Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) omogočajo pridobiti
znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike
lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je
pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si
ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega
(šesti predmet pri maturi).
Znanje, ki se preverja pri splošni maturi, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.
V programih poklicnega, srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja so s predmetnikom določeni:
Praktično izobraževanje v poklicnem izobraževanju in strokovnem izobraževanju obsega praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah
oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih) in praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih.
V gimnazijskih programih so s predmetnikom določeni:
• obvezni predmeti,
• izbirni predmeti,
• izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
• druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija) in
• obvezne izbirne vsebine.
Pri programu je praviloma navedeno, pri koliko urah določenega
predmeta v posameznem letniku se dijaki delijo v skupine
ter koliko dijakov je lahko največ v skupini. Če je med
izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec
(laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano
število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja.
V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja,
in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino
ali tako na skupino kot na oddelek.
Delitve dijakov v skupine zaradi izvedbe vaj, upoštevajo ustrezne pravilnike o normativih in standardih, ki veljajo za gimnazije in šole, ki izvajajo programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (glej vire).
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov programov
nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega
strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav
je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake od šolskega
pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje
splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov,
ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem
okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom
omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s
programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente,
jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo
proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos
dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni
obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki
na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega
načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav
šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti,
morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste
vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela”
v posameznih vrstah programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov
znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta
del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča
število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira
sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske
konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski
program.
V programih srednjega poklicnega izobraževanja objavljamo ločeno interesne dejavnosti za skupni obseg 256 ur in za obseg 160 ur (dva modela). Obseg interesnih dejavnosti je določen s predmetnikom.
Organiziranje obveznih izbirnih vsebin:
Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Po lastni presoji in odgovornosti dijaku prizna opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za določeno šolsko leto, tudi če jih ni opravil v organizaciji šole. To so lahko:
Šola obvezne izbirne vsebine organizira praviloma tako, da dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi najmanj tretjino obveznega dela obveznih izbirnih vsebin.
Zahtevano znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta (učitelji in drugi strokovni delavci) so določeni s posameznim programom. Na tej podlagi minister, pristojen za šolstvo, s pravilnikom določi za vsak predmet ustrezne izobrazbene pogoje (zahtevano smer in stopnjo izobrazbe), ki jih morajo izpolnjevati učitelji oziroma drugi strokovni delavci, ki izvajajo ali sodelujejo pri pouku (glej vire).
Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.
Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.
Katalogi znanja vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih in oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti.
Izpitni katalogi oziroma predmetni izpitni katalogi (v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe) določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu. Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd.
Učni načrti so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti v učnem načrtu, ki so navedene v posameznem učnem načrtu, in minimalne standarde splošne izobrazbe.
Učni načrti so pripravljeni v več različicah (strokovne gimnazije, programi gimnazije, prilagojeni za izvajanje na narodno mešanem območju).
Učni načrti vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih, možne oblike vzgojno-izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja znanja, okvirni seznam literature, povezanost z drugimi predmeti in didaktična navodila za izvedbo predmeta.
Predmetni izpitni katalogi vsebujejo izpitne cilje, dele izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.