SKUPNE INFORMACIJE IN POJASNILA PO VRSTAH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV (objavljenih v I. delu)

(šolsko leto 2008/2009)

KAZALO

VPISNI POGOJI

OMEJITEV VPISA IN MERILA ZA IZBIRO

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

PREDMETNIK

DELITEV DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI

ZNANJE IZVAJALCEV (UČITELJI, DRUGI STROKOVNI DELAVCI)

KATALOGI ZNANJA IN (PREDMETNI ) IZPITNI KATALOGI V PROGRAMIH ZA PRIDOBITEV POKLICNE IN SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE

UČNI NAČRTI IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH

VPISNI POGOJI

Splošni pogoji

V izobraževalni program (v nadaljavanju program) za pridobitev poklicne ali srednje strokovne izobrazbe oziroma srednje izobrazbe v gimnazijskem programu se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in programom določene pogoje.

S programom za pridobitev poklicne strokovne izobrazbe se kot pogoj za vpis lahko določijo končani ustrezni programi, delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija.Namesto ustreznega programa se lahko upoštevajo tudi ustrezne delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija.

S programom za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe se lahko določijo tudi posebna nadarjenost, izjemoma pa psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje. Pri programih, je to posebej navedeno.

S programom gimnazije se kot pogoj za vpis lahko določijo: znanje iz klasičnega oziroma tujega jezika, preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.

V nadaljevanju navajamo le z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za vpis, in sicer po vrstah programov.

Nižje poklicno izobraževanje

V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 6 razredov osemletne osnovne šole ali 7 razredov devetletne osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem programu.

Srednje poklicno izobraževanje

V program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

MERILA ZA IZBIRO KANDIDATOV V PRIMERU OMEJITVE VPISA (šolsko leto 2008/2009)

Merila za izbiro kandidatov je določil minister za šolstvo in šport s sklepom št. 6035-204/2006 z dne 28. julija 2006.

1. Merila za izbiro kandidatov se uporabljajo v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter gimnazij.

2. Kandidati, ki 9. razred osnovne šole zaključijo v šolskem letu 2006/2007 in nadaljnjih šolskih letih se izberejo za vpis v šolo na podlagi razvrstitve z uporabo točk, ki jih pridobijo z učnimi uspehi v 7. , 8. in 9. razredu osnovne šole, tako da se uporabijo:

• zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in
• ocene splošnega učnega uspeha v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole.

Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 190 točk.

3. Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v program Umetniška gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo merila v skladu s tem sklepom po uspešno opravljenem preizkusu nadarjenosti.

Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v športne oddelke programa Gimnazija, se za izbiro med njimi uporabijo:

1. merila iz 2. točke in
2. merilo športni dosežki, in sicer tako, da se kandidatu k točkam po merilu iz a. podtočke te točke doda:

• za pridobljen status športnika A prišteje 10 točk in
• za pridobljen status športnika B prišteje 5 točk.

4. Če se v prvem (1.) oziroma drugem (2.) krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, pridobljenih po merilih iz 2. točke, se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot materinega jezika) in matematike.

Dosežki nacionalnega preizkusa znanja kandidata se uporabijo na podlagi predhodnega soglasja kandidata in staršev za mladoletnega kandidata.

Če je po izvedbi izbire med kandidati na podlagi kriterija iz prvega odstavka te točke v šoli za preostala vpisna mesta razvrščenih več kandidatov z istim številom točk kakor je prostih mest, se izbira med njimi izvede na podlagi dodatnih točk, doseženih po merilih, ki jih določi šola.
Šola mora merila iz prejšnjega odstavka objaviti na spletni strani šole in o njih obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do začetka šolskega leta za učence 9. razreda.

5. Za kandidate, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje v šolskih letih pred 2006/2007, se uporabijo merila:

1. ki so veljala za vpis za prvo naslednje šolsko leto po šolskem letu v katerem je kandidat zaključil osnovnošolsko izobraževanje,
2. ali merila v skladu s tem sklepom, če so za kandidata ugodnejša.
   

Ugotovljeno število točk po merilih iz a. točke prejšnjega odstavka se preračuna s količnikom na nova merila.

Na način, ki je določen v prejšnjih dve odstavkih, se razvrstijo za izbiro za vpis v šolo tudi kandidati, ki bodo v šolskem letu 2006/2007 končali 9. razred osnovne šole po izobraževalnem programu za odrasle ali po izobraževalnem programu na domu, kandidati, ki prihajajo iz tujine in kandidati, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje po izobraževalnih programih po posebnih pedagoških načelih.

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Načeloma velja, da je v ustrezni preglednici naveden  le en obvezni način preverjanja in ocenjevanja znanja pri predmetu (pisno, ustno, izdelek, storitev, seminarska naloga itd). Taka opredelitev pa seveda ne izključuje možnost, da učitelj predmeta ali strokovnega modula  ne uporablja tudi druge načine, ki z izobraževalnim programom niso določene.

Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni v ustrezni preglednici v splošnem delu posameznega   izobraževalnega  programa razlikujejo od navedenih v katalogu znanja, velja navedba v splošnem delu izobraževalnega  programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v katalogih znanja, ki niso skladne z ustreznim  pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z individualno učno pogodbo je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim dijak izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu.

POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

Srednjo izobrazbo si je možno pridobiti z opravljeno splošno maturo, srednjo strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo, nižjo in srednjo poklicno izobrazbo pa z opravljenim zaključnim izpitom.

Opravljanje splošne, poklicne mature in zaključnega izpita je urejajo ustrezni pravilniki.

Zaključni izpit

Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika) ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.

Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

1. teoretični del:

• pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

2. praktični del:

• izdelek oziroma storitev in zagovor.

Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

1. teoretični del:

• ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);
• ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

2. praktični del:

• izdelek oziroma storitev in zagovor.

V programih srednjega poklicnega izobraževanja: avtoserviser, avtoserviser (SI), avtokaroserist, frizer, frizer (SI) , grafični operater, grafični operater (gluhi in naglušni), kuhar, kuhar (SI), mehatronik operater, mizar, mizar (gluhi in naglušni), natakar, natakar (SI), računalnikar, računalnikar (gluhi in naglušni), računalnikar (SI), računalnikar (gibalno ovirani), tapetnik sta izpita iz strokovno-teoretičnega predmeta in praktičnega dela zaključnega združena v eno izpitno enoto zaključni izpit je tako sestavljen iz dveh izpitnih enot:

• ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);
• izdelek oziroma storitev in zagovor.
  

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih. Poklicna maturaPo zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ali drugi jezik ter praktični del izpita: (izdelek, storitev, izpitni nastop z zagovorom; skrajšano: četrti predmet poklicne mature). Znanje, ki se preverja pri poklicni maturi ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

Splošna matura

Splošna matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Splošno maturo sestavljajo skupni (obvezni) in izbirni predmeti.
Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) omogočajo pridobiti znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega (šesti predmet pri maturi).Znanje, ki se preverja pri splošni maturi ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

PREDMETNIK

• splošnoizobraževalni predmeti,
• strokovno-teoretični predmeti,
• praktično izobraževanje in
• interesne dejavnosti.

DELITVE DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

Pri programu je praviloma navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki delijo v skupine ter koliko dijakov je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja. V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.

Delitve dijakov v skupine zaradi izvedbe vaj, upoštevajo ustrezne pravilnike o normativih in standardih, ki veljajo za gimnazije in šole, ki izvajajo programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe.

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI

• vsebine, obvezne za vse dijake ter
• vsebine, povezane z dijakovo prosto izbiro.
  

• glasbena šola,
• organizirani športni in plesni treningi,
• aktivnosti v pevskem zboru ali drugem kulturno-umetniškem društvu,
• tečaji tujih jezikov in računalništva ter drugih spretnosti in znanja,
• aktivna udeležba v šolskem krožku,
• gledališki, filmski in glasbeni abonmaji,
• raziskovalna naloga,
• tečaj cestnoprometnih predpisov,
• pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji,
• tekmovanje v znanju,organizirano prostovoljno socialno delo,
• sodelovanje v drugih društvih (gasilskem, ekološkem, interesnem, ...),
• druge vsebine po presoji šole.

ZNANJE IZVAJALCEV (UČITELJI, DRUGI STROKOVNI DELAVCI)

KATALOGI ZNANJA IN (PREDMETNI) IZPITNI KATALOGI V PROGRAMIH ZA PRIDOBITEV POKLICNE IN SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE

Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.

Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.

Katalogi znanja zlasti vsebujejo: oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti. Izpitni katalogi (v programih za pridobitev poklicne izobrazbe) oziroma predmetni izpitni katalogi (v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe) določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu.

Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd.

Predmetni izpitni katalogi vsebujejo zlasti izpitne cilje, dele izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine, primeri izpitnih vprašanj in nalog in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.

UČNI NAČRTI IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH

Učni načrti so oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti v učnem načrtu, ki so navedene v posameznem učnem načrtu, in minimalne standarde splošne izobrazbe.Učni načrti so pripravljeni v več različicah (strokovne gimnazije, programi gimnazije, prilagojeni za izvajanje na narodno mešanem območju).

Učni načrti vsebujejo: ime predmeta, število ur, pričakovane dosežke in didaktična priporočila za izvedbo predmeta, možne oblike vzgojno-izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja znanja, okvirni seznam literature, povezanost z drugimi predmeti in didaktična navodila za izvedbo predmeta.

Predmetni izpitni katalogi vsebujejo zlasti izpitne cilje, dele izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine, primeri izpitnih vprašanj in nalog in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.